Kaj menijo Šiškarji o pretiranem nakupovanju
Mrzlica - cena standarda?
O potrošniški mrzlici vemo vsi veliko po-vedati. Marsikoga med nami je že zgrabila, pa je spet popustila. Takrat, ko ga je držala, je vlekel domov polne cekarje in vrečke naj-različnejših reči. Brez potrebe, meni večina, čeprav prav ta večina kaj hitro in lahko nasede govoricam o pomanjkanju, o podra-žitvah, o tem in onem, kar jo napoti v trgo-vino...
Da bi izvedeli, kaj menijo o založenosti trgovin, o preskrbi in seveda o potrošniški mrzlici, smo povprašali tako mimogrede, sredi nakupovanja in dela nekaj Šiškarjev in se prepričali, da je bilo in je pretirano nakupovanje povsem brez potrebe.
Marjanca Kogoj, korespondentka: »Ne ku-
pujem na zaloge. Pridem, kadar kaj potrebu-jem in kupim. Da pa je nekatere zajela po-trošniška mrzlica, je bilo v trgovinah opaziti. Po mojem pride do te povsem brez potrebe, brez osnove, zajema pa tiste, ki ne poznajo dovolj dobro gospodarske situacije. Tistim, ki spremljajo vsa dogajanja, je vse skupaj bolj jasno in ne nasedajo raznim govoricam, skratka, ti vedo, da ni nikakršne potrebe za takšno mrzlično nakupovanje.«
Ida Milenkovič, namestnik poslovodje tr-govine Emona Center Koseze: »V naši trgo-vini razen praškov na splošno nič ne manj-ka. Vse lahko kupite. Kadar je prašek, ga delimo po tri kilograme na kupca. Tak je dogovor med vsemi trgovinami. Za kavo zdaj ni problematično. Dovolj je je na policah. Da pride do navala kupcev na to ali ono blago, je često posled;ca »rekla — kazala«. Marsikaj se prenese od sosede do sosede, sor seda in tako naprej. Ljudje tečejo kupovat tisto, česar sploh ne potrebujejo. Pa v naši trgovini zaradi tega nismo občutili nikakrš-nega pomanjkanja (razen praškov). Na za-logi imamo vedno vsega dovolj.
Če je trgovina dobro založena, ne daje videza, da kaj manjka in lahko tudi na ta način razvrednoti potrošniško mrzlico pri vseh tistih, ki verjamejo v razne govorice. Če pa' trgovine nimajo dovolj blaga na za-logi, se jim kaj lahko zgodi, da jim bo blaga hitreje zmanjljplo in bo to povzročilo nego-dovanje pri kupcih. Trgovina lahko s tem sama   prispeva   k   stopnjevanju   mrzlice   pri
potrošnikih, ki hite od trgovine do trgovine in nakupujejo, kar v prvi niso našli. Zato je 'založenost trgovine vsekakor nadvse po-membna.
V trgovini na kupca in njegove nakupe ne moremo vplivati. Skrbimo lahko le za do-volj velike zaloge. In to počnemo. Res pa je tudi, da zadnje čase pretiranega nakupovanja ni več opaziti.«
Anton Kovač, upokojenec: »To, da eni pokupijo vse, je sebično do drugih, razen tega pa takšno obnašanje povzroča psihozo, vpliva na druge. Več kupujejo ponavadi ti-sti, ki imajo denar, ostali pa tako iz dneva v dan. Zdi se mi, da tisti, ki so prepričani o dobri založenosti trgovine, nimajo potrebe po kakšnem prevelikem nakupovanju. Ti so brez skrbi, da bo kaj zmanjkalo.
Pa še nekaj je, na kar moramo računati ob vse večjem nakupovanju po trgovinah. Na standard. Ljudje vse več zaslužijo in tudi vse več kupujejo, če tp potrebujejo ali ne. Pri nas, v Kosezah, kjer stanujem, često opažam ob ponedeljkih v smetnjakih kruh. Ob petkih in sobotah ljudje nosijo tudi po pet štruc kruha iz trgovin, da bi jim ga ne zmanjkalo čez nedeljo. V ponedeljek ga pa mečejo proč. Tako je zdaj to, pa ne samo pri kruhu. Haz-vadili smo se, postali pretirani potrošniki — mogoče je tudi to cena standarda.«
Mogoče, mogoče pa je to tisto, na kar smo v vse hitrejšem razvoju spregledali, pa bomo morali zdaj, ko ugotavljamo to ceno, vplivati nanjo, jo zmanjševati, tako vsak pri sebi kot vsi skupaj.