Mengšan Glasilo Občine Mengeš, oktober 2012, letnik XIX, številka 9 Zgodba o tem, kako je nastal Mihaelov sejem »Če komu lahko pomagam, potem rada« Odbojka na mivki na Osnovni šoli Mengeš Plemenitost zvoka, ujetega v strune mojstra P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 11 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558m2 do 1.828m2 - 14 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330m2 do 402m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 220EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje STANOVANJA: - Kamnik - Matije Blejca, 67m2, 2 sobno, l. 1978, P/5, uporabne površine 54,50m2, lega: J,Z, velika loža, kletna shramba. Cena: 97.000,00 EUR - Mengeš - Glavni trg, 67 m2, 2-sobno, adaptirano l. 2006, M/2 nad., duplex, uporabne površine 51m2. Stanovanje je svetlo, razgibano. Shramba v isti etaži, vsi priključki. Na skupnem dvorišču pripadajoče eno parkirno mesto. Cena: 79.000,00 EUR - Kamnik - Mali grad, 2,5 sobno, duplex, uporabna površina 70m2+balkon+shramba, delno man-sardno. Zgrajeno l.2002, prvič vseljeno l. 2005, 3/3 nad., Z lega. Lastniško PM v kletni garaži. Ogrevanje na plin (lastno plinsko trošilo), vsi števci ločeni. Vredno ogleda! Cena: 135.500,00 EUR - Vodice, 1-sobno, 48,76 m2, l. 2001, 2. nad., delno mansardno. Stanovanje se nahaja v večsta- novanjski stavbi, v celoti obnovljeni l. 2001, dva balkona, shramba. Parkirno mesto na dvorišču, vpis v ZK v deležih, že narejen elaborat za vpis etažne lastnine. Cena: 79.000,00 EUR - Preserje, novogradnja - soseska Gaj, 1,5 sobno, 51m2 skupaj z zastekljeno loggio in shrambo, 1. nad. lastniško PM v kletni garaži. Ločeni števci, ogrevanje na plin. Vselitev: dec. 2012. Cena: 122.000,00 EUR HIŠE: - Mengeš, medetažna, stanovanjska površina 176m2+garaža, shramba, kurilnica, terasa, skupaj 239m2, zemljišče 834m2 Zgrajeno l. 1986, vseljeno l. 1999, nova fasada l.2004, nova okna, nova kopalnica. Izredno ohranjeno, razgiban tloris. Ogrevanje na kurilno olje, peč l. 2002. Dostop po kategorizirani javni poti. Parcela je končna, na robu zazidljivosti v mirnem naselju samostojnih hiš. Cena: 310.000,00 EUR - Mengeš, stanovanje v 2-stanovanjski hiši, 178 m2, PK+VP, l. 1965, adapt. l. 2000, 258 m2 zemljišča, uporabne površine 139m2+terasa 15m2+garaža z vrtno lopo 27m2, zemljišče 258m2. Ločeni priključki, ogrevanje na lastno plinsko peč, mirna lokacija. Cena: 199.000,00 EUR ZEMLJIŠČA - Nožice, zazidljivo, 650m2, ravna parcela ob glavni cesti, komunalni vodi ob zemljišču. Cena: 150,00 EUR/m2 ^^ ^^ ^^ _ k a r o _ s Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO Društvo za študije kontemplativnih tradicij BURNI Rezervni deli in kolesarski center Prešernova cesta 3,1234 Menge5 tel: 01/720 6B 70, faks: 0V729 63 72 gsm: 041 922 137, e-matl: burnikdoo@aiof.net pon - pel: 8.00 -13.00, sobota: 8.00 -12.00 nedelje iti prazniki: zaprt« NOVO V NAŠI PONUDBI: AKUMULATORJI ROCKET-3 LETA GARANCIJE ! ZAVORNE PLOŠČICE + DISKI SWAG VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,12 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,12 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM vas vabi na drugi tematski večer iz ciklusa Vita contemplativa, ki bo posvečen vprašanju statusa meditacije znotraj zahodne tradicije kontemplativnega življenja in bo potekal v ponedeljek, 12. novembra 2012, od 19.30 do 21.00, v knjižnici Mengeš. Vstopnine ni. 20 Volitve 22 Iz življenja cerkve 24 Kultura 26 Znani mengšan: Ignac Zaletelj 28 Skozi čas: Gostilna Pavovec 30 Pisma bralcev 31 Oglasi, obvestila SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 2. novembra 2012. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Pohod koračnic skozi Mihaelov sejem. Foto. E. V. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 16. novembra 2012. Cesar polno je srce, to usta govore ... ... pravi star slovenski pregovor. Še vedno sem pod ugodnim vtisom uspešno zaključenega jubilejnega 20. Mihaelovega sejma. Sejmi so se v Mengšu vrstili že dolgo nazaj, v prejšnjem stoletju, praviloma na godovne dni različnih svetnikov. Največji in daleč najbolj poznan je bili vedno Mihaelov sejem. Skoraj bi bil že pozabljen po daljšem obdobju zatišja, ko ga je pogumni Štefan Borin s svojo zamislijo pred dobrimi 20 leti spet obudil. Okoli sebe je zbral sodelavce treh društev: Turističnega, Gasilskega društva in Mengeške godbe ter jih povezal z idejo Mihaelovega sejma. Novoustanovljeno društvo Mihaelov sejem je kot predsednik uspešno vodil osemnajst let. Na začetku je bilo sejmarjenje z maloštevilnimi stojnicami na Trdinovem trgu. Potem se je sejem prestavil na Zadružniško ulico. Vsako leto je bilo postavljeno več stojnic in ob sejmar-jenju se je začela razvijati tudi kulturna dejavnost. Na sejmih so se v kulturnem delu programa predstavljala različna društva. Zelo dobro pa so bili vedno sprejeti nastopi glasbenih skupin ter obiskane delavnice in predstavitve starih običajev. Za nami je drugo leto sejmarjenja na novi lokaciji in z novim vodstvom. Kulturno društvo Mihaelov sejem še vedno skrbi za izvajanje kulturnega programa, čigar vrhunec je bil letos revijalni nastop šestih godb. Pri vseh godbah je bil opažen viden napredek kakovostnega igranja. Pet godb se je predstavilo tudi s številnimi mladimi člani, Mengeška veteranska godba pa je vsako leto za eno leto starejša, a tudi prav toliko vsako leto bolj kakovostna. Sejma se je z vso odgovornostjo in veliko vloženega truda lotila gospodična Tadeja Šavrin. Lani se je srečevala z različnimi težavami in nevšečnostmi. Bilo pa je tudi nekaj upravičenih kritik, ki so letos prešle v pohvalo. Nova lokacija je prinesla veliko pohval in čestitk organizatorici, ki ji je kljub finančni krizi uspelo privabiti v Mengeš preko 80 stojničarjev in prav toliko umetnikov, ki so svoje izdelke predstavili na mizah pod krošnjami razširjenega grajskega drevoreda. K dobremu razpoloženju velikega števila obiskovalcev sejma je pripomoglo tudi lepo vreme in zanimiv spremljevalni program. Vsak obiskovalec je lahko našel nekaj zase. Lahko rečem, da je bil letošnji sejem eden boljših in želim, da bi bili tudi bodoči takšni ali še boljši. Franci Blejc, častni Mengšan Tudi Občina bo morala varčevati Letošnji september nam je namenil veliko lepih dni, na kakšen način smo jih izkoristili in preživeli, pa je že tema raznih pogovorov. Seveda pogovor hitro nanese tudi na trenutno gospodarsko in politično situacijo. Kako so si mnenja različna, je stvar poznavanja in razumevanja trenutne situacije, vendar smo si vsi enotni, da nismo v položaju, ki bi nam omogočal neko brezbrižnost oziroma lahkotno življenje brez skrbi. Nenehno se sprašujemo, kaj storiti oziroma kdaj bodo dane smernice ali sprejeta zakonodaja za čimprejšnji izhod iz nezavidljive situacije. Sprejet je bil Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki posega predvsem na področje varčevanja. Kako varčevati, ko država občinam nalaga vse več obveznosti, tudi finančnih, obenem pa zmanjšuje sredstva (glavarina). Smo v situaciji, ko bomo pri pripravi proračunov morali zmanjševati sredstva, najprej tista, ki niso zakonsko obvezna, vendar so bila do sedaj redno umeščena v proračune občin in s tem omogočala boljše pogoje delovanja in ustvarjanja na vseh področjih. Seveda bo to poseg, ki bo povzročil tudi nejevoljo pri posameznih porabnikih, obenem pa zagotovil tudi nekaj sredstev za investicije. Naj se vrnem nazaj v lepe septembrske dni, ki so nam postregli z obilico prijetnih in slavnostnih dogodkov. Začelo se je na Dobenu. Dobenski praznik je še en dokaz, da se z dobro voljo, pripadnostjo kraju in v sodelovanju z lokalno skupnostjo uresničijo ideje v zadovoljstvo obiskovalcev in organizatorja. Še bolj praznično dogajanje je bilo dvajseto Mihaelovo sej- marjenje, tudi s pomočjo lepega vremena. Mihaelov sejem je v dvajsetih letih postal zelo prepoznaven in je povezovalec med društvi ter turistični promotor. Vsem, ki ste v teh letih sodelovali in ustvarjali podobo Mihaelovega sejma, hvala v imenu Občine Mengeš. Naj omenim še skupino oziroma veliko druščino, strastne ali samo priložnostne nabiralce gob (gobarje). Ja, je že tako, če nekdo vzame, pa drugi več da (mati narava). Župan Franc Jerič Spoštovani občanke in občani, čestitam vam ob dnevu reformacije. Franc Jerič, župan 14. seja Občinskega sveta Občine Mengeš Občinski svet Občine Mengeš se je po počitnicah ponovno sestal v četrtek, 20. septembra 2012, in sicer na svoji 14. redni seji, na kateri je obravnaval deset točk predhodno potrjenega dnevnega reda. Svet se je seznanil z variantami ureditve umestitve sprehajalne poti ob Pšati, ki bi se navezovala na že obstoječi del sprehajalne poti ob Pšati, ki poteka od mostu pri Ravbarjevem gradu do naselja Topole, s ciljem, da se z ureditvijo navedene poti zagotovi tudi varna pot v šolo za učence iz naselja Topole. V dokaj obsežni razpravi so prisotni podali svoja stališča do predloženih variant. Kot ustanovitelj Zavoda Vrtec Mengeš je Občinski svet Občine Mengeš po predstavitvi ravnateljice Mateje Hribar Sicherl potrdil sistemizacijo delovnih mest in sprejel sklep o povečanju številka otrok v vseh oddelkih Vrtca Mengeš. Občinski svet je na podlagi obrazložitve, ki jo je podal ravnatelj OŠ Mengeš Milan Burkeljca, odločal tudi o prerazporeditvi presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2011 v OŠ Mengeš, ki se bodo v letošnjem letu namenila za nakup opreme v osnovni šoli. Odgovorni urednik glasila Mengšan g. Vrtačnik je člane Občinskega sveta seznanil z dosedanjim delom in predstavil načrte dela za leto 2013. V nadaljevanju je Občinski svet sprejel spremembe Odloka o javnem glasilu Mengšan, s sprejemom katerih je natančneje določeno izplačilo honorarjev. Direktorica občinske uprave Marija Kos je predstavila poročilo o realizaciji proračuna Občine Mengeš v prvem polletju letošnjega leta in seznanila člane sveta o smernicah za pripravo proračuna Občine Mengeš za leto 2013. Oba predloga je Občinski svet potrdil. Zaradi poteka mandata dosedanjim predstavnikom Občine Mengeš v zavodih Knjižnica Domžale in Dom počitka Mengeš je Občinski svet soglasno potrdil predlog, ki ga je pripravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer, da se v svet Knjižnice Domžale za naslednji mandat imenuje Maja Jerič, v svet zavoda Dom počitka pa Janez Habjan. Vsa gradiva sej Občinskega sveta so objavljena na spletni strani Občine Mengeš. Občinska uprava Zaključena obnova ceste proti Rodici V septembru je bila zaključena celovita sanacija nadaljevanja Grobeljske ceste proti Rodici. Cesta je bila že leta 2007 v zelo slabem stanju, zgodilo se je kar nekaj nesreč. Občina Mengeš je v letu 2008 pristopila k celoviti sanaciji ceste (v obstoječi širini), ki je obsegala lokalne globinske sanacije, izravnavo ceste in izvedbo obrabnega sloja. Zaradi omejitev financiranja se je sanacija izvajala v več fazah. V lanskem letu smo del obnove izvajali v koordinaciji z izgradnjo obvoznice. Finančno so bila v to investicijo vsako leto vključena tudi sredstva proračuna RS, ki jih Občina lahko prejme letno za določen namen v skladu z Zakonom o financiranju občin. V ta namen smo prejeli od države preko 153.000 evrov, celotna investicija pa je bila realizirana v vrednosti skoraj 400.000 evrov. Občinska uprava Lokalna Grobeljska cesta je bila deležna celovite sanacije Obnovljena odseka na cesti proti Kosezam Občina Mengeš je obnovila dva odseka ceste proti Kosezam. Lokalno je bil saniran odsek od občinske meje z Občino Vodice v dolžini približno 300 metrov. Na odseku pred mostom čez Pšato (na sliki) je bila izvedena preplastitev obstoječe ceste v dolžini približno 360 metrov. Ta odsek je bil popolnoma uničen, vendar Občina zaradi pomanjkanja sredstev in velikih potreb trenutno ni mogla izvesti razširitve ceste. Predhodno bi bilo potrebno zato odkupiti tudi zemljišča. Na odseku pred mostom čez Pšato je bila izvedena preplastitev „. , obstoječe ceste Občinska uprava Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - oktober, november 2012 MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR oktober 13.10.2012 9.00 KOSTANJEV IZLET Planinski dom Janče Taborniki RUP Mengeš (Blaž Slabanja 040/540-584) oktober 13.10.2012 9.00 TENIŠKI TURNIR - ZAKLJUČEK SEZONE TK MENGEŠ Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš oktober 13.10.2012 9.45 IZLET S KOROŠKIMI SPLAVARJI PO DRAVI Zbor pred Dobenskim hramom na Dobenu Turistično društvo Dobeno oktober 13.10.2012 10.00 ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM HOKEJU V preddverju KD Mengeš Namizno-hokejski klub Mengeš oktober 14.10.2012 10.00 1. VELIKA NAGRADA OBČINE MENGEŠ V KOLESARSTVU ZA REKREATIVCE IN DEČKE Mengeš (štart pred stavbo Občine Mengeš) Kolesarsko društvo Mengeš in Radenska Rog oktober 16.10.2012 18.00 ZANIMIVA POPOTOVANJA - TAJSKA Mladinski center Mengeš Društvo AIA - MCM oktober 20.10.2012 POHOD KOŠUTICA Na parkirišču za KD Mengeš PD Janez Trdina Mengeš (Gašper Mahnič) oktober 20.10.2012 9.00 TENIŠKI TURNIR - ZAKLJUČEK LIGE POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš oktober 20.10.2012 15.00 HUBERTOVA LOVSKA MAŠA Z LIKOVNO RAZSTAVO Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu LD Mengeš, Likovno društvo Mengeš, Domžalski rogisti in Mengeški zvon oktober 20.10.2012 17.00 DELAVNICA Z NASLOVOM "VEČ ZDRAVJA V ZRELIH LETIH" V gostilni Ručigaj na Dobenu Turistično društvo Dobeno oktober 24.10.2012 18.00 PREDAVANJE NA TEMO DEMENCE Z NASLOVOM "KO SPOMINI BLEDIJO..." V prostorih Mladinskega centra Mengeš, Slovenska 28 (stara knjižnica) Društvo Spominčica oktober 28.10.2012 9.00 2. ODPRTI TURNIR MRNTZ LJUBLJANA ZA UČENCE IN DIJAKE OŠ Marije Vere Kamnik ŠD Partizan - NTS Mengeš oktober 31.10.2012 10.00 KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH V LOKI PRI MENGŠU Pri spomeniku padlim v NOB pri kamnitem mostu v Loki pri Mengšu Občina Mengeš oktober oktober november 31.10.2012 31.10.2012 2.11.4.11.2012 11.00 21.00 / KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH V MENGŠU ŽUR NA FUL - HALLOWEEN PARTY JESENOVANJE TABORNIKOV RUP MENGEŠ Pri spomeniku talcem v Zalokah Mladinski center Mengeš v Letnem gledališču Mengeš Občina Mengeš Društvo AIA - MCM Taborniki RUP Mengeš november 10.11.2012 LEVSTIKOVA POT - POHOD OD LITIJE DO ČATEŽA Na parkirišču za KD Mengeš PD Janez Trdina Mengeš (Matevž Košir, Stane Simšič in PD Kamnik) november 24.11.2012 / SLAP POD SV. PRIMOŽEM: ČRNA - SLAP - SV. PRIMOŽ -PRAPRETNO - ČRNA Na parkirišču za KD Mengeš PD Janez Trdina Mengeš (Mimi in Bojan Polak, PD Kamnik) Zgodba o tem, kako je nastal Mihaelov sejem Mihaelov sejem letos praznuje okroglo dvajseto obletnico rednega prirejanja. Kako je prišlo do sejma in kako so potekale prve prireditve, nam je povedal idejni oče in dolgoletni predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem, Štefan Borin. Kako je prišlo do ideje, da bi v Mengšu začeli s sejmarjenjem? Začeli smo leta 1991, ko sva s Francem Zabretom, predsednikom Turističnega društva Mengeš, v Ljubljani čakala na podelitev priznanj Rdečega križa. Takrat sem že 65-krat daroval kri. Pogovarjala sva se o različnih stvareh in se strinjala, da je Mengeš prazen in da nekaj manjka. Kaj pa če bi dogajanje popestrili s sejmom? Ste imeli pred tem že kakšne izkušnje s sejmi kot organizator ali razstavljavec? Sejmarjenja sem se učil na Celjskem sejmu kot predstavnik Kočne, ko sem kot udeleženec sejmov razstavljal skupaj s kooperanti. Ideja nekaj velja, ko se udejanji. Kako je vaša ideja o sejmu v Mengšu postala realnost? S to idejo sva prišla do takratnega predsednika Krajevne skupnosti Janeza Pera, ki je predlog takoj podprl. Spomladi leta 1992 smo organizirali prvo skupščino. Vključili smo gasilce, saj sem sam tudi član Gasilskega društva, Godbo in Turistično društvo ter iz vseh sestavili odbor oziroma prvo članstvo društva Mihaelov sejem. Krajevna skupnost je veliko pomagala s pridobivanjem dovoljenj in tudi finančno, ker smo bili takrat brez denarja. Stojnice smo si sposodili od Turističnega društva Kamnik, ker sem jih poznal in so mi radi pomagali. Določili smo tudi prvo lokacijo prireditve, ki je bila pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela, zasedala je cel Trdinov trg, vse do Pošte. Postavili smo miniaturni oder pri Jelovškovemu spomeniku in pripravili primeren kulturni program ter razporedili stojnice. Vse je bilo nared za prvo prireditev. Kdaj se je premiera v resnici tudi zgodila? Prvi sejem je bil zadnji vikend v septembru leta 1992. Istega dne, 29. septembra je tudi praznik sv. Mihaela, zavetnika naše cerkve. Potekal je od sobote do nedelje, tako kot poteka še danes. Bistvo sejma je sejmarjenje, prodajanje različnih izdelkov in storitev. Koliko je bilo stojnic na prvem sejmu in kakšna je bila njihova ponudba? Na prvem sejmu je bilo okoli 50 stojnic. To je bi velik zalogaj. Delal sem celo leto in iskal sponzorje izključno v Mengšu, saj je to mengeški sejem. Moto sejma je bil tudi spodbujanje »domače proizvodnje in trgovine«. Zato na stojnicah nismo dovolili prodajanje robe iz tujine. Izbor stojničarjev smo naredili na podlagi objavljenega razpisa. Tako so bili med ponudniki razstavljavci z zelo različnih področij, kot so: proizvajalci in trgovci s tekstilom, izdelovalci igrač, harmonik, pečarstva, s področja kulinarike, obutve in drugi. Predstavljala se je domača in umetna obrt ter različna društva. Postavili ste stojnice in poskrbeli za spremljajoči program. Kakšen je bil kulturni vložek na prvem Mihaelovem sejmu? Ob 9. uri je bila slovesna otvoritev s fanfarami. Mengeška godba je imela dopoldanski koncert. Svoj program je prispevala tudi glasbena šola, popoldne pa so nastopali gostujoči ansambli. V nedeljo je bila ob 10. uri maša pred cerkvijo. Sejem se je že na začetku dobro prijel med obiskovalci. Njegova lokacija pred cerkvijo pa ni bila dolgo. Zakaj? Po dveh letih smo res menjali lokacijo in se preselili na Zadružniško ulico, ker na prvotnem prostoru zaradi prostorske stiske nismo mogli postaviti šotora za osrednji prostor. Lokacijo smo menjali tudi zaradi lažje izvedbe kulturnega in spremljajočega programa. Ob 18. uri je bila ob nedeljah vedno maša in je župnik preko mašnega strežnika prosil, da za eno uro prekinemo program. In smo ga na njegovo željo tudi prekinili. Sodelovanje gasilcev in Mihaelovega sejma je botrovalo poslovni ideji, ki se izvaja še danes. Ker sem tudi član gasilskega društva, ki je imelo v lasti kar nekaj lesa, sem predlagal, da gremo v izdelavo lastnih stojnic. Ta predlog je bil soglasno sprejet in še danes gasilci posojamo stojnice za različne prireditve. Obliko smo prekopirali od kamniških stojnic in jih še malce izboljšali. Mihaelov sejem je bila dobra ideja in je hitro rasel. Kje se je najbolj poznal napredek in kako se je spreminjal program? Po dveh letih smo že imeli 80 stojnic, obogatili smo kulturni program, in sicer tako, da smo pripeljali otroke iz vrtca, uvedli plemiške igre in poskrbeli za vsakič določeno tematiko sejma: čebelarstvo, od zrna do kruha, prikaz delovanja starih strojev in traktorjev, kovanje podkev, peka kruha in podobno. Ideja je bila tudi o kmečki ohceti, ki se iz objektivnih razlogov ni izvedla, čeprav je bilo vse pripravljeno. V sklopu prireditve pa je bila tudi posebnost v obliki tematske povorke skozi Mengeš. Že od začetka smo nedeljsko popoldne obogatili s povorko starih avtomobilov, starih gasilskih vozil, kmečkih opravil in kmečkih vozov. Povorka je vedno tekla iz velikega Mengša po Slovenski cesti do križišča Trubarjeve, po Liparjevi in čez Trdinov trg na Grobeljsko cesto pred šotor. Vsako leto je bila povorka velika atrakcija. Zadnja povorka se je izvedla leta 2009. Na povorki smo imeli številne predstavnike organizacij, predsta- Med predsedovanjem Štefana Borina so Festivalom koračnic, ki se je izvedel tudi na pobudo Janeza Pera leta 1998 začeli s letos vljala pa so se tudi mengeška društva. Temo smo redno menjavali. Ker je povorka tekla po republiški cesti, je bilo potrebno veliko dovoljenj in vloženega truda. Sejemska nedelja je minila in s tem se prireditev še ni končala. Pospraviti je bilo potrebno stojnice in urediti finance. Na koncu sejma smo organizatorji vedno sedli skupaj, prešteli denar, poravnali stroške in razdelili ostanek med društva. Eno leto smo nekaj podarili tudi Karitasu in Rdečemu križu. Pri denarju pa se vse začne in ... Kasneje je zadeva prerasla in društva so začela svoje delo zaračunavati. Razumem jih, ker so imeli s pripravo veliko stroškov. Naj izpostavim Mengeško godbo, ki je vedno nastopala brezplačno. V zahvalo smo jim vsako leto kupili en inštrument, kot so bobni, bariton in podobno. Ena od posebnosti Mihaelovega sejma je zagotovo nedeljska maša, kajne? Res je. Da smo spravili mašo pod šotor, smo potrebovali kar pet let. Toliko časa je trajalo, da smo s pokojnim župnikom Zevnikom našli skupni jezik. Kaj je sestavljalo kulturni program na sejmih kasneje? Na področju kulture sem pričel delati leta že leta 1972. Bil sem tudi predsednik pevskega zbora Svoboda. Poznam kulturo in mi je blizu. Tudi zato ima Mihaelov sejem imel velik kulturni značaj. Vedno smo medse povabili različne goste, kot so bili kmetje iz Avstrije, obiski iz Stona, znani pevke in pevci ter seveda godba na pihala. Godba je eden od prepoznanih elementov sejma. Zato je zanimiv tudi Festival koračnic, ki k tekmovanju vabi najboljše godbe. Kdaj ste začeli s festivalom? Med mojim predsedovanjem smo na pobudo Janeza Pera leta 1998 začeli s Festivalom koračnic. Vseskozi smo sodelovali z vojaško godbo, ki nam je bila v veliko strokovno pomoč. Ko smo razpis razširili na pisce besedil in melodij ter aranžerje, nam je bila vojaška godba v veliko pomoč pri ocenjevanju. Vsako skladbo so sami preigrali in ocenili. V sklopu KD Mihaelov sejem danes deluje več sekcij in med njimi je tudi sekcija pritrkovalcev. 1997 smo ustanovili sekcijo pritrkoval-cev in kupili pet zvonov. Njihova zanimivost je, da ima vsak zvon svoje ime in svojega sponzorja. To je bila ideja Franca Blejca. Društvo Mihaelov sejem je tudi za bogoslovce organiziralo nabavo miniaturnih zvonov. Kakšne želje izrekate bodočim prireditvam Mihaelovega sejma? Želim, da bi vsaj približno potekal tako kot včasih in da bi imel dušo. Besedilo in foto: E. V. REPORTAŽA: Mihaelov sejem Dvajset let za 20.000 obiskovalcev Zagotovo je dogodek, kot je sejmarjenje na god svetega Mihaela, eden največjih v Mengšu. Je dogodek s tradicijo velikega števila stojnic in dobrega obiska. Še posebej, če zadnji vikend v septembru obsije sonce, je ljudi, ki si želijo razvedrila, zanimivih nakupov in zabave, dovolj. Že drugo leto zapored je sejem potekal v soorganizaciji Kulturnega društva Mihaelov sejem in podjetja Taideja. Postavitev v Športnem parku se je tudi letos odlično obnesla in privabila v dveh dneh okoli 20.000 obiskovalcev. O dogajanju na letošnjem Mihaelovem sejmu je nekaj zanimivosti povedala organizatorka Tadeja Šavrin. Kako je potekal letošnji Mihaelov sejem? Mihaelov sejem je resnično uspel. Obiskovalci in prodajalci na stojnicah so zelo zadovoljni. Letos smo postavili Mihaelov sejem še za stopničko višje. Glede na to, da smo praznovali že 20. obletnico Mihaelovega sejma, smo program obogatili s pestrim otroškim programom in sobotno otroško olimpija-do, ki jo bomo drugo leto nadaljevali še v večji zasedbi. So pa letos bile poleg pestrega dogajanja za otroke tudi druge novosti, ki so dopolnile program. Novost letošnjega sejma je bila postavitev petih prizorišč dogajanj, oba dneva je bila izvedena povorka godb skozi park in nedeljsko otroško rajanje na ustvarjalnem prizorišču (na ploščadi) s teatrom Cizamo iz Trzina ter ostalimi otroškimi animatorji. Tudi letos je v okviru Mihaelovega sejma potekal 16. Festival koračnic. Sejmarjenja pa brez stojnic ne more biti, kajne? Letos smo imeli tudi več kot 60 stojnic domače obrti in več kot 50 prodajnih stojnic. Veseli smo, da se vsako leto odzove na povabilo vedno več ponudnikov domače obrti, kar je tudi rdeča nit Mihaelovega sejma. Kdo vse pa vam je letos pomagal pri organizaciji prireditve? Iskreno bi se rada zahvalila vsem finančnim sponzorjem, saj smo lahko zaradi njihove finančne pomoči uspeli narediti še bolj pester program, predvsem pa oba dneva bogat program za otroke. Zahvala pa tudi gasilcem PGD Mengeš, vsem tistim, ki so v petek postavljali stojnice, Policijski postaji Domžale, Kulturnemu društvu Mihaelov sejem ter Turističnemu društvu Mengeš. Besedilo in foto: E. V. Med 20-letno tradicijo sodi tudi dviganje zastav. V centru Zarja ustvarjajo ljudje z Downovim sindromom. Lično Zanimivo si je bilo ogledati razstavljene izdelke, ki so jih na-narejeni izdelki so izražali trud in ustvarjalnost avtorjev. redili varovanci Zdravstveno delovnega centra INCE Mengeš n Vodja sekcije pritrkovalcev in častni občan Občine Mengeš Franc Blejc je z željo, da bi sonce in pestra ponudba privabila veliko ljudi, uradno odprl sejem Obljuba dela dolg in župan Franc Jerič je predsedniku KD Mihaelov sejem, Matjažu Repniku, obljubil, da bo govoril samo na vsakem drugem sejmu ... Na svečani otvoritvi sejma je izrekel pozdrav novemu, že dvajsetemu Mihaelovemu sejmu. lovega sejma ft Mengeška godba je zapihala v pozdrav začetku novega Mihae- Godba iz Kamnika si pozorno ogleduje nastop Mengeške godbe. Festival koračnic je resna zadeva. Na osrednji livadi je razstavljalo Likovno društvo. Slikarka Irina Nograšek je svoje slike na olju predstavila tudi svojim slikarskim kolegom. Razstavljavec miniatur Janez Širok iz Polhovega Gradca je zadovoljen z obiskom in prodajo. Na prireditvi sodeluje že kar nekaj let in še bo. m Letos je tudi zabaviščni park zrasel v višino in adrenalinske užitke ponudil v dveh velikih nihalih Je že kdo slišal za otroško olimpijado? Seveda, dogajala se je na Mihaelovemu sejmu. »Če komu lahko pomagam, potem rada« Monika Matan (na levi) je redna krvodajalka in ima redko krvno skupino O. Aleksandra Jerič pa pravi: »Prišla sem, ker nikoli ne vem, kdaj bi kri tudi jaz lahko potrebovala.« Žal pa zaradi visokega hemoglobina v krvi te ni mogla darovati. Na drugi septembrski ponedeljek je v Kulturnem domu Mengeš že od sedme zjutraj potekala Krvodajalska akcija v organizaciji Rdečega križa in Območnega združenja RK Domžale. Akcijo je izvajal Zavod RS za transfuzijsko medicino. Vodja Centra za izbor krvodajalcev in zbiranja krvi, Polonca Mali, dr. med., je bdela nad pravilnim potekom in izborom krvodajalcev. Povedala je, da v Sloveniji kar 70 odstotkov vse zbrane krvi dobijo na terenu, izven transfuzijskih centrov. V lanskem letu so imeli 1010 prijav krvodajalcev, ki so podarili 98.000 enot krvi. V Mengšu poteka akcija v domeni Območnega združenja RK Domžale, enote v Mengšu, ki jo vodi Majda Trobec. Krvodajalska akcija poteka enkrat na leto in v vsaki v povprečju odda kri od 80 do 100 Mengšanov. Po obsegu krvodajalcev sodi Mengeš med manjša področja, a so vseeno zadovoljni z odzivom. Med krvodajalci je velik del stalnih darovalcev. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Laborantka Irena je vsakemu vzela vzorec krvi in preverila vsebnost hemoglobina (železa) v krvi Končno odločitev o tem, ali je darovalec primeren, je sprejela Polonca Mali, dr. med. Mene je žal zavrnila in me povabila na naslednjo akcijo v Domžale. Nasmejana Tina Cigut je tudi redna da-rovalka in pravi: »Če komu lahko pomagam, potem rada.« Na vhodu je bila prva postaja pri mizi, za katero sta sedeli Mimi Aleš in Majda Trobec. Vsakemu obiskovalcu sta predali vso potrebno literaturo, broško s krvno skupino in svinčnik v obliki injekcije. Priprava potencialnih darovalcev je bila zgledno urejena kot tekoči trak, ki se je premišljeno odvijal od mize do mize po točno določeni proceduri Mojca Brezovački je kot zdravstveni administrator natančno vpisovala vse krvodajalce v računalnik Sestri Polona in Tatjana sta vsakemu izmerili krvni tlak in poskrbeli za natančno izpolnjen vprašalnik likrj r « Tina ni izgubila nasmeha, ko je ležala na In na koncu vrečka s poštenim sendvičem iz rok 98.000 takšnih vrečk darujemo Slo-ležišču z iglo v roki... prijazne Jožice. In se vidimo naslednje leto. venci vsako leto > rJI Drugi dobenski praznik S ponosom ugotavljamo, da je naš krajevni praznik postal že tradicionalen, saj je za nami drugo uspešno srečanje prebivalcev Dobena in okoličanov v organizaciji Turističnega društva Dobeno, ki je zadovoljno, saj nam je bilo najprej naklonjeno vreme, ki nas je še najbolj skrbelo. Dobeno se je 8. septembra namreč kopalo v soncu že od zgodnjega jutra, ko je bila dolina še ovita v meglo. Popoldne smo pričeli s programom naše kulturno-zabavne prireditve, ki je klub mnogim prireditvam v bližnji okolici privabila veliko prijateljev lepe narave med gostoljubne domačine. Omenjena prireditev je namenjena ohranjanju kulturne dediščine, predvsem običajev in šeg ter seveda kulturnemu in prijetnemu druženju prebivalcev Dobena in okolice ter turistov, pohodnikov in kolesarjev, ki nas vse leto pridno obiskujejo. Poskrbeli smo za predstavitveno-prodajne stojnice, kjer so se predstavili Slovenski rokodelci, rezbarji, lončarji, zeliščarji, občudovali smo nastopa folklornih skupin Svoboda Mengeš Posebnost dogodka je bil tudi obisk starodobnih kolesarjev Kamniške grče Prireditev je bila namenjena ohranjanju kulturne dediščine, običajev in šeg ter seveda kulturnemu in prijetnemu druženju prebivalcev Dobena in okolice j -1' ---- — ■ n a % in Trzinka TD Kanja, poslušali ljudske pevke Predice iz Kamnika, zabaven in zanimiv je bil obisk starodobnih kolesarjev Kamniške grče, Društva starodobne kmetijske tehnike Jablje, otroke je navdušilo družinsko gledališče Kolenc s Kekcem in Pehto, več kot odlična je bila s skeči in glasbo skupina Mešano na žaru, oči smo si napasli ob nastopu trebušne plesalke, sodelovali v vlečenju vrvi, jahanju bika, ugibanju o višini pršuta ... seveda vseskozi ob živi glasbi ter dobri hrani in pijači naših treh gostiln. Prepričani smo, da je v pestrem programu vsakdo našel kaj zase, uživali smo v druženju, v prijateljstvu in hkrati z zahvalo vsakomur za kakršnokoli pomoč, za finančni ali materialni prispevek oz. moralno podporo. Verjamemo, da nam boste stali ob strani še naprej, mi pa se bomo seveda tudi v bodoče trudili za naš lepi kraj, saj smo bili ravno ob tej priložnosti deležni veliko nove volje, ki jo črpamo tudi iz pohvalnih besed gostov, še posebej nam je pozitivno energijo s prijaznimi besedami in podporo vlil župan Občine Mengeš. Besedilo in foto: Bernarda Aleš-Naca TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO se kot organizator iz srca zahvaljuje za sodelovanje in pomoč pri realizaciji drugega Dobenskega praznika: županu Mengša, predsednici Turističnega društva Trzin, Folklorni skupini KD Svoboda Mengeš in Folklorni skupini Trzinka TD Kanja, Kamniškim predicam, Društvu SKT Jable, Dobenskemu hramu, Gostilni Ručigaj, Editi Žugelj ter vsem sodelujočim sovaščanom in aktivnim članom našega društva! S finančnimi prispevki so to kulturno-zabavno prireditev omogočili: Občna Mengeš, Adriatic Slovenica Koper, Mic Mengeš, Pit revizija iz Trzina, Avtogen Trzin, HP commerce Dobeno, Škoda Škerjanec iz Domžal, HA-NI Mengeš, Pečarstvo Dermastja Mengeš, ŠEJK iz Vodic, Infiniti bar Potok pri Komendi, Ups Domžale in Orodjarstvo Ropotar iz Mengša. Vsem prisrčna hvala! Cisto moja zgodba, moja pravljica Projekt z naslovom Čisto moja zgodba, moja pravljica se je v okviru programa AIA - Mladinskega centra Mengeš porodil iz ideje, kako iz neke zgodbe, ki jo vsak mlad posameznik prepozna za svojo, narediti zapis, oblikovno zasnovo in končni izdelek - likovno-literarno zvrst knjižice. Na projekt se je prijavilo pet razigranih, srčnih in idej polnih deklic, starih od sedem do deset let. Prvi dan projekta smo prelistale kar nekaj knjižic, knjig, predvsem smo bile pozorne na posebno oblikovane knjige -majhne, velike, ovalne oblike, knjige z oblikovanimi reliefnimi platnicami, knjige s pripomočki za branje in zabavnimi igrali, pa tudi razne stripe. Drugi dan je bil ključen, nastali so osnutki zgodb, sledili so popravki, za tem pa skice, kakšno podobo naj bi imela ustvarjalna knjižica. Pomemben del so bile platnice in notra- Otroci so naredili čudovite ustvarjalne likovno-literarne knjižice nje strani z ilustracijami, kamor je bilo potrebno umestiti tudi prostor za tekst. Tretji in četrti dan projekta so knjižice že popolnoma dobivale svojo podobo in namen. Nastale so pravljice, slikanica in strip. Vsaka ustvarjalna, likovno-literarna knjižica je bila posebna v svoji notranjosti in prisrčna s svojo zunanjo podobo, kakor tudi male ustvarjalke same. Literarno-likovni projekt smo slovesno predstavili staršem, babicam, dedkom in drugim obiskovalcem ter tako proslavili uspešen zaključek projekta v Knjižnici Mengeš, kjer nas je toplo in prijazno sprejela knjižničarka Barbara Osterman in nam dovolila pokukati v svet zgodb. Razstavljene likovno-literarne izdelke si lahko ogledate na otroškem oddelku Knjižnice Mengeš. Besedilo in foto: Sava Kralj Turnir v križemkražmu na Dobenu Sončna sobota letošnjega 8. septembra je na Dobeno privabila ne samo obiskovalce in udeležence Praznika na Dobenu, temveč tudi igralce križemkražma na njihovo sedmo letošnje srečanje. Kot že vsa zadnja leta je bilo tudi letos prizorišče isto, Kmečki turizem Blaž. Kljub izredno lepemu vremenu je bila udeležba zavidljiva, saj se je srečanja udeležilo enaindvajset udeležencev. Tako je tudi dobensko srečanje nadaljevalo letošnjo, po udeležbi izredno številčno udeležbo, saj je bila letos kar dvakrat dosežena rekordna udeležba, januarja na Količevem in aprila na Blejski Dobravi, ko je bilo kar dvaintrideset udeležencev. Kljub vsemu pa letošnja udeležba ni presegla prvega srečanja v Mengšu leta 2005, ki je bila do letošnje sezone tekmovanj druga najvišja. Udeležence turnirja je prišel pozdravit tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki je v svojem pozdravu zaželel udeležencem prijeten dan in veliko uspeha na turnirju. Očitno je vzdušje praznika pripomoglo tudi k lepim predstavam igralcev, saj je bilo zabeleženo ne malo lepih in zanimivih partij. Tako je bilo odigranih sedemdeset iger, v katerih je bilo zabeleženih več kot sedemdeset po deset in več črk dolgih besed, kar je tudi lep dosežek. Turnir je dobil Tomaž Lenaršič iz Brezovice, ki je zmagal v vseh sedmih igrah. To je bila njegova prva zmaga na mengeškem turnirju, s katero se je prebil na skupno drugo mesto v letošnji razvrstitvi. Drugo mesto na turnirju je Petru Skrbišu iz Zgornje Polskave, lanskoletnemu državnemu prvaku, omogočilo ubranitev naslova tudi v tej sezoni, saj si je po sedmih turnirjih priboril nedosegljivo prednost. Za drugo mesto mu je zadostovalo pet zmag, kolikor sta jih imela tudi tretjeuvrščeni Ljubljančan Peter Trkman in četrtouvrščeni domačin Igor Maligoj. Njihovo medsebojno razvrstitev je določil kriterij uspešnosti po Bu-cholzu (rezultati njihovih nasprotnikov na turnirju). Čeprav je naslov državnega prvaka za sezono 2012 že oddan, pa bo na preostalih dveh turnirjih v Malečniku in verjetno na Vranskem še kako zanimivo v borbi za drugo in tretje mesto. Tu sta v rahli prednosti zmagovalec turnirja in Kamničan Marjan Mr-var, saj sta Utičan Jože Berdon in Ljubljančan Božidar Bajec točkovno v zaostanku. Turnir je sodil Kranjčan Bojan Smole. Letošnja sezona pa je verjetno odločena v posebni razvrsti- tvi najdaljših besed, saj je vodilni Tomaž Lenaršič z novimi devetimi letos že pri številki 55. Na drugem mestu je Peter Skrbiš s 46. Pričakujemo, da bosta odločila o zmagovalcu, saj je Jože Berdon na tretjem mestu z 31 besedami že v precejšnjem zaostanku, hkrati pa je tudi že precej oddaljen od četrtouvrščene Ljubljančanke Marinke Blažko z 20 besedami. Njej z besedo ali dve zaostanka sledi kar precejšnja skupina tekmovalcev. Razlike do vodilnih treh so prevelike, da bi bilo realno pričakovati spremembe na preostalih dveh turnirjih in na masters turnirju konec novembra. Besedilo in foto: Štefan Markovič Udeleženci med igro. V ospredju najstarejša udeleženka Deja Filipan iz Ljubljane med igro z najmlajšo udeleženko Mašo Mrvar iz Kamnika. Zanimiv tabor v Geršičih Počitnice so se končale, začelo pa se je novo šolsko leto. V tem času taborniki vpisujemo nove in stare člane, pripravljamo program za prihajajoče leto, hkrati pa se spominjamo poletnih prigod, ki so se nam zgodile med počitnicami, zlasti na taboru. Letos smo, za razliko od prejšnjih let, taborili na tabornem prostoru ob reki Lahinji, v Geršičih. V soboto ob 10. uri se je sedemnajst otrok zbralo na glavni železniški postaji v Ljubljani, kjer se je naša dogodivščina začela. Staršem smo pomahali v slovo in se razdelili v starostno mešane reprezentance, v katerih smo tekmovali skozi cel teden, saj je bila rdeča nit letošnjega tabora olimpijada. Po zanimivi vožnji smo prispeli v Dobravice, kjer nas je pozdravil preostanek vodstva. Kaj kmalu so otroci z vodniki odšli na krajši pohod in bivak, kjer so si čisto sami skuhali golaž ter pripravili svoje prenočišče. Zjutraj so prišli v tabor, kjer jih je čakala prva preizkušnja - postavljanje šotorov. Po postavitvi smo si pogledali našo olimpijsko vas in se razdelili v vode. Po kosilu so sledila tekmovanja v skokih v mrzlo Lahinjo, v lokostrelstvu in v T-ballu. Pred spanjem smo imeli otvoritveno slovesnost, predstavitev reprezentanc in prižig ognja, večer pa smo zaključili s petjem taborniških pesmic ob ognju. Stražarji ognja so celo noč pazili, da nam ta ni ugasnil, saj bi to pomenilo konec tabora in odhod domov. Zjutraj smo se odpravili v gozdne šole, si ustvarili vodove kotičke, preverili naše znanje v vozlih in vezavah, vod GG-jev pa je z Nežo postavil javno razsvetljavo, ki nam je lajšala hojo po taboru ponoči. Popoldan smo tekmovali v skokih v daljino v vodo, nogometu in vozlanju, zvečer pa smo se igrali nočne igre, nad katerimi so bili taboreči navdušeni in so se stežka odpravili spat. V torek so se vodi učili osnov orientacije in preživetja narave, to znanje pa so uporabili popoldan, ko so morali najti prostor za kopanje s pomočjo orientacije. Pot je vodila mimo tabora Grosupelj-čanov, ki so nam pripravili sok do kopališča v Podzemlju, kjer smo preživeli popoldne. Zvečer je za vse sledil večer, kjer smo se spopadli s strahom - Faktor strahu. Potekali so različni preizkusi, na koncu smo ugotovili, da prav nihče od taborečih ni strahopeten. V sredo smo imeli paraolimpijski dan, tako smo se zjutraj pogovarjali o problemih hendikepi-ranih, se učili osnov prve pomoči in poskusili, kako je, če ne slišiš, ne vidiš itd. Po kosilu smo se igrali sedečo odbojko, kegljali brez rok, pokali balončke na mreži in se podali na pot občutij, kjer smo preizkusili svoje čute. Večer je potekal v duhu televizijske oddaje, preizkusili smo se v večjih nalogah v Skupinska slika zadovoljnih in razigranih tabornikov igri Dve minuti do zmage. Ob tej smo se močno nasmejali in se širokih ust odpravili spat. V četrtek smo iz pene, blaga in s pomočjo naših spretnih rok izdelali maskote reprezentanc in sestavili navijaške točke, popoldan pa smo se podali na pravo progo preživetja. Naša pot se je pričela s skokom v mrzlo vodo, zunaj smo se spopadli z ovirami, plazili smo se pod šotorkami, spustili po lesenem toboganu, za konec pa se namočili v blatni kopeli. Po vsem tem blatu smo se dobro umili in popoldan zaključili v tekmovanju v odbojki. Zvečer smo se odpravili na sladoled v mesto, na poti nazaj pa se podali po poti strahu. V petek smo dopoldan izvedli krste in tako v svoje vrste sprejeli novopečene tabornike, tiste, ki so se tabora udeležili prvič, in krstili taborovodjo. Tekmovali smo v joustanju, finski igri - Moelky in pozdravili starše, ki so kmalu začeli prihajati v tabor. Zvečer smo se skupaj zbrali ob ognju, zapeli nekaj pesmic, predstavili svoje reprezentance in si ogledali skeče grosupeljskih tabornikov, ki so nam jih pripravili za kazen, ker so zgubili pri igri kraje zastave. Ponoči so straže prevzeli starši otrok, otroci pa so se zaspani odpravili spat. Zjutraj smo na zboru podelili nagrade najlepše pospravljenim šotorom in najbolj uspešni reprezentanci ter si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem taborečim, ki so nas cel teden pridno ubogali, vodstvu, ki je pri taboru sodelovalo in izvedlo res dober tabor, in sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tabora. Besedilo: Urša Foto: Bane Podelitev spominskih znakov pripadnikom 55. območja ŠTO Domžale V nedeljo, 27. maja, je v Mengšu potekal dan odprtih vrat veteranov vojne za Slovenijo. Da se v središču kraja nekaj dogaja, je bilo opaziti že zgodaj zjutraj. Zraslo je kar nekaj manjših šotorov, prihrumela so bojna vozila Slovenske vojske, na prizorišču so se pojavili policisti s svojo opremo ... Manj poučeni so sprva pomislili na invazijo, a so se pošteno motili. Domačini in ostali gostje so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno staro orožje, pa tudi novo jih je zanimalo. Policist na motorju se je predstavil s spretnostno vožnjo med stožci, kar so gledalci navdušeno pozdravili. Nato se nam je pridružil Vrhovni poveljnik oboroženih sil Slovenske vojske dr. Danilo Türk. Spremljali smo prihod Garde Slovenske vojske s slovensko zastavo in njeno izobešanje, kar je Orkester Slovenske vojske pospremil z Zdravljico. Po simbolnem veteranskem dejanju je župan Franc Jerič nagovoril prisotne in izrazil zadovoljstvo nad visokim gostom. Pozdravni nagovor in dobrodošlico je prisotnim zaželel predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič in z minuto molka počastil spomin na vse žrtve osamosvojitvene vojne ter vse ostale preminule udeležence vojne. Predsednik Republike dr. Danilo Türk je poudaril pomembnost dogodkov izpred enaindvajsetih let, eno prvih bitk za samostojno Slovenijo v Trzinu, blokado vojašnice v Šentvidu in vlogo Območnega štaba Teritorialne obrambe Domžale pri organiziranju varovanja pomembnejših objektov v regiji. Čestital je vsem dobitnikom spominskih znakov za leto 1991. Sledila je svečana podelitev spominskih znakov 55. obm ŠTO Domžale, 2. jurišnemu odredu in enotam za posebne namene. Poveljnikom omenjenih enot je odlikovanja izročil namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Andrej Osterman. Predsednik države si je z zanimanjem ogledal razstavo in se še nekaj časa zadržal v prijetnem klepetu z udeleženci prireditve. Za vedro razpoloženje so poskrbeli uniformirani člani policijskega veteranskega ansambla Sever. Vojaški golaž je prijal večini prisotnih in druženje se je lahko nadaljevalo do poznega popoldneva. Besedilo in foto: J. Gregorič Namestnik načelnika GŠSV brigadir Andrej Osterman podeljuje spominske znake So petdeseta že zgodovina ... ... za nas osnovna šola je le čas spomina, zato na Mengeški koči bomo se dobili, ob »štosih« in spominih se poveselili, je bilo zapisano na vabilu, ko smo se 24. septembra na Mengeški koči znova srečali nekdanji učenci generacije 1961/62 mengeške osnovne šole in si nazdravili ob 50. obletnici zaključka osnovnega šolanja. Praznovanje abrahama je bilo veselo in prisrčno, saj se je štiriintrideset nekdanjih sošolcev iz Mengša, Loke, Topol in Trzina veselilo ponovnega druženja. Obujali smo spomine na pretekle osnovnošolske dni in se hkrati spomnili tudi prijateljev, ki se letošnjega srečanja niso mogli udeležiti. Žal je med njimi že enajst pokojnih in prav vsakega smo se nekdanji sošolci spomnili s prižgano svečo na njihovih grobovih. Vsi udeleženci smo si bili enotni, da se je bilo z nekdanjimi sošolci prijetno srečati, zato se že veselimo naslednjega srečanja. Kljub temu, da so se z leti naše poti razdružile, saj so se nekdanji sošolci selili iz Mengša povsod po Sloveniji in zaživeli celo v Franciji, Švici in Avstriji, smo si obljubili, da se bomo srečevali pogosteje, saj se izgubljene priložnosti za srečanje nikoli ne vrnejo. Za naslednje leto že pripravljamo novo druženje, takrat se bomo poveselili pri nekdanjem sošolcu v Adlešičih. Besedilo: Ina Malus Foto: Magdalena Düppolt Otrokove pravice: Jih je preveč? Premalo? Za tole razmišljanje se nisem odločil, ker bi me na to spomnil teden otroka. Tudi niso bili » krivi« kakšni pretresljivi televizijski prizori ali časopisna vest z žalostno vsebino, čeprav skoraj ne mine dan, da človek zaradi česa takega ne bi ostal brez besed. Ne, različnih dogodkov in pojavov v vsakdanjem življenju je dovolj, da se ti zastavljajo vprašanja o tem. Še posebej zadnje čase, ko v primežu gospodarske krize vse bolj otipljivo in boleče čutimo omejevanje pravic. Skoraj vsak se sooča s tem, napovedi samozvanih mogočnikov, da je obseg pravic treba omejiti tudi z zakoni, zvenijo naravnost zlovešče. Še toliko bolj, ker so se tega vneto lotili tudi predstavniki ljudstva, ki jih je to izvolilo z velikim upanjem, da bo oblast res demokratična in bo pravice ljudstva, slehernega državljana, varovala kot punčico svojega očesa. Tako se temeljne pravice, za katere smo bili prepričani, da so trdne kot granit in večne, topijo kot sneg na spomladanskem soncu. Pravica do dela, do osebnega dostojanstva, do enakosti pred zakonom in še vrsta drugih postajajo v svetu in v naši državi odvisne od dobre ali slabe volje tistih, ki so si na nedemokratičen način prilastili kapital in z njim preveč moči. Otroci so v vsaki družbi ena najbolj ranljivih skupin prebivalstva in zato potrebni posebne zaščite. V celoti so odvisni od odraslih, v vseh pogledih. Skoraj vso človeško zgodovino se o njihovih pravicah ni kaj posebej govorilo. Šele v bližnji preteklosti so dozorele razmere, da so bile sprejete deklaracije in konvencije o otrokovih pravicah. Zadnja je bila sprejeta v OZN leta 1989, velja pa od 2. septembra 1990. Državam, podpisnicam konvencije, naroča, kako naj poskrbijo, da bodo otrokove pravice, ki jih podrobno navaja, zaščitene. Človek bi si mislil, da je čudovito, ker so države, tudi slovenska, z različnimi predpisi v glavnem to uredile. Pa ni vedno tako. Pojavi se paradoks, ko nekateri (pre)večkrat razglašajo, da je otrokovih pravic preveč. Preveč?! In to v 21. stoletju? Pošteno bi bilo, da bi se odrasli, ki imajo neposreden (starši, vzgojitelji itd.) in posreden vpliv na pravice otrok (politiki, razni uradniki itd.), večkrat vprašali, ali se zapisane pravice tudi v resnici izvajajo. Kako je npr. s pravico, zapisano v 7. načelu Deklaracije o otrokovih pravicah, sprejeti v OZN 20. novembra 1959? »Otrok ima pravico do šolanja, ki naj bo vsaj na stopnji osnovne šole brezplačno in obvezno. Deležen naj bo vzgoje, ki bo razvijala njegovo splošno kulturno raven in ga usposobila, da na osnovi enakih možnosti razvija svoje sposobnosti in zmožnosti za lastno presojo, čut moralne in socialne odgovornosti, da bo lahko postal koristen član človeške družbe.« V kolikšni meri so otroci v resnici deležni te pravice? Na koncu tako ali tako postane dolžnost, ki jo mora sprejeti kot »koristen« član družbe. In še: »Koristi otroka naj bodo vodilo tistim, ki so odgovorni za njegovo vzgojo in izobraževanje, na prvem mestu pa morajo biti za to odgovorni starši. Otroku moramo priskrbeti igro in razvedrilo, katerih namen je prav tako vzgojen. Družba in javne oblasti naj si prizadevajo, da bodo otroci lahko kar najbolj uživali te pravice.« Poglejmo še tiste čisto običajne pravice, ki pripadajo otroku. Na primer pravica do prijaznega zdravnika, razumevajočega in strokovno usposobljenega vzgojitelja in učitelja, do varnega okolja, prostega časa, igre, pravica, da je drugačne barve kože ali vere kot njegovi vrstniki ali pravica, da je na drug način nekoliko »drugačen«, pravica, da pove svoje mnenje in brani svoje stališče. Pravico ima tudi, da ga naučimo in usposobimo za kultiviran dialog. Ima pravico, da ni tržno blago odraslih, ki bi želeli z njim manipulirati in služiti. Poglejmo samo, kakšna silovita reklamna ofenziva je namenjena otrokom: na televiziji, majhnih in velikih plakatih in letakih, v časopisih in revijah! Starši bi morali v tem primeru otroka zaščititi, kot piše tudi v deklaraciji, pa se na žalost vse prevečkrat pustijo premagati in verjamejo spretno sestavljenim reklamam. Tako vpišejo otroka v vse mogoče dejavnosti, pa njegovih interesov sploh ne upoštevajo. Pri blagajni v trgovini sem zadnjič nehote poslušal mamici, ki sta druga drugi tožili, kako z očkom komaj razvozita svoja otroka k raznim dejavnostim od Ljubljane do Kranja. Sreča, da pomagata še stara starša. Vsi so menda zelo utrujeni, pa denarja gre veliko za to. Dejavnosti v šoli menda niso dovolj kvalitetne ... Nič nisem slišal, kako je z utrujenostjo otrok, ki morata opraviti še šolske obveznosti. Pa pravica do prostega časa? Trdno sem prepričan, da otrokovih pravic ni preveč, prej premalo. Če je tu kaj narobe, je to, da se je treba usposobiti, kako jih razumevati in uporabljati. Pravica, ki je le napisana v deklaracijah, še ni prava pravica, to postane šele takrat, ko se uporablja. Za njeno pravilno dojemanje pa je pomemben tudi vsakdanji zgled, ki ga otrokom dajemo odrasli: učitelji, starši, učitelji ... Še to, kar dostikrat pozabimo: Pravica je tudi dolžnost! Branko Lipar Košarkarski turnir trojk Na ploščadi pred SD Partizan je v soboto, 15. septembra, v organizaciji Mladinskega centra Mengeš potekal košarkarski turnir trojk. Na turnirju je sodelovalo pet ekip, ki so se najprej pomerile med seboj, nato pa so najboljše ekipe odigrale še tekmi za tretje oziroma prvo mesto. To je osvojila ekipa Amaterjev (Urban Terstenjak, Žiga Kodre, Luka Oblak in Dario Sestanj), ki je navdušila s košarkarskim znanjem in zasluženo zmagala prav vse tekme. Druga je bila ekipa Mengeš (Primož Jenko, Dominik Šalomun in Maruš Šutar), tretja pa ekipa Tutifruti (Jan Ko-dela, Dejan Zarič in Miha Repnik). Turnir je privabil tudi lepo število gledalcev, ki so si na koncu ogledali tudi tekmovanje v metanju trojk. Za najbolj natančnega se je izkazal Ajdin Ganič. Vseh pet ekip in zmagovalec v metanju trojk je prejelo nagrade, ki so jih podarili Sladoledni butik Mengeš, Pizzerija in špageterija Špica in Športni center Fit Fit Domžale, ki se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala prostovoljcem Mladinskega centra Mengeš, ki so pomagali pri uspešni izvedbi košarkarskega turnirja. Besedilo in foto: Miha Kölne Mladi košarkarji in prostovoljci Na domači tekmi trije mladi skakalci na stopničkah Pa čeprav se je 22. septembra poletje ravno prevesilo v jesen, so na treh smučarskih skakalnicah na Zalokah znova skakali. Tokrat so se na lepo urejenem prizorišču pod Go-bavico za pokalne naslove pomerili najmlajši. V kar osmih kategorijah in na vseh treh napravah so nastopili dečki kot deklice, stari od 9 do 13 let. Tekmovanje je štelo tudi za 14. memorial, ki je zaradi muhastega vremena preteklo zimo odpadlo. Poleg zagnanih prirediteljev, ki so vso organizacijo speljali tekoče in varno, so se znova izkazali domači skakalci, saj so se kar trije zavihteli na zmagovalni oder. Prvi je bil Jure Močnik, drugi Taj Ekart in tretji Primož Cerar; vsak seveda v svoji kategoriji. Že v dopoldanskih urah je bil na istem prizorišču tudi dan odprtih vrat. Člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš so s prikazom samih skokov, načinom treninga in z razlago želeli v svoje vrste privabiti nove tekmovalce, ki bodo še naprej zastopali barve Mengša na domačih in tujih tekmovališčih. Upamo, da se bo vsaj kateri od ducata udeležencev ojunačil ter se vključil v strokovno vadbo v atraktivnem športu. Fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net/. Besedilo: J. Trplan Foto: L. Šarc Drama z vnovičnim srečnim koncem za Mali Mengeš Tretjo septembrsko soboto so bila igrišča našega teniškega kluba prizorišče že 16. dvoboja med tenisači Velikega in Malega Mengša. Prestižni dogodek, ki po pomenu in silovitosti čustev vse bolj spominja na znameniti veslaški obračun med Oxfor-dom in Cambridgeem, je tudi tokrat v vseh pogledih upravičil svoj sloves. Skupinska slika tekmovalcev Veliki-Mali, pred začetkom tekme Vodja tekmovanja, neumorni Franci Zabret, ter kapetana ekip Igor Maver in Franci Rahne so pare desetih posamičnih partij izžrebali že na predvečer dvoboja in tako nekaterim dodobra pokvarili spanec. Že takoj so začele padati stave, kdo lahko koga, kdo je favorit, kdo bo vodil po posamičnih tekmah; a kakorkoli so se pogovori obračali, jasno je bilo le eno, in sicer: da utegnejo znova odločati dvoboji dvojic. Po prvih petih posamičnih tekmah je bil s 3 : 2 sicer v prednosti Mali Mengeš, a so se napovedi, da je v drugem delu posamične razpredelnice favorit Veliki, uresničile. »Severnjaki« so z delnim izidom 3 : 2 rezultat dvoboja izenačili na 5 : 5. Razplet na las podoben lanskemu, ko je bilo po partijah posameznikov prav tako neodločeno in številni so se spraševali, ali bodo igre dvojic tudi letos tehtnico prevesile na stran »juž-njakov«. In scenarij se je tudi pri parih stoodstotno ponovil; z nekaj sreče pri žrebu je Mali Mengeš dobil kar štiri od petih dvobojev in s skupnim rezultatom 9 : 6 slavil novo veliko zmago. Kapetan Franci Rahne je po prejemu velikega prehodnega pokala in manjšega pokala v trajno last po tretjem zaporednem uspehu v slogu največjih športnikov odstopil; na vrhuncu selektorske kariere. Kapo dol, Franci! In kaj še reči po 16. izvedbi srečanja in po tem, ko je Mali Mengeš zdaj v že razmeroma visokem vodstvu 10 : 6? Uspehi Malega so v prvi vrsti rezultat sistematičnega dela v minulih letih in izjemne motiviranosti, nekaj pa je k njihovi premoči pripomogla tudi ustrezna kadrovska politika. Edino pravo upanje Velikega, da bi v prihodnjih letih zmanjšal zaostanek in upravičil svoje ime, pa je podmladek z najbolj teniške ulice (Japljeve) v mestu. Ta je že letos prispeval precejšen delež k skupnemu izkupičku, a brez izdatne pomoči starejših in izkušenejših verjetno tudi v prihodnje ne bo šlo. Časa za vse je natanko leto dni. Besedilo in foto: Marjan Mušič Vadba v Partizanu Ali veste, da v Mengšu deluje v Športnem društvu Partizan vadba, kjer se lahko razgibate oziroma razmigate svoje roke, noge, skratka svoje telo. Ostale boste mladostne in gibčne ter še bolj mične, kot ste. Za prijetno druženje in gibanje poskrbijo strokovno usposobljene vaditeljice. Pridružite se nam! Vadba je vsak torek od 20. do 22. ure v telovadnici društva, ki je soseda slaščičarne Flere, kamor verjetno tudi zahajate. Besedilo in foto: Jože Mlakar Vadba v društvu poteka pod strokovnim vodstvom Odbojka na mivki na Osnovni šoli Mengeš Z začetkom letošnjega šolskega leta 2012/2013 so se pričela tudi šolska športna tekmovanja. Na državnem in področnem tekmovanju v odbojki na mivki za starejše dečke so fantje iz Osnovne šole Mengeš predstavljali mengeško odbojko. Naša šola je dosegla zelo lep uspeh, saj so fantje na področnem tekmovanju v Kamniku zasedli drugo mesto in se tako uspeli uvrstiti na polfinalno državno tekmovanje. Polfinalni turnir je bil odigran v ponedeljek, 17. septembra 2012, v Preddvoru na Gorenjskem. Naša šola je tekmovanje zaključila na odličnem 4. mestu, skupno smo bili tako uvrščeni na 13. do 16. mesto v Sloveniji. Ekipo je vodil trener Stefan Zarič. Čestitke trenerju in igralcem OŠ Mengeš. Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi Športnemu centru Harmonija iz Mengša, ki nam že več let zapored omogoča treninge na svojih igriščih za odbojko na mivki. Besedilo in foto: Aleš Koštomaj, učitelj ŠVZ Fantje so se uspeli uvrstiti na polfinalno državno tekmovanje Pet na svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo Svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo bo v Mariboru potekalo od 7. do 19. novembra 2012. »To bo izjemen dogodek za Maribor. Ne samo zaradi gospodarskih učinkov, temveč tudi zaradi drugih socialnih učinkov, ki niso neposredno merljivi. Za vsakega mladega šahista iz množice 1.500, ki bodo odigrali več kot 9.000 partij, je sodelovanje na svetovnem prvenstvu svojevrstna priložnost, ki bo zagotovo vplivala na njegovo nadaljnjo športno kariero. In ne nazadnje, je to je izjemen dogodek za vso Slovenijo, ki je prav gotovo primerljiv s šahovsko olimpijado, ki smo jo pred desetletjem gostili na Bledu,« pravi Milan Zver, evropski poslanec in predsednik organizacijskega odbora. Iz našega malega Trzina in Mengša se je pet igralcev kvalificiralo za svetovno prvenstvo: Val Kmetič (lansko leto je bil na svetovnem prvenstvu v Braziliji, rating 1870, IV. kategorija), Anej Kmetič (rating 1764), Jan Ocepek (rating 1679), Filip Bojko (rating 1853, IV. kategorija) in Jakob Vid Štruklec (rating 1628). Marjan Ocepek in Simona Pirc Jenko VOLITVE Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo volitev predsednika republike, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 11. novembra 2012 VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole VOLIŠČE 4.11.20 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.21 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34. VOLIŠČE 4.11.22 - DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62 , 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.11.27 - KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno. VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Volišče je dostopno invalidom. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Številka: 041-3/2012 Datum: 29. 8. 2012 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav. OGLASI, OBVESTILA Razstavo zvončkov - Dušan Noč Varstveno-delovni center INCE Mengeš je regijski center, ki izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. K nam so vključeni uporabniki s širokega področja sedmih občin: Moravče, Trzin, Mengeš, Komenda, Kamnik in Domžale. V centru imamo dve enoti dnevnih centrov, enota INCE Mengeš in enota INCE ZU ter bivalna enota INCE -NAŠA HIŠA, kjer izvajamo storitev institucionalnega varstva. INCE ZU je enota, ki deluje že šesto leto in se predstavlja z izvajanjem lastnega programa, ki nastaja v kiparski in slikarski delavnici. V umetniško enoto je vključen tudi Dušan Noč, občan Mengša. Dušana verjetno poznate. Je član glasbene skupine VDC INCE ZU, ki jo vodi Primož Kosec. Verjetno pa malokdo ve, da Dušan že daljše obdobje ustvarja v kiparski delavnici. Pod vodenjem delovne inštruktorice Sabine Kremžar Pančur je izpopolnil svojo veščino izdelovanja glinenih skled, posodic in vaz. V letošnjem letu se uresničuje projekt prve Dušanove samostojne razstave. Dušan je občudovalec zvonov in pritrkovalcev. Svojo ljubezen do glasbe in pridobivanje kiparskih veščin je s pridnostjo vnesel v oblikovanje glinenih zvončkov. Osrednja tema razstave je zvonček, njegova oblika pa je upodobljena tudi v glinenih cvetovih tulipanov in v ptičjih hišicah. Občina Mengeš nam je prijazno odstopila svoj prostor, zato vas vabimo, da si ogledate Dušanovo razstavo, ki bo postavljena v sejni dvorani občine Mengeš, od četrtka, 25. oktobra, do petka, 2. novembra 2012. Svečano odprtje razstave bo 25. oktobra 2012, ob 18. uri. Prisrčno vabljeni! Carmen Pirc, Vodja enote INCE ZU ZAPORA CESTE Zaradi izvedbe dirke bo v nedeljo, 14. oktobra 2012, med 10. in 13. uro POPOLNA ZAPORA Slovenske ceste (od križišča za Brnik do Gasilskega doma), del Grobeljske ceste in Zavrti. AIA - Mladinski center Mengeš Ü išče prostovoljce za: ORGANIZIRANJE ZABAVNE DEJAVNOSTI, IZVAJANJE DELAVNIC IN PREDAVANJ ZA MLADE, VODENJE SOCIALNE PREVENTIVE -J (preventivna dejavnost na področju raznih odvisnosti ...) POTOPISNA PREDAVANJA (vabljen/a, če si pripravljen/a deliti svoja doživetja na zanimivem potovanju z nami), PROSTOVOLJNO DELO (tvoja ideja). Prijavi se preko e-naslova: drustvo.aia@gmail.com, posreduj nam svoje osebne podatke in navedi (izberi ali predlagaj) področje sodelovanja. Dodatne informacije na tel.: 070/732-070, po 15. uri. Dan odprtih vrat v Leku v Mengšu Lek je z razvojem in proizvodnjo v Mengšu začel pred več kot petdesetimi leti in v tem času zrasel v pomemben del Sandoza, ene vodilnih generičnih farmacevtskih družb v svetu. Danes sta v Mengšu razvojna in proizvodna centra Sandoza, odgovorna za zahtevnejše izdelke za prodajo po vsem svetu. Vsa leta smo tesno vpeti v lokalno okolje, saj večina od 600 zaposlenih prihaja iz bližnje okolice. Z željo, da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili, ponovno odpiramo vrata lokalni skupnosti. Vsi, ki jih zanima delo Leka v Mengšu, naši načrti in skrb za okolje, so vljudno vabljeni na dan odprtih vrat v četrtek, 8. novembra 2012, ob 16. uri. H IZ ŽIVLJENJA CERKVE Prvo srečanje gibanja Vera in luč v Mengšu V nedeljo, 23. septembra 2012, je imela v župnijskem domu sv. Mihaela prvo uradno srečanje novoustanovljena mengeška skupina gibanja Vera in luč. Skupaj z lučkami, njihovimi domačimi, župnikom Janezom Avsenikom in prijatelji se nas je zbralo kar trideset. Prišli so iz Mengša in okoliških krajev - Kamnika, Rodice, Domžal in Bežigrada. V prvem delu sta voditelja Nika in Janez Vrhovnik predstavila način dela in vsebino srečevanj, ki sta enotna po vsem svetu. Nato je sledila priprava na mašo. Lučke so skupaj s prijatelji iz kartonskih delov sestavile simbol gibanja - morje, barko in ljudi v njej, oblake ter sonce - ter ga položile pred oltar. Morje predstavlja čas, v katerem živimo; barka in ljudje v njej predstavlja življenje, v katerem nismo sami, oblaki predstavljajo preizkušnje in težave, sonce predstavlja Jezusa, ki nas obseva z Božjo ljubeznijo. Ob spremljavi kitare smo ponovili še pesmi in vse je bilo pripravljeno. Mašo je daroval župnik Janez, lučke pa so s petjem, animacijo, ministriranjem ter branjem berila aktivno sodelovale in nas vse povezale Petje je spremljal župnik Janez s kitaro, ob njem sta ministranta Matej in Simona v skupnost občestva, ki pluje v čolnu po mirnem morju in ga obseva sonce Božje ljubezni. Zadnji del srečanja vedno poteka s pogostitvijo v sproščenem pogovoru in veselem druženju. Preden pa so prvi začeli odhajati, smo se v krogu držeč za roke poslovili s pesmijo Angelček varuh moj. Pred tem smo se še dogovorili, da bodo naša srečanja vedno na četrto nedeljo v mesecu, zato vse lučke, njihove družine, prijatelje in vse, ki želite postati prijatelji lučk, lepo vabimo v nedeljo, 28. oktobra ob treh popoldne, v naš župnijski dom. Besedilo: Anica Skok Foto: Janez Vrhovnik in Janko Skok v* Župnija Mengeš Vas vabi: 13. 10. 2012, ob 19.00 Srečanje zakonskih jubilantov - v župnijski cerkvi Vabljeni vsi župljani, ki ste poročeni že 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60 ali več let. Po sveti maši bo srečanje v dvorani župnijskega doma. 13. 10. 2012, ob 20.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi 16. 10. 2012, ob 19.00 Odprtje razstave Umetniki za Karitas v župnijskem domu 19. 10. 2012, ob 20.00 Večer molitvenih plesov v župnijskem domu 20. 10. 2012, ob 7.00 Župnijsko romanje k Mariji Bistrici. Odhod avtobusa ob 7. uri. Prijavite se lahko v župnišču. 20. 10. 2012, ob 15.00 Lovska maša ob začetku lovske sezone v podružnični cerkvi v Loki 28. 10. 2012, ob 15.00 Srečanje gibanja Vera in luč v župnijskem domu 10. 11. 2012, ob 19.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi Vsak četrtek, ob 18.00 Ročna dela v župnijskem domu Več si lahko preberete na spletnem naslovu župnije: www.župnija-mengeš.si. Obiskal nas je nadškof Curtiss - sin slovenske matere Na Mihaelovo nedeljo smo v naši sredi z velikim veseljem pozdravili njegovo ekscelenco gospoda nadškofa Eldena F. Curtissa iz Omahe v ZDA, ki je sin slovenske matere iz Tržiča. Spremljal ga je brat Charl, ki je poljskega rodu iz Krakova in je župnik v njegovi nadškofiji. N Si Nova Stamnt/a Pri maši nadškofa Eldena F. Curtissa so somaševali: domači župnik Janez Avsenik, nadškofov sodelavec brat Charl in duhovna pomočnika, Štefan Babič in dr. Tone Štrukelj Gospod nadškof je povedal, da je vero prejel prav od svoje slovenske matere. Slovenijo je prvič obiskal še kot bogoslo-vec leta 1955 in se potem še večkrat vračal, predzadnjič pred trinajstimi leti. Kadar je zaradi svoje službe prihajal v Rim, je običajno stanoval v slovenskem domu. Prav tam se je spoznal z nam dobro znanim nekdanjim kaplanom in sedanjim župnijskim pomočnikom dr. Tonetom Štrukljem, ki ga je med drugim navdušil za obiskovanje naših gora. Ponosni smo, da je sinu slovenske matere v nam tuji deželi bilo dano opravljati tako pomembno službo. Hvaležni smo, da je daroval sveto mašo ob godu našega župnijskega zavetnika svetega nadangela Mihaela in nam podelili škofovski blagoslov. Somaševali so domači župnik Janez Avsenik, nadškofov sodelavec brat Charl in duhovna pomočnika naše župnije, Štefan Babič in dr. Tone Štrukelj. Sveta maša je bila darovana za vse župljane. Gospod nadškof, ki se je potrudil maševati tudi v slovenščini, je posebej pohvalil petje naših kornih pevcev. Gospodu nadškofu se je za darovano mašo zahvalila gospa Bajuk. Svete maše so se udeležile tudi narodne noše, ki so mu izročile šopek nageljnov ter roženkravt in rožmarin ter mu pojasnile njihov pomen v slovenskem kulturnem izročilu. Našima gostoma smo zaželeli, naj Gospod še naprej v obilju blagoslavlja njuno delo in ljudi, med katerimi živita. Besedilo in foto: Janez Slokan Potrebujemo pot Na zadnji seji občinskega sveta smo imeli burno razpravo o pešpoti ob Pšati, marsikateremu Mengšanu bolj znano kot »zgornji« drevored. Znano nam je, da je po prehoda zemljišč v privatno last zaradi takšnih in drugačnih vzrokov pretočnost drevoreda padla. Marsikdo gre tako raje ob glavni cesti (Glavni trg in Prešernova cesta), čeravno je ta še vedno zelo prometna tudi na račun nedokončane obvoznice. Ravno zaradi tega Mengšani potrebujemo pešpot, ki bo povezovala »spodnji« drevored in Topole. Predstavljene so nam bile tri variante. Prva, ki naj bi šla po obstoječem drevoredu, je zaradi nezmožnosti dosega dogovora z Jurijem Berlotom zaenkrat še neizvedljiva. Je pa to s strani varnosti (pod pogojem, da je pot urejena) najbolj varna pot in bi si morali zanjo prizadevati. Druga možnost je, da se uredi pot ob desnem breg Pšate. Le to bi nam dobrodušno podaril Zdravko Grginič v zamenjavo za del »zgornjega« drevoreda, katerega si že lasti, čeprav je še vedno v lasti Občine Mengeš. Idejni načrt, ki je pripravljen, je zelo lep in praktičen, a ima za enkrat še preveč neznank. Za drevored, ki ga ima ograjenega Zdravko Grginič in je ocenjen na nekaj več kot 27.000 evrov (čeravno je cena gradu z ali brez drevoreda bistveno drugačna), naj bi dobili most pri vrtcu (ki bi hkrati g. Grginiču rešil dostop do parcele na levem bregu Pšate in je ocenjen na 50.000 evrov) in okoli 1.500 m2 zemlje (vrednost okoli 5.000 evrov) ter pot na tej zemlji. In na koncu bo najverjetneje potrebno dograditi še en most, a za tega bi lahko dobili evropska sredstva. In še tretja varianta, kjer bi pot potekala po levem bregu Pšate in za katero so dali pobudo Mengšani. Zemljo bi občina dobila brezplačno ob pogoju spremembe namembnosti zemljišča. Ob tem bi rešili tudi dostop do nekaterih hiš, ki so ujete v zaledju Prešernove ceste. A kot so nam zatrjevali eni, to ni mogoče zaradi poplavnosti tega območja in Občinskega prostorskega načrta, ki se bo v drugem branju sprejemal še letos in ki predvideva to območje kot zelene površine. Obe drugi možnosti bi se nato priključili na Šolsko ulico, za katero pa tudi ni še čisto jasno, kakšno prometno ureditev bo imela. Prometa na tej ulici ob predvideni gradnji športne dvorane najverjetneje ne bo manj. Pot potrebujemo, vprašati pa se moramo, kaj bomo dali in kaj bomo za to dobili. Še bolje: kaj že imamo in kako lahko to uredimo oziroma unovčimo, da bomo imeli prijetno in varno pot, ki bo ponovno povezovala šolo z Velikim Mengšem in Topolami. Matevž Bolta, svetnik N.Si Likovna srečanja in razstave Kratki zapisi o dogajanjih skozi letno sezono so le omemba posebnih dogodkov, na katerih sodelujemo ali jih pripravimo sami. Daljše zapise hranimo v kroniki, ki jo vodimo že od ustanovitve LDM. Nagrade Zlate palete Slovenije Otvoritev razstave Zlata paleta Slovenije realizem 2012 - Slike in kipi je potekala na Velenjskem gradu v Velenju. Na razstavi je sodelovalo devet likovnih društev, med njimi tudi LD Mengeš. Med triindvajsetimi slikarji in devetimi kiparji sta se na razstavo uvrstila in prejela priznanje Ana Pavla Kramar za sliko Na materinem grobu, certifikat kakovosti pa Alojz Burja za kip Brezdomec. V KD Trbovlje so bile na razstavi Zlata paleta Slovenije Fotografija in video 2012 nagrajene s priznanji ZPS Leonida Goropevšek Kočar za fotografijo Premik, Irena Gorenc za fotografijo Brez gnezda in Miomira Šegina za fotografijo Rovinjska ulica. Za razstavo so med sedmimi likovnimi društvi izbrana dela petih društev. Sprehod ob Pšati LD Mengeš je v juniju organiziralo prireditev Sprehod ob Pšati - galerija na prostem. Prireditev ponuja možnost predstavitve posameznih likovnih ustvarjalcev in hkrati slikanje na prostem. Senčni drevored ob Pšati je privabil kar lepo število ljubiteljskih slikarjev, predvsem iz LD Mengeš, ter drugih LD iz bližnjih občin in soustvarjalce iz nekaterih drugih krajev Slovenije. Likovna kultura je tako, po naši presoji, bližje slučajnim sprehajalcem ter tistim, ki ne obiskujejo razstavišča v galerijah in zaprtih prostorih. Galerijo na prostem smo pripravili tudi ob Mihaelovem sejmu, torej že drugič v tem letu. Na dvodnevni prireditvi je sodelovalo osemnajst razstavljavcev, tudi iz drugih krajev Slovenije. Razstava likovnih del LD Mengeš v muzeju Občine Šenčur Odzvali smo se na povabilo Občine Šenčur in predstavili LD Mengeš na razstavi likovnih del v občinskem Muzeju Šenčur. Razstava je bila na ogled od 26. junija do 15. julija, hkrati z razstavo umetniške keramike V-oglju, z mednarodnega simpozija 2005-2010. Razstavljena dela so izbrana individualno, tako da so se tematike razlikovale in so bile ravno zaradi tega zanimive. Na svečani otvoritvi razstave nas je pozdravil tudi župan Občine Šenčur. Celoten obseg razstavnih priprav, od vabil, pogostitve in za razstavljavce pomembnega prostora, je nudila Občina Šenčur, v sodelovanju z občinskim muzejem. Pohvale vredno medkrajevno sodelovanje in podpora umetnosti. Drugi likovni tabor Na gradu Bogenšperk so bila konec avgusta zbrana vsa slovenska likovna društva. Prireditev, ki bi ji lahko namenili poseben zapis, je organizirala ZLDS. V romantičnem okolju in s svečano otvoritvijo razstave je poudarila pomen delovanja likovnih ustvarjalcev. Na koloniji in razstavi sta bila prisotna Leonida Goropevšek Kočar in Alojz Burja. Likovna razstava Likovna razstava v Kulturnem domu v Mengšu je odprta do 15. oktobra. Predstavitev del posameznih likovnih ustvarjalcev, ki delujejo v LDM, je poseben projekt, ki ga izvajamo enkrat letno. Tokrat sta razstavila svoja dela Irina Nograšek - Slikoviti moj svet in Alojz Burja - Železo in platno. Večina razstavljenih del je izdelana v realističnem slogu. Odlikujejo se z osebno noto in zanimivimi motivi. Ob slikah je Alojz Burja razstavil tudi kipe, ki prikazujejo cele zgodbe, ob katerih je čutiti spoštljivost do dela in ohranitve tradicije različnih situacij in poklicev. V članku sem omenila le odmevnejše skupinske projekte LDM. Mnoga razstavišča in Ex tempora, na katerih sodelujejo naši posamezni člani, na različnih krajih Slovenije, pa le navajam po nazivih: Ex tempore Postojna, Ex tempore Ocizla, Ex tempore Aljaževina, Ex tempore Topolovec, Ex tempore Sečovlje, Ex tempore Litija, Ex tempore Rakek, Likovna kolonija Tabor Mala Gora. Na vseh teh likovnih delavnicah so sodelovali posamezni člani LDM, vseh pa se je udeležil Darko Crnkovič in na Ex tempore Rakek 2012 prejel priznanje za sliko Ostrnice. Ob občinskem prazniku Občine Vodice je samostojno razstavišče pripravila Ana Pavla Kramar in predstavila svoja novejša likovna dela. Besedilo in foto: Barbara Rabič Na Mihaelovem sejmu Mladinc' in Mihaelov sejem AIA - Mladinski center Mengeš se je v nedeljo, 23. septembra, predstavil na Mihaelovem sejmu. Dogajanje na ploščadi je bilo veselo. Godba je ob zvokih pihalnih instrumentov prikorakala na ploščad za uličnima umetnikoma na hoduljah ter zaigrala nekaj skladb in že je gospod Repnik predstavil AIO - Mladinski center Mengeš ter vse mlade povabil k številnim dejavnostim, ki se dogajajo v mladinc'u (tako mu pravijo mladi): brezplačna učna pomoč, dramska skupina Zorana, lutkovno-gledališki projekt Ticklebug, Pokaži talent, Srečanje z znanimi, potopisna predavanja, druženje v mladinc'u in ne nazadnje plesi, kot je hip hop, po katerem AIO vsi najbolj poznajo, letos pa pričenjamo tudi s plesno vadbo MTV&ZUMBA trendi za dijake in študente. Po napovedi se je predstavila plesna skupina AIA, ki nas je skozi plese ponesla od nore ljubezni in kamor koli po svetu pa do trenutno najbolj popularnih ritmov Gangam style. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Maja Tomšič ZA OTROKE Uganki Dragi starši, poigrajte se s svojim malčkom in mu skupaj z ilustracijo zastavite uganki. Besedilo in slika: Monika Zabret Sem majhen in plašen, včasih tudi strašen. Ko v želodcu je suho, v mrežo ujamem vsako muho. / m '■«Ki Levo, desno sem in tja, proti vrhu leze vrvica, na vrhu lepa mašnjica. Vsak dan ga obuješ, ko greš spat, pa sezuješ. Gangam style ZNANI MENGŠAN: Ignac Zaletelj Plemenitost zvoka, ujetega v strune mojstra Mengeš velja tudi za mesto glasbilarjev, med katerimi posebno mesto zavzema Ignac Zaletelj. Zelo dobro ga poznajo ljubitelji strunskih glasbil, torej kitar in kontrabasov, mandolin in tamburic, predvsem pa seveda številni odlični glasbeniki, med katerimi je kar precej znanih imen slovenske glasbe. Na Zaleteljeva glasbila igrajo Adi Smolar, Tomaž Domicelj, Vlado Kreslin, Bojan Drobež, Aleksander Mežek, Tomaž Pengov in drugi, poleg tega tudi glasbeniki iz sveta klasične in narodno-zabavne glasbe. Ignac Zaletelj z eno od svojih kitar Ignac Zaletelj ni obrtnik, ki bi serijsko izdeloval glasbila, saj tudi dve kitari nista povsem enaki. Zaletelj je umetnik, ki z nam neznanim talentom in dovršenim znanjem ter lastnimi izumi oblikuje svoja glasbila. Oblikovalec unikatnih glasbil Ignac Zaletelj že prek trideset let izdeluje vrhunska strunska glasbila za profesionalne glasbenike, pa tudi poznavalce in ljubitelje, ki znajo ceniti kakovost in vrednost individualno oblikovanih glasbil. Oblika, videz in predvsem zvok teh instrumentov so narejeni po željah in pričakovanjih naročnika, prilagojeni so zvrsti glasbe, namenu in glasbenikovemu osebnem stilu. »Leta 1973 sem se zaposlil v tovarni glasbil Melodija Mengeš, kjer sem vrsto let delal na področju razvoja in kon- strukcije kitar in drugih strunskih glasbil, kot so mandoline in kontrabasi,« pravi Ignac Zaletelj. »Sodeloval sem pri številnih izboljšavah, ki so prispevale k boljši kakovosti končnih izdelkov.« Z oblikovanjem in izdelovanjem lastnih unikatnih strunskih glasbil je začel sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, saj je želel z znanjem, ki ga je sam pridobil, izboljšati tako zvočno kot tudi končno podobo glasbila. »Pri svojem delu sem upošteval predvsem inovativnost in izvirnost, saj sem pri razvoju strunskih glasbil odkrival povsem nove prijeme pri zasnovi, oblikovanju in končni izdelavi,« pove mojster strunskih glasbil. »Tako sem v letih samostojnega ustvarjanja pripravil vrsto izumov in jih pri oblikovanju glasbil kar se da ustrezno in koristno uporabil.« Na njegovi spletni strani lahko preberemo: »Rezultat mojstrovega poglobljenega znanja, bogatih izkušenj, preta-njenega posluha za muze in občutka glasbenika so odlično uravnoteženi instrumenti, ki jih odlikujejo fantastičen zvok, lahkotnost igranja in estetska dovršenost. V delavnici nastajajo klasična, sodobna in alternativna glasbila - akustična, elektro akustična in električna - od mandoline, tamburice in kitare, izdelane s filigransko natančnostjo do basov in električnih kontrabasov. Največ naročil prihaja za akustične kitare, od klasičnih španskih, folk kitar do visoko profesionalnih studijskih jazz instrumentov, za katere je mojster Zale-telj razvil lastne konstrukcijske rešitve, ki izboljšajo akustične značilnosti, kar se odraža v izjemno čistem in polnem zvoku ob sorazmerno majhnih dimenzijah korpusa teh glasbil.« »Poudariti je treba, da je v Sloveniji izredno malo samostojnih oblikovalcev unikatnih glasbil, zato je toliko večji pomen mojega dela,« je povedal Ignac Zaletelj. »Na moja glasbila igrajo v glavnem poklicni glasbeniki, saj menim, da imam izvrsten posluh za njihove zahteve pri igranju. Prav zato veliko pozornosti posvečam raziskovanju tona, zato se moja unikatna strunska glasbila v ničemer ne morejo primerjati s podobnimi serijsko izdelanimi glasbili.« Materiali, ki jih izbira Zaletelj, so zagotovo najbolj kakovostni. Prisega na vrhunsko mehaniko znamke Schaller in uporablja vsaj trideset let star in naravno sušen les. Od domačih, slovenskih, so to smreka, javor, češnja in oreh, od eksotičnih pa predvsem mahagonij, palisander in ebenovina. Najprimernejša površinska obdelava profesionalnih instrumentov je še vedno politura, a jo kakovostno nadomeščajo tudi drugi postopki. Estetski videz glasbila sooblikujejo oblika, usklajena barvna kombinacija lesa in mehanike ter natančno izdelani okrasni detajli. Mojster Ignac Zaletelj namenja veliko časa razvoju instrumentov, strastno in vendar strokovno resno se posveča materialom, konstrukciji, odvzemnikom in elektroniki, finesam izdelave ter obdelave - s ciljem narediti instrument še boljši. »Nič ni prepuščeno naključju,« poudarja Zaletelj. Uresničitev želja in vizije umetnik, mojster in oblikovalec zavzeto načrtuje, tako da ima že med ustvarjanjem nadzor nad celoto. Vsak instrument iz delavnice Ignaca Zaletelja je v vseh pogledih vrhunski, izdelan profesionalno za profesionalce. Besedilo in foto: Primož Hieng Na Zaleteljevo črno kitaro igra tudi Vlado Kreslin Estetski videz glasbila sooblikujejo oblika, usklajena barvna kombinacija lesa in mehanike ter natančno izdelani okrasni detajli Kitare in druga glasbila na razstavah Svojo prvo razstavo glasbil je Ignac Zaletelj pripravil leta 1991 v razstavišču Oranžerija v Mengšu. To ni bila le prva samostojna razstava unikatnih strunskih glasbil, saj so razstavo spremljali koncerti priznanih slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Leta 1994 je pripravil tri odmevne samostojne razstave unikatnih glasbil, in sicer v galeriji Avsenik v Begunjah, v galeriji Rotovž v Mariboru in v razstavišču Oranžerija v Mengšu. V času od 4. do 6. oktobra 2002 je v Kulturnem domu Mengeš pripravil še eno samostojno razstavo unikatno oblikovanih in ročno izdelanih glasbil z naslovom Plemenitost zvoka, ujetega v strune mojstra. Na razstavi, ki so jo spremljali nastopi priznanih slovenskih glasbenikov, ki igrajo na njegova glasbila (vrhunski kitarist Primož Grašič, orkester Mandolina, Tomaž Domicelj), je predstavil najnovejša glasbila s poudarkom na basovskih kitarah in kontrabasih ter vrsto novih modelov kitar z oblikovno in zvočno izboljšanimi prijemi. Za več kot tridesetletno delovanje na področju unikatnega oblikovanja in izdelovanja glasbil je konec maja 2005 prejel srebrno priznanje Občine Mengeš. SKOZI ČAS Gostilna Pavovec »V letu 1868 je bilo v Mengšu enaindvajset gostiln, starejši domačini pa jih pomnijo celo dvaintrideset«, je v kroniki Mengeš in Trzin skozi čas zapisal kronist Stane Stražar. Danes jih ni toliko, najstarejša med njimi pa je Pavovec na križišču Kamniške in Gorenjske ceste. Predstavljamo vam nekaj drobcev iz njene preteklosti. Gostilna Pavovec okrog leta 1930 (vir: Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, 1993, str. 536) Vpogled v zgodovinske vire nam ne da jasnega odgovora na vprašanje, od kdaj se v stavbi, ki jo danes poznamo kot Pavovec, vrši gostinska dejavnost. V župnijski matični knjigi je za stavbo vpisan naslov Veliki Mengeš št. 2 in domače ime Pri Smrešniku. V njej je živel gostilničar Franc Funtek (1876-1929). Glede na starost stavbe lahko sklepamo, da je gostilno imel že njegov oče Josip (1839-1915). Isti pisni vir še navaja, da je bil gostilničar tudi Francev sin, prav tako Franc (roj. 1909), da je slednji leta 1923 obiskoval gostinsko šolo v Ljubljani in se leta 1933 poročil z Marijo Tržan. Na hišnem portalu se je ohranila letnica 1873, ki bi lahko pomenila prenovo stavbe in začetek gostinske dejavnosti. Po pripovedovanju sedanje lastnice Mi- lene Pavovec je leta 1935 stavbo kupil trgovec in gostilničar Franc Pavovec (1876-1948) iz Depale vasi št. 10, ki je bil nadvse podjeten in spoštovan mož; vsem sinovom, razen Matiji, ki je že mlad umrl, je kupil gostilne: Ivanu-Janezu v Mengšu, Tonetu v Loki, Mihu v Ihanu, doma, v Depali vasi, pa je gostilno prevzel sin Slavko. Mengeško gostilno je na sina Ivana-Janeza (1914- 1984) prepisal leta 1947. Ta jo je potem vodil najprej skupaj s prvo ženo Pepco, od leta 1968 dalje pa z drugo ženo Mileno (roj. Fricelj). Milena Pavo-vec je v gostilni delala do leta 1985, od takrat dalje pa jo daje v najem. Najemniki so se večkrat zamenjali, najdlje, med leti 1996 in 2009, pa je bil gostilničar Robert Jankovič. Letošnjo pomlad je gostilno najela Anita Hrastnik. Milena Pavovec se takole spominja obdobja, ko se je ukvarjala z gostinstvom: »Gostilno smo imeli odprto od 7. do 24. ure vsak dan, razen ob sredah, ko je bila zaprta. Največ prometa je bilo za šankom; ob dveh popoldne sem kozarce že v naprej natočila, da sem lahko kar najhitreje postregla delavcem iz bližnje tovarne. Takšnega življenja danes ni več. V gostilni smo organizirali tudi silvestrovanja, občasno pa so bila v njej razna družinska praznovanja. Znani smo bili po domači kuhinji, specialite-ta so bila pražena jetrca in vampi. Za strežbo je bila zaposlena natakarica, sama pa sem bila šefinja, kuharica, nabavljala sem hrano, po potrebi pa sem bila še natakarica in čistilka. Imeli smo tudi prenočišča (tri sobe), a to je bilo v času, ko so bili gostje še zadovoljni s skupnimi sanitarijami in kopalnico. Leta Gostilna Pavovec danes (foto: Srečo Merčun) 1975 smo gostilno temeljito prenovili. Delo v gostilni sem rada opravljala, rada sem bila med ljudmi.« Milena Pavovec danes skrbi za zunanjo podobo stavbe, ki jo krasi bogato cvetje na okenskih policah. Pred leti ji je Turistično olepševalno društvo Mengeš podelilo posebno pohvalo za prizadevanje za lepši videz Mengša. Mengeš 1936-2012 (razglednica iz leta 1936 ■ leta 2012 - foto in oblikovanje: Srečo Merčun) arhiv Mirana Novaka; fotografija iz 1096 MENGEŠ Robert Jankovič pa pravi: »Kmečko peč sem preuredil v krušno peč za peko pic. Ob odprtju picerije, 2. februarja 1997, sem gostom nudil brezplačne pice in spominjam se, da je bila zelo dolga vrsta. Po picah smo kmalu postali širše poznani. Razvažali smo jih tudi po domovih, v najboljšem obdobju tudi od tristo do petsto na dan. Zaposlenih nas je bilo sedem, poleg mene še več kuharjev in trije fantje za dostavo pic. Gostilna je bila odprta od 9. do 24. ure, zaprto smo imeli le za božič in prvi maj. Do leta 2007 je bilo pred gostilno še možno parkiranje. Prihodnost gostilne vidim v razvažanju hrane ter kot zbirno točko motoristov in kolesarjev.« O načrtovani prihodnosti Gostilne Pa-vovec je spregovorila Anita Hrastnik: »Gostilna je namenjena predvsem gostom, ki pridejo na toplo malico ali kosilo, želimo pa, da bi si jo izbirali tudi za razna družinska praznovanja. Naša ponudba je pestra in kvalitetna; ohranili smo hišno specialiteto: pražena jetrca in vampe. Kot marsikje je tudi v gostinstvu začetek težak. Poletni meseci zaradi dopustov niso najboljši pokazatelj obiska, večji promet si obetamo v jesenskem in zimskem času. Spoznati je treba želje in zahteve gostov. Delamo najbolje kot znamo, z obilo dobre volje in v želji po skupnem zadovoljstvu. Pred odprtjem smo notranjost gostilne obnovili, skušamo pa rešiti tudi problem parkiranja.« Vilma Vrtačnik Merčun in Srečo Merčun PISMA BRALCEV Umrla zaradi neukrepanja zdravnice v domu Najina mama je bila avgusta lani zaradi napredujoče demence sprejeta na varovani oddelek Doma počitka Mengeš. O tem, kako je bilo organizirano varstvo, ne bova razpravljali (24-urno varstvo ni samo zaklenjena vrata in uspavala!). Pač pa želiva pojasniti vsem, ki imajo svojce v tem domu in vsem, ki bodo še nastanjeni, kako je potekalo zdravljenje oz. nezdravljene najine mame. V juliju letos sva opazili, da ima mama zelo otečene gležnje, da ima slab apetit, da težko diha in da ji oteka trebuh. Opozorili smo domsko zdravnico dr. Ščepanovicevo, da je z mamo nekaj narobe in jo prosili za pregled. Pregledali so ji vodo in kri in njena ugotovitev je bila, da ima vnetje sečil in ledvic. Predpisala ji je antibiotik. Ker se stanje po nekaj dnevih ni spremenilo, smo zdravnico ponovno prosili za ukrepanje in da naj jo še enkrat pregleda. »Saj sem jo že pregledala včeraj!« je bil njen odgovor. Predpisala ji je tablete za odvajanje vode. Na najino vztrajanje, naj ji pregleda še trebuh oz. naj odredi pregled trebuha z ultrazvokom, je bil njen odgovor, da bo najprej pozdravila vnetje ledvic, nato pa bo na vrsti trebuh. Na ponovno vztrajanje za ukrepanje ji je ponovno pregledala kri in vodo in ker so bili izvidi slabši, je zdravnica poudarila, da gre za hudo vnetje ledvic ter predpisala močnejše tablete za odvajanje vode. Stanje srca in pljuč b.p.?! Ker se stanje ni izboljšalo in zdravnica ni ukrepala, sva mamo sami odpeljali na urgenco, najprej v Domžale k dr. Vesni Miloje-vic, ki se je začudila, da smo jo pripeljali sami, saj je vendar stanovalka doma Mengeš, kjer so diagnosticirali sum na pljučnico, vodo na pljučih, hudo oslabelost srca in nas napotili na IPP Ljubljana. Tu so sume potrdili. O vnetju ledvic ni bilo nobenih sledi! Mama je bila sprejeta v bolnišnico Petra Držaja, kjer so poleg ostalih diagnoz ugotovili tudi karcinom neznanega izvora. Po končanem zdravljenju pljučnice in punkciji vode se je mama 24. 8. 2012 vrnila v domsko oskrbo. V soboto, 25. 8. 2012 popoldne, je mama pričela tožiti o hudih bolečinah v levi nogi. Opozorili smo medicinsko sestro, naj bo pozorna in naj pokliče dežurnega zdravnika, da se ne bi slučajno pojavili strdki v žilah. V nedeljo, 26. 8. 2012, je bila noga že lisasta in mrzla. Zjutraj je medicinska sestra v domu poklicala dežurnega zdravnika na urgenci v Domžalah in, glej ga zlomka, dežurna je bila ravno domska zdravnica dr. Ščepanoviceva, ki je presodila, da ni potrebe, da pride pogledat, kaj se dogaja z nogo. Po telefonu je samo predpisala protibolečinske obliže. Ko smo popoldan obiskali mamo, je bila noga še bolj bleda in lisasta. Zahtevali smo dežurno zdravnico in klicati jo je bilo treba kar dvakrat: ob 14. in ob. 16. uri, ko je končno prišla skupaj z medicinskim tehnikom g. Perom pri naši mami. Povedali smo ji, kakšna je noga, privzdignila je odejo, pogledala nogo in jo pokrila nazaj ter izjavila: »Pa kaj vi pričakujete, gospa se poslavlja, gospa umira, to bi pa že lahko vedeli, saj so vam v bolnici povedali, kakšno je stanje in da ima raka! Počakajte do zjutraj, verjetno bo že umrla!« Bili smo ogorčeni nad takih odzivom, razburjeni, očitali smo ji napačno diagnozo že na začetku - le kje je našla vnetje ledvic? Odklonila je kakršnokoli ukrepanje, odklonila je pomoč bolnemu človeku in ga pustila trpeti v hudih bolečinah, češ, saj bo umrla! Šli smo za njo v ambulanto, jo prosili, naj jo pošlje na topitev strdkov, če so se slučajno pojavili, pa je odgovorila, da se z nami ne bo pogovarjala in da krvne strdke »stapljaju« do 60. leta. Ko smo ji omenili, da se bomo pritožili na zdravniško zbornico, je odgovorila, da ji je vseeno, če se pritožimo ministru ali pa direktno Janezu Janši. Posmehnila se je in odšla nazaj v Domžale, brez nudenja nujne zdravniške pomoči naši mami. Bili smo popolnoma nemočni. V ponedeljek, 27. 8. 2012 zjutraj, smo sami poklicali urgenco v Domžalah. Dežurna je bila dr. Milojeviceva, ki jo je že prvič sprejela na urgenci. Ko smo ji povedali za neukrepanje dr. Ščepanoviceve in kakšna je mamina noga, je takoj rekla, naj »pridemo takoj«. Res so prišli z reševalnim vozilom in po pregledu dr. Milojeviceve so jo nemudoma odpeljali na IPP, kjer so ugotovili krvni strdek in se čudili neukrepanju dr. Ščepanoviceve, saj so nas vprašali, kje smo hodili, ker to ni izpred treh ur. Tu so tudi zanikali trditev dr. Ščepanoviceve, da se krvni strdki »stapljaju« samo do 60. leta. Naj poveva, da v času, ko je dr. Milojeviceva v Domu pregledovala našo mamo, dr. Ščepanoviceve ni bilo na spregled, niti medicinske sestre Cirile, čeprav sta bili obe v ambulanti in o prihodu urgentnega zdravnika tudi obveščeni. Mami so na IPP čistili žilo, kar pa ni najbolje uspelo, vendar se zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja zdravniški konzilij ni odločil za večji operativni poseg. Mama se je 29. 8. 2012 vrnila v Dom počitka v Mengeš in se do 5. 9. 2012, ko je za vedno zaspala, ni več zavedala. Vedeli smo, da je mama v slabem zdravstvenem stanju, da ji popuščajo moči, da se je demenca poslabšala, vendar smo prepričani, da je tako kmalu umrla zaradi neukrepanja zdravnice. In zdaj se sprašujemo, kako je dr. Ščepanovic postavila diagnozo vnetja ledvic, ki ga ni imela, kako je spregledala vodo na pljučih, kako ni ugotovila, da ima mama pljučnico? Kako je lahko v kartoteko 2. 8. 2012 napisala srce in pljuča b.p.? Koliko ostarelih v domu je že pustila umreti zaradi svojega nestrokovnega dela in svojega vzvišenega odnosa do »laičnih« sorodnikov? Večkrat nam je namreč dala vedeti, da smo mi »laiki«, ona pa je vendar zdravnica! Kako je lahko tak človek zdravnik? Kaj že pravi Hipokratova prisega? Taka cinična, arogantna in nečloveška, nehumana oseba ne more in ne sme biti zdravnik! Mar človek res ni nič vreden, če je star? Ga je treba čim prej »pospraviti«? Tudi navedena zdravnica bo enkrat stara, privoščimo ji take bolečine, kot jih je imela naša mama, in takega zdravnika, kot je ona! Zgodbo objavljava iz razloga, da preprečimo nečloveško delo navedene zdravnice in ohranimo marsikatero življenje starostnikov. Naj svojci oskrbovancev v Domu počitka Mengeš in Trzin izvedo, kakšni zdravnici so zaupali svojce! (Medtem smo zvedeli, da so dr. Šcepanovicevo v ambulanti Trzin, kjer je tudi delala, zaradi številnih pritožb pacientov že zamenjali in tako je tudi Dom upokojencev Trzin dobil novo zdravnico!). Z osebjem na oddelku A2 - negovalkami in medicinskimi sestrami - sva bili zelo zadovoljni, vedno so bile pripravljene pomagati z nasvetom, dejanjem, bile so sočutne, prijazne, vendar preko zdravnice oz. direktorice niso mogle ukrepati. O ravnanju navedene zdravnice so bili obveščeni vsi organi, pristojni za take zadeve. Meta Zajc in Nuša Biškup OGLASI, OBVESTILA Neprimerno ravnanje z odpadki na Dobenu Nekatere nas v našem kraju izjemno moti onesnaževanje zraka z nepremišljenim, nepravilnim kurjenjem odpadkov. Sama sem se že nekajkrat osebno zglasila pri sokrajanih, ki to počno, vendar nikakor nisem naletela na razumevanje in upoštevanje mojih prošenj, zato bom kot javno opozorilo napisala in objavila svoj pogled na zgoraj omenjeno temo. Vsekakor sem razočarana nad skrajno neodgovornim ravnanjem nekaterih na Dobenu, saj se izjemno pogosto dogaja, da v našem okolju sežigajo »neprimerna goriva« - kurijo odpadke, predvsem plastiko, kosti in podobno, kar ob izgorevanju seveda izjemno smrdi in ogroža našo naravo. Nesprejemljivo je, da nekajkrat mesečno, predvsem v večernih urah, nikakor ne moreš odpreti in zračiti prostorov v hiši, kaj šele biti zunaj, na vrtu, saj je v bližini smrad neznosen. Smrad in občasno ogromen črn dim se seveda širita v dolino, kar moti tako krajane kot tudi obiskovalce Dobena. Mene pa izjemno žalosti, da se v tem času to sploh še dogaja. Kljub vsem opozorilom in prizadevanjem, tudi medijev, nekateri ljudje še vedno nimajo dovolj odgovornega odnosa do okolja in narave. Zato ponovno in zadnjič opozarjam, da bom ugotovitev tovrstnih kršitev predala odgovornim institucijam, če se bo to še ponavljalo, prijavo pa podkrepila z dokazi. Se pa vsekakor javim za morebitno pomoč pri odvozu omenjenih odpadkov ali nemara pri sami organizaciji, če lastniki tega ne »zmorejo« sami. Moje sporočilo ni zlonamerno ali nesramno, saj sicer ne bi tako potrpežljivo in vztrajno apelirala ter bi se s tem že zdavnaj ukvarjali odgovorni. Rada bi le, da sami razumete pomen tega sporočila in vas zato vse, posebej tiste, ki to počnete, pozivam k razumevanju nujne potrebe odgovornega odnosa do okolja. Prilagam predpise s področja ravnanja z odpadki, več si lahko preberete na spletni strani Inšpekcije za okolje in naravo. Predpisi s področja ravnanja z odpadki namreč določajo, da je potrebno odpadke, ki nastajajo pri dejavnosti, odstraniti na predpisan način. Oddati jih je potrebno pooblaščenim zbiralcem, odstranjevalcem ali predelovalcem odpadkov, nikakor pa jih ni dovoljeno kuriti, puščati ali odmetavati v naravnem okolju. Če imetniki odpadkov z odpadki ne ravnajo na predpisan način, je za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika predpisana globa od 10.000 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo imetnika odpadkov v višini 1.200 do 4.100 evrov. Za imetnika odpadkov, ki je fizična oseba, pa je predpisane globa 1.200 do 4.100 evrov. Če občani zaznajo kurjenje odpadkov v naravnem okolju, naj o tem obvestijo Regijski center za obveščanje (številka 112) ali policijo, ki bo o dogodku obvestita vse pristojne za ukrepanje. V upanju, da boste tisti, ki vas ta dopis zadeva, nemudoma ustrezno odreagirali, vas prav lepo pozdravljam! Sandra Aleš TRGOVINA Z ELEKTRO IN TEHNIČNIM MATERIALOM LOGIN BV D.O.O., SUHADOLE PRI NAS DOBITE: VES ELEKTRO IN TEHNIČNI MATERIAL, SVETILA, ŽARNICE, ROČNO ORODJE, ELEKTRIČNO ORODJE, RAZNE VIJAKE, SILIKONE, SPREJE,... PRODAJA ELEKTRIČNEGA ORODJA MAKITA, METABO, BTI AKCIJA AKUMULATORSKI VIJAČNIK 18V/1,1Ah AKCIJSKA CENA Z DDV: 158,84€ AKCIJA KOTNA BRUSILKA FI125mm/570W AKCIJSKA CENA Z DDV: 47,12€ (.□GIN tj HVAllTSTA. KlOOtM» SUHADOLE 21, 1218 KOMENDA, TEL: 01/8341-399 ODPRTO OD PON. DO PET. OD 7.00h DO 18.00h, OB SOB. OD 8.00h DO 12.00h, NED. IN PRAZNIKI ZAPRTO [00 I OptikaGolavšek Vi da Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš (na novi lokaciji v "Slamniku" zraven parkirišča občine Mengeš) SERVIS in PRODAJA Hribarjeva 3B, Mengeš Tel: 01/ 729 13 03 e-mail: a v s menge s@siol net http; www. sharp-servts.si Odprto, od 9 - 12 in od 15-18 ure H OGLASI, OBVESTILA FOLKLORNA SKUPINA SVOBODA MENGEŠ VPISUJE NOVE ČLANE!!! SI RAD MED VESELIMI LJUDMI? RAD PLEŠEŠ, POJEŠ ALI CELO OBOJE? SI PONOSEN NA SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO? RAD POTUJEŠ IN SPOZNAVAŠ DRUGE KULTURE? SI ODGOVORIL OZ. ODGOVORILA VSAJ NA ENO VPRAŠANJE PRITRDILNO? POTEM SI PRAVI?! PRIDRUŽI SE MLADINSKI ALI »ZRELI« FOLKLORNI SKUPINI! Informacije na: folklora@kds-menges.si, http:// www.facebook.com/folklornaskupina.menges, 031/335-362 NAPOVEDNIK AIA -Mladinski center Mengeš drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070, po 15. uri AIA - Mladinski center Mengeš je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, razen ob torkih. SE DOGAJA ZANIMIVA POPOTOVANJA-TAJSKA: v torek, 16. oktobra, ob 18.00, v Mladinskem centru v Mengšu (Maša Žekš). ŽUR NA FUL - HALLOWEEN PARTY: v sredo, 31. oktobra, od 21.00 do 2.00, v Mladinskem centru v Mengšu, zabava z DJ, za mlade (Sanja Tomšič). ZABAVNE, DRUŽABNE NEDELJE: vsako nedeljo, od 17.00 do 22.00, za vse mlade, v prostorih Mladinskega centra (Brane Tomšič). ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE: organiziramo ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30 oziroma po dogovoru , izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Maja Petek Tomšič). PLEŠEMO IN USTVARJAMO HIP HOP plesna vadba: v torek in četrtek, v ex Fremi, za 1. do 5. razred OŠ od 18.00 do 19.00 in od 6. razreda OŠ dalje od 19.00 do 20.00 (Sanja Tomšič). Vabljeni novi plesalci! NOVO: MTV&ZUMBA TRENDI plesna vadba, v sredo in petek, od 17.00 do 18.00: za dijake in študente, v ex Fremi (Karmen Sečen). Vabljeni! DRAMSKA SKUPNA ZORANA: za mlade od 11 do 22 let, v Mladinskem centru v Mengšu (ex Frema), vsak petek od 18.00 do 19.30, pričetek 9. novembra (Tjaša Mislej) . NOVO: LUTKOVNO-GLEDALIŠKI PROJEKT Tickelbug: za otroke od 7 do 13 let, vsak torek, od 16.30 do 18.00, v Mladinskem centru Mengeš; za mlade od 14 let dalje, vsak torek , od 18.30 do 20.00, v Mladinskem centru Mengeš; pričetek 6. novembra (Sava Kralj). SE UČIMO IN RAZISKUJEMO UČNA POMOČ - brezplačne inštrukcije: vsak četrtek med 17. in 22. uro, predhodni dogovor po e-mail-u, po telefonu ali osebno, v Mladinskem centru v Mengšu (Maja Tomšič in Miha Koelner). ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Ob prireditvi Dan odprtih vrat Veteranov vojne za Slovenijo, ki je bila 27. maja, se Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Občinski odbor Mengeš, zahvaljuje Slovenski vojski, Policiji Slovenije, Združenju Sever, sosednjim veteranskim organizacijam, praporščakom, Kulturnozgodovinskemu društvu Triglav, Civilni zaščiti Mengeš, mengeškim tabornikom in gasilcem, Špas teatru, tiskarni Rudolf, Mesing baru, Radiu HIT, Cvetličarni Marjeta, Čistilnici Pingvin, Francu Koscu, Milanu Naratu ml., napovedovalcu Niku Robavsu, Turističnemu društvu Mengeš, pokrovitelju Občini Mengeš ter ostalim občinam Domžale, Lukovica, Trzin in Moravče. Da je prireditev zelo dobro uspela, pa so nam pomagali do-natorji: Karin d.o.o., Jelen d.o.o., ELES, Karo d.o.o., Pišek Slavko ml., Bogo Ropotar, Miha Trampuž, Melodija Mengeš CMT, Trgovini HA-NI, Avtošola Retos, AVS Budja Igor, Notar Jože Rožman, Natura s.p, Matjaž Anžlovar, Tomaž Prelovšek, Janez Koblar, Maja Janežič, Alma Novljan, Vasja Hafner in Franc Vidic. Območno združenje OZVVS, Občinski odbor Mengeš Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da kaj pozabi. Da se ne .spomni, po kaj je prišel v kuhinjo, kje je pustil ključe ali parkiral avto. Tudi kašnega priimka sošolcev iz osnovne šole ali dogodka iz otroštva se ne moremo čisto dobro spomniti. To je popolnoma običajno in prav nič posebnega. Saj se spomnimo kasneje ali pa povprašamo koga drugega. Povsem nekaj drugega pa je, če smo sredi vročega poletja oblečeni v toplo bundo, sedimo na sosedovem vrtu in sploh ne vemo, da smo tam, kako smo prišli tja in kaj tam sploh iščemo ... Kaj pomeni, če naši ostareli starši kar naprej ponavljajo ene in iste stvari, postavljajo vedno enaka vprašanja in nas s tem »spravljajo ob živce«? Delajo to namenoma ali so zboleli? Imajo morda demenco? Kakšna bolezen je demenca? Kako jo prepoznavamo in doživljamo svojci? Kako demenco razumeti in sprejeti? Kako živeti z njo in ob njej? Bomo zboleli tudi mi ali se demenci lahko izognemo? O vsem tem in še čem bo spregovorila Danica Simšič iz SPOMINČICE — slovenskega združenja za pomoč pri demenci, katere mama je pred leti zbolela za to boleznijo. Vljudno vas vabimo na predavanje in pogovor z naslovom KO SPOMINI BLEDIJO ... ki bo v sredo, 24. oktobra 2012, ob 18. uri, v prostorih Mladinskega centra Mengeš, Slovenska cesta 28, Mengeš (nekdanja knjižnica). V nadaljevanju bo predavala Jasmina Lambergar. Predstavila bo vaje za pozornost in urjenje spomina ter govorila o pomenu možganske rekreacije kot načinu ohranjanja zdravja in umske kondicije v vseh starostnih obdobjih. Društvo Spominčica Slovensko združenje za pomoč pri demenci Tekmo so omogočili: Občina Mengeš, Sadni vrt Franci Ravnikar s.p. Mengeš, Prevozi oseb in stvari Maks Slapar s.p. Mengeš, Coca Cola HBC Slovenija d.o.o., Josef Manner d.o.o., Pivovarna Union d.d., Spar Slovenija d.o.o. Nagrade za naš srečelov so prispevali: Farme Ihan d.d., Melodija Glasbila d.o.o. Mengeš, RP design d.o.o. Mengeš, Intersport ISI d.o.o., Slaščičarna Flere, Elizabeta Flere s.p Mengeš, AMC Slovenija d.o.o. Vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji tekmovanja in prispevali svoj delež pri srečelovu, se iskreno zahvaljujemo! Člani in tekmovalci SSK Mengeš ROJSTNOBNEVNa V prostorih AIA - Mladinskega centra Mengeš organiziramo rojstnodnevne zabave za vaše otroke in njihove prijatelje. Izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, kjer ne bo manjkalo smeha in presenečenj. Rojstnodnevne zabave organiziramo ob sobotah in nedeljah, in sicer od 10.00 do 13.00 aH od 13.30 do 16.30 oziroma po dogovoru. Za informacije in rezervacije nam pišite na e-naslov: drustvo.aia@gmail.com ali pa nas pokličite na tel.: 070/732-070 (po 15. uri). SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ po tridesetih letih ponovno vabi na SUHI SLALOM na Mengeški koči, ki se bo odvijal v soboto, 10. novembra 2012, ob 14. uri. Tekmovanje je odličen trening za novo smučarsko sezono. Za udeležbo na startu potrebujete le smučarske palice in dobro obutev. Vabljeni vsi smučarji in borderji, seveda brez smuči in desk. Prireditev bo v vsakem vremenu! Lep pozdrav. Se želiš priključiti tabornikom, pa se še nisi? Ne skrbi, tu je seznam letošnjih skupin in vodnikov, ki jih hitro pokliči za več informacij: MURNI (4-6 let): URŠKA Gjergek (031/655-449) mlajši MČ (letnik 2006): NEŽA Špenko (051/210-120) MČ 1 (letnik 2004-2005): TINKARA Ručman (041/596-330) MČ 2(letnik 2003-2005, novi člani): NEŽA Šimenc (031/464-227) MČ 3 (letnik 2001-2002): BLAŽ Slabajna (040/540-584) GG (letnik 1998-2000): DOMEN Gjergek (051/668-671) Rod Upornega plamena Mengeš Dom kulture Kamnik Maistrov abonma 12/13 SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: Sljehrnik Vpis abonmaja za gledališke sladokusce do 31. oktobra 2012. Predstave abonmaja bodo potekale ob četrtkih ob 19.30, vpis pa lahko opravite preko: 031 775 700, info@domkulture.org ter osebno v pisarni DKK, Fužine 10, 1240 Kamnik. več na: www.domkulture.org H ZAHVALE Živeti - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen ... (Župančič) Irena Brezovnik, rojena Žnidarič Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej si pa kot zvezda svetleča, naj ti v večnosti dana bo sreča! v tvoj spomin, MAMI Mineva eno leto, odkar te je nepredvidljiva in kruta bolezen tistega 27. septembra 2011 mnogo prerano iztrgala iz življenja in v srcih vseh nas, ki smo te imeli neizmerno radi, pustila ogromno praznino. Nič na tem svetu ne more nadomestiti tvojega nežnega glasu, toplega dotika, tvojega pogleda velikih, rjavih oči in tesnega objema. Pogrešamo te z vsakim dnem bolj, MAMI! Vse je tako drugače, odkar te ni več med nami in se enostavno zelo težko soočamo z dejstvom, da te več ni. Vedno si in vedno boš v naših mislih in naših srcih, a najbližje si nam ponoči, ko se na svet zgrne spokojnost. Si ena izmed mnogih zvezd tam na temnem nebu, tista najsvetlejša. Samo naša. Pogrešamo te ... Kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč je ... V SPOMIN Marjanu in Maji Žnidar iz Mengša Ni je solze, ki bi ju obudila, ni je sile, ki bi ju v naš dom vrnila. 26. oktobra pred tremi leti je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003. Hvala vsem, ki zanju molite ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Močno vaju pogrešamo otroci Kaja, Tea, Marjan Luka, starši ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše mami, mame, teti, tašče in prijateljice Minke Malež se vsem najlepše zahvaljujemo za sožalje, cvetje, darovane maše, lepe besede in sočutje. Lidija in Alma z družinama OBČINA MENGEŠ Vse občanke in občane vabimo, da se udeležijo svečanosti ob dnevu spomina na mrtve, ki so umrli v vojni ali zaradi vojne, v sredo, 31. oktobra 2012, ob 10. uri, pri spomeniku padlim v NOB v Loki pri Mengšu, ob 11. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu. Vljudno vabljeni KOLESARSKO DRUŠTVO ROG KOLESARSKA DIRKA 1. VELIKA NAGRADA OBČINE MENGEŠ NEDELJA 14.10.2012 od 10.00 v MENGŠU POTEK TEKMOVANJA 10.00 START REKREATIVNE DIRKE in OBČINSKO PRVENSTVO Dolžina proge: 15km - 15.krogov kategorije: - moški : do 30.let, do 40.let, do 50.let, nad 50.let - ženske: do 30.let, nad 30.let 12.30 RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV 10.30 START DIRK ZA POKAL SLOVENIJE - kriterijske dirke Kategorija: dečki C/ deklice B, C dečki B/ deklice A dečki A/ Ml.mladinke Število kr. 12 15 18 dolžina 12.000 m 15..000 m 18.000 m pričetek 10.30 11.00 11.30 Na sliki: Katja Jeretina, zmagovalka mendarodne dirke v Italiji Trasa dirke Kolesarsko društvo Mengeš bo v sodelovanju s Kolesarskim društvom Rog, v letu 2012 prvič organiziralo kolesarsko tekmovanje» 1. VN OBČINE MENGEŠ« na katerem bodo nastopili najboljši slovenski mladi kolesarji in kolesarke. Tekma bo zelo zanimiva tako za tekmovalce kot za gledalce, saj bo potekala v centru mesta na tisoč metrov dolgem krogu. MEDIJSKI POKROVITELJI POKROVITELJI PRIREDITVE OBČINA MENGEŠ Mengšan E inousmijsno Bmunn-x lui i ernriMdi / Anton Ručigaj o&Glaso POKALI - MEDALJE PLEKSI IZDELKI 041 205 778 J o rotira Saša