Leto VIL, št. 41 („jutro" xivM št. 236 a> Ljubljana, psmedeljek 9» oktobra 193S
m
bpravmStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St- 2455.
Podružnica Celje: Koeenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. •
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: V hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
PonedeljsKa jrdaja »Jutra« izAuja vsak ponedeljek zjutraj. « Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-
cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
St 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. i Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 3, Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
NOV POLOM HRVATSKIH PUNKTAŠEV
Za včerajšnje občinske volitve v savski banovini so hrvatski punk-taši proglasili volilno abstinenco - še bolj kakor pri volitvah 1. 1931. so se jim nekdanji pristaši izneverili In se volitev udeležili
v ogromnem številu
Beograd, 8. oktobra, p. Danes so se vršile v smislu določil novega občinskega zakona občinske volitve v primorski, drinski, savski in dunavski banovini. Po poročilih, ki so prispela do 19. v Beograd, so se volitve v vseh štirih banovinah vršile v najlepšem redu in ni nikjer prišlo do kakega resnejšega incidenta. Po prvih podatkih Je ljudstvo pokazalo silno zanimanje za volitve. Nikjer niso pričakovali, da se bo volitev udeležilo toliko ljudi. Podrobnih poročil o rezultatih za enkrat še ni V savski banovini je opozicija pod vodstvom dr. Mačka, kakor znano, proglasila bojkot volitev, doživela pa je še večji polom kakor pri volitvah v Narodno skupščino 1. 1931. Volilna udeležba je bila namreč tudi po vseh srezih savske banovine izredno velika in je v mnogih srezih dosegla celo
90 in še več odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Zagreb, 8. oktobra. AA. Po vesteh, ki so kr. banski upravi prispele iz vseh srezov, so potekle današnje občinske volitve v vsej savski banovini brez incidentov. Čeprav je opozicija proglasila volilno abstinenco, je bil odziv volilcev zelo velik, k čemur je tudi pripomoglo izredno lepo vreme po vsej banovini.
Že dopoldne je glasovalo zelo veliko število volilcev, ki so ponekod celo prekosili pričakovanje predstavnikov oblasti, ki imajo v splošnem najboljši vpogled v razpoloženje ljudstva.
V prvih popoldanskih urah se je že moglo ugotovili, da je bilo zanimanje prebivalstva za občinske volitve v savski banovini izredno veliko in da je opravičilo vsa pričakovanja. Prav tako se je opazilo, da so povsod propadli vsi po-
Povratek Nj. Vel.
Včeraj dopoldne sta prispela Nj. Vel. kralj in kraljica v Boko Kotorsko med navdušenimi ovacijami prebivalstva in odpotovala v črno goro
Tivat, S. oktobra. AA. Po svojem pomembnem potovanju okrog balkanskega polotoka sta Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija davi ob 8. zopet stopila na jugoslovenska tla.
Lepo solnčno jutro je že prej spremljalo našo vojno ladjo »Dubrovnik« po jugoslovenski h vodah. Ob 7.30 je prispela do vhoda v Boko Kotorsko in krenila proti Tivatu. Pri prihodu v Boko Kotorsko so se no d ladjo pojavila naša vodna letala, r tivaškem pristanišču pa je že bila zbrana vsa naša vojna mornarica. Vse njene edi-nice so se razvrstile v prostrani luki in se odele v zastave v veliki paradi, na palubah pa so bila postavljena moštva v vojni opremi.
Ko se je kraljeva ladja pojavila pred Tivatom, jo je pozdravilo 21 strelov iz topov, godbe pa so zasvirale državno himno. »Dubrovnik« je odgovoril z 21 streli in se nato počas.i približeval obali. Nj. Vel. kralj Aleksander je tedai stal na poveljniškem mostiču v admiralski uniformi.
Približajoč s« pristanišču je Nj. Vel. lcralj Aleksander izvršil revijo vseh edinic naše vojne mornarice. Točno ob 8., ko so na vseh ladjah, zlasti pa na admiralski godbe zaigrale državno himno, se je »Dubrovnik« ustavil ob obali.
V motorni čoln je z »Dubrovnika« stopil najprej Nj. Vel. kralj, zatem pa Nj. Vel. kraljica Marija in ostalo spremstvo. Ko je Nj. Vel kralj zapustil »Dubrovnik«, so topovi te ladje oddali 21 strelov v njegovo počastitev.
Na tivaškem pomolu so Nj. Vel. kralja pričakovali poveljnik Boke Kotorske admiral Polič 7. adjutanti in oficirji svojega štaba. na obali pa je bila postavljena častna četa z zastavo. Poleg zastopnikov vojaških in civilnih oblasti je Nj. Vel. kralja pričakovala tudi tisočglava množica iz Boke z narodnim poslancem Lazarevičem na čelu.
Ko se je Nj. Vel. kralj izkrcal, mu je bilo videti na licu, da je nenavadno dobro razpoložen. Kralj je pregledal častno četo in jo pozdravil s »Pomozi Bog, junaci.«, nakar so mu vojaki odgovorili z gromkim »Bog Ti pomagao!«.
Admiral Polič je podal raport, nato pa se je Nj Vel. kralj poslovil od prisotnih dn sedel z Nj. Vel. kraljico v že pripravljeni avtomobil. Množica je kral.ia in kralp-co sprejela z viharnimi ovacijami, ki se dolgo niso hotele poleči.
Kralj in kraljica v črni gori
Cetinje, 8. oktobra, p. Šele davi se je po mestu izvedelo, da bosta potovala preko Cetinja proti Podgorici Nj. Vel. kralj in kraljica. Kljub temu sta se vse mesto in vsa okolica pripravila za čim lep* sprejem ljubljene vladarske dvojice. Naenkrat je bilo vse v cvetju in zastavah, na ulicah pa so se pojavile množice ljudi, ki so komaj pričakale prihoda kraljevskih avtomobilov. Ob 9. je odšla kralju in kraljici naproti skupina cetinjskih dostojanstvenikov s komandantom zetske divizijske oblasti generalom Maksimovičem. banom zetske banovine dr. Aleksom Staničičem in cetinj-skim žunanom na čelu. Kralj in kraljica sta se pripeljala v mesto okrog 11.30. Silne množice ljudstva se je polotilo nepopisno navdušenje, tako da so si avtomobili le s težavo krčMi pot. Pred hotelom »Newyork« je ljudstvo avtomobile celo ustavilo in priredilo viharne manifestacije kralju in kraljici, ki sta globoko ganjena zaradi tolike vdanosti prijazno odzdravljala. Avtomobili so nato odbrzeli dalje proti Crnojevi-čf Reki, kjer se je kraljevska dvojica usta-v in obedovala. Po kosilu je nadaljevala r * proti Podgorici in dalje proti prestol-n -i.
Pozdrav predsednika grške republike
Atene, 8. oktobra. AA. Predsednik grške republike Zaimis je poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru brzojavko, v kateri mu v trenutku, ko je zapuščal grška tla, vnovič zagotavlja svoje spoštovanje in sporoča svoje želje s prošnjo, naj bi ga v njegovem imenu tolmačil tudi Nj. Vel. kraljici.
Grški komentarji
Atene, 8. oktobra. AA. Grški listi priob-čjejo danes podrobna poročila o obisku Nj. Vel. kralja Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije na Krfu in Vidu in o povratku grških ministrov Maximosa in Kondilisa ter jugoslovenskega poslanika Boška Hrističa v Atene. Večji listi objavljajo na prvi strani slike jugoslovenske kraljevske dvojice v okvirju grških in jugoslovenskih zastav in tudi že slike o njunem posetu na Krfu.
»Katimerini« priobčuje toplo pisano poročilo s Krfa, s spomini na srbsko vojsko in njeno nekdanjo trpljenje.
»Neoskosmos« proslavlja jugoslovenskega kralja, ki je s svojim obiskom na Krfu dal grškemu narodu priliko, da izkaže svojo ljubezen in spoštovanje vladarju, ki je bil velik za svetovne vojne in ki se odlikuje z modrostjo v sedanjem mirnem času.
»Elefteron Vima« pravi, da je grško prebivalstvo na Krfu samo tolmačilo prijateljska čustva vsega grškega naroda napram Jugoslaviji, s katero je doprinašalo med svetovno vojno skupne žrtve za zmago civilizacije in svobode. Obenem je manifestiralo za kralja, ki mu je prva naloga, da kon-solidira mir na Balkanu.
»Proia« poroča, da je kratko bivanje Nj. Vel. kralja Aleksandra na Krfu omogočilo zaupne razgovore in prisrčno izmenjavo misli z zastopniki grške vlade in da je bila s tem ponovno dana prilika okrepiti mir in prijateljske stike med r-iema državama.
V svojem političnem članku ugotavlja list »Katimerini«, da je -danji sestanek na Krfu ojačil sodelovanje ob°h držav, obenem pa tudi mir na vsem Balkanu. Lepo bi bilo, ko bi mogla tudi Bolgarija opusu., svoje pomisleke in se priključiti splošni pomirjevalni akciji. Sestanek na Krfu je velikega pomena za oba naroda, ki želita samo to, da zavlada na Balkanu mir.
izkusi za odvrnitev ljudi od glasovanja, kjer so se pojavili. Glasovanje je trajalo ves dan. Posebej je treba naglasiti, da je bila udeležba v Pri morju, na otokih in v Liki takšna, kakor ni bila še nikoli doslej. Volitve se je v Gračacu, Gospi-ou in v drugih lamošnjih občinah udeležilo 91% volilnih upravičencev. Če se upošteva, da so mm^i volilci zaradi zaposlitve odsotni v drugih delih države, je to število še pomembnejše.
Prav tako navajajo poročila iz Slavonije veliko udeležbo volilcev. Tudi tu udeležba ne zaostaja za številkami v Primorju in v Liki.
V Pakracn, pakraškem srezu in v dragih občinah je g'csovaio 95%. Prav tako ugodna so poročila iz Korduna, Zagorja, Med Krnu rja in Podravine, povsod pa so volitve potekle brez najmanjših incidentov.
Kredit za regulacija Ljubljanice
Beograd, S. oktobra, p. Iz dohodkov Poštne hranilnice .je bil odobren kredit 6 mili ionov dinar iev za nadaljevanje regulacijskih del v Ljubljanici.
Tlakovanje Blciweisove ceste v Ljubljani
Beograd, 8. oktobra, p. V ministrstvu za gradbe je bila odobrena licitacija za tlakovanje Bleivveisove ceste v Ljubljani. Deia bo izvršila zagrebška tvrdka Anton Res.
Nova španska vlada
Madrid, 8. oktobra. AA. Radikalno-soci-alistična skupina je prvotno izjavila, da bo sodelovala z mandatarjem Maganonom, kasneje pa je to izjavo preklicala. Zato je moral Maganon vrniti mandat.
Predsednik republike je nato poveril sestavo nove španske vlade Posadi, ki pa je kmalu dognal, da tega posla ne bo mogel opraviti. Posada je izjavil, da se je prepričal o nemožnosti sestave nove španske vlade na podlagi sedanjega stanja v parlamentu.
Za njim je bil pooblaščen Martinez Bar-rios, ki je takoj stopil v stike s socialisti, ki bi edini mogli tvoriti osnovo zadostne večine, ki bi lahko razpustila sedanji parlament. Vse kaže, da bo v svoji misiji uspel.
Madrid, 8. oktobr. AA. Martinez Barrioz je sestavil novo špansko vlado. Zunanji minister je član republikanske akcije Albor-nez, vojno ministrstvo je prevzel neodvisni republikanec Iranzo. Nova vlada se bo predstavila predsedniku republike ob 18. uri. Ukaz o razpustu parlamenta bo podpisan že jutri. Volitve bodo bržkone 3. decembra, parlament pa se bo sestal 8. decembra.
Hitlerjevsko rovarjenje v Rumuniji
Bukarešta, 8. oktobra, p. Rumunska vlada je sklenila uvesti energične ukrepe proti
narodno - socialističnemu rovarjenju med
saškim prebivalstvom. V ta namen je državni podtajnik v notranjem ministrstvu sklical konferenco vseh orožniških m policijskih poveljnikov v Bukarešto.
Delavska proslava v Beogradu
Beograd, 8. oktobra, p. V prostorih tukajšnje delavske zbornice se je vršila danes redka delavska svečanost. Delavci iz vseh krajev naše države so proslavili 30 letnico pričetka delavskega pokreta v predvojni Srbiji. Za proslavo je bilo izredno veliko zanimanje in so se je udeležili zastopniki delavstva iz vseh delov države. Slovensko delavstvo je zastopal bivši socialistični poslanec Josip Petejan. Proslavo je ob 9.30 otvoril delavski moški zbor »Abraševič«, ki je zaoel nekaj prigodnih pesmi. Nato je imel otvoritveni govor predsednik uedinje-ne delavske sindikalne zveze za Srbijo, Luka Pavičevič, ki je pozdravil goste in podal zgodovino sindikalnega pokreta v Srbiji, statistične podatke in sliko borb za delavske pravice in izboljšanje delavskih razmer. Sledili so pozdravi delegatov, med katerimi se je oglasil tudi g. Petejan, ki je očrtal zgodovino predvojnih zvez med srbskimi m slovenskimi delavci. Posebej je omenil Dimitrija Tucoviča, ki je bil med Slovenci znan in zelo priljubljen. Poleg drugin je govoril tudi živko Topalovič, ki Je pozival mladino, naj se pridruži sindikalnemu po-kretu in sledi zgledu stare generacije. Končno so na zborovanju prečitali dolgo vrsto brzojavk, nakar je bila svečanost zaključena.
Državna razstava vina in sadja
Beograd, 8. oktobra, p. V paviljonih bivše higijenske razstave je bila včeraj dopoldne otvor.iena velika državna razstava vina in sadja. ki jo je organizirala Zveza vinogradnikov in sadjarjev iz vseh banovin. Razstavo ie otvoril zastopnik ooiiedeijske-ga ministra, načetnik Rankovič. Otvoritvi ie prisostvoval tudi albanski poslanik Rauf Fi-co. Po pozdravnem govoru tajnika vinogradniške in sadjarske zveze dr. Pavloviča ie govoril načelnik Rankovič. nakar so si povabljeni gostje ogledali paviljone z razstavljenim blagom.
Franccsko-italijanski sporazum o Podunavju
ženeva, 8. oktobra, g. Francoski zunanji minister Paul Boncour je imel včeraj daljši razgovor z italijanskim delegatom baronom Aloisiem. Dočim na italijanski strani zatrjujejo da sta v glavnem razpravljala o raz-orožitvenem vprašanju in izjavah, ki jih je podala Nemčija glede tega v Rimu, trdijo v francoskih krogih, da je bilo predmet razgovora tudi podunavsko vprašanje in da sta se oba držnvnika baje v načelu sporazumela za skupno postopanje. Popoldne je imel Paul Boncour tudi razgovor z ameriškim posebnim delegatom Normanom Davisom, s katerim se je najbrže posvetoval samo o razorožitvenem vprašanju. Italijanski delegat baron Aloisi je popoldne odpotoval iz ženeve, da se bo z Mussolinijem posvetoval o nadaljnjem poteku pogajanj. Francoski krogi spravljajo njegovo potovanje v zvezo tudi s podunavskimi pogajanji.
Pogreb generala Judeniča
Niča, 8. oktobra. AA. Dopoldne so pokopali generala Judeniča, ki je med svetovno vojno poveljeval ruski vojski v Kavkazu. Položili so ga v kripto ruske katedrale, kjer počivajo ostanki velikega kneza Nikolaja in princa Holdenburga. Pogrebnim svečanostim je prisostvovala velika množica.
TItulescu v Varšavi
Izmenjava ratifikacijskih listin o vzhodnem paktu — Posredovalna vloga Poljske med Rusijo in Rumunijo
Varšava, 8. oktobra. A A. Rumunski zunanji minister Titulescu bo prispel v poljsko prestolnico jutri opoldne. Popoldne se bo sestal s poljskim zunanjim ministrom Beckom, nato pa ga bo sprejel predsednik poljske republike. Zvečer mu bo priredil predsednik poljske republike banket. Titu-lesca bo sprejel tudi maršal Pilsudski. Iz Varšave bo odpotoval v torek.
Poljski politični krogi naglašajo, da bo Titulescu prišel prvič uradno v Varšavo, odkar je zunanji minister. Iz dejstva, da si je Titulescu izbral Varšavo kot prvo mesto svojega potovanja po vzhodni Evropi, sklepajo, da je hotel s tem vnovič dokazati,
kolikšno je prijateljstvo med obema državama. V Varšavi bo Titulescu izmenjal ratifi-kacijske listine o nenapadalnem paktu, ki Je bil podpisan v Londonu 3. julija t. 1. To je prva diplomatska listina, na kateri sta istočasno podpisa Rusije in R.umunije.
Poljski krogi opozarjajo na posredovalno vlogo, ki jo je igrala dozdaj Poljska med Rumunijo in Rusijo. Poljska se je dobro zavedala, da bo sporazum med tema dvema državama najboljše jamstvo miru v vzhodni Evropi. Zato smatrajo tukajšnji krogi, da gre zasluga za ratifikacijo londonskega pakta predvsem Poljski.
o razorožitvi
Nova manifestacija Francije za mir med narodi —* Da* ladier o prizadevanjih za sporazum z Nemčijo
Vichy, 8. oktobra, s Radikalno-socialistiČ-ni kongres se je bavil včeraj z zunanjo politiko. Po razpravi je bila sprejeta resolucija, ki jo je izdelal Jaques Kavser. V njej se stranka brezpogojno izreka za zunanjo politiko, ki jo vodijo radikalne vlade od volitev v maju leta 1932. Francoska zunanja politika se mora slej ko prej voditi v duhu temeljnih idej Društva narodov. Svoboda in neodvisnost Avstrije morata biti zasigurani. Resolucija se v nadaljnjem izreka za črtanje vojnih dolgov kot dopolnitve lausannske pogodbe, in zagovarja zakl juč.itev razoroživene konvencije, ki mora vsebovati naslednje točke:
1. Odpravo zasebnega izdelovanja orožja in zasebne trgovine z orožjem; 2. omejitev izdelovanja orožja v posameznih državah in kontrolo na licu mesta: 3. internacionalizacijo letalstva in kemične industrije, s čimer naj bi se preprečila njuna uporaba v napadalne namene.
Trajna mednarodna kontrola bi morala v primeru napada določati za vse države sankcije. Razorožitveni ukrepi, ki naj bi se izvedli šele po poskusni dobi, bi morali biti že v razorožitveni konvenciji m bi se morali izvesti v zelo naglem tempu, če naj bi bila kontrola uspešna.
Radikalno socialistična stranka prevzema vso odgovornost za vlado v sedanjih hudih časih. Stranka je proti inflaciji. Društvo narodov priznava kot najboljši jez proti pretiranemu nacijonalizmu. Stranka bo branila svobodo in neodvisnost vseh držav. Ostala bo zvesta vsem dosedanjim prijateljskim zvezam, ki pa naj se razširijo še na druge države zaradi vzajemnega sodelovanja za mir ne glede na to, kakšna je notranja ureditev dotičnih držav. Stranka je za narodno varnost v okvirju mednarodnih obveznosti, dokler ne postane ta efektivna razorožitev in mednarodna kontrola še boljše jamstvo za varnost narodov. Deklaracija se končuje s popolno zaupnico Daladierjevi vladi.
Danes je prispel z letalom v Vichy predsednik francoske viade Daladier, ki so mu občinstvo in udeleženci radikalnega socialističnega kongresa priredili navdušene ovacije.
Na zaključnem banketu kongresa je imel D a 1 a'd i e r velik govor o francoski zunanji politiki. V uvodu je naglašal, da bo Francija trdovratno branila zlato podlago svoje valute. Prav tako bo sedanja vlada skrbela za uravnoteženje državnega proračuna. Nato je Daladier prešel na zunanjo politiko in izjavil:
Ce je v prejšnjih mesecih kredit Francije v inozemstvu porastel, je to posledica naše zunanje politike, ki je ostala jasna in razumna. V Evropi, ki jo mučijo nemirni pokreti in kjer se tako pogosto oglašajo glasovi in poživi k nasilju, je ostala Francija hladnokrvna in miroljubna. Francija si mora v vseh okoliščinah ohraniti svojo svobodo. Ves svet ve, da smo za mir in da smo za mir doprinesli take žrtve, kakor jih zgodovina ne pozna.
Niti na misel nam ne pride, da bi hoteli koga ogražati al: ponižati kakršenkoli narod ne glede na njegov notranji režim. Zato smo se odločili, da ne bomo več omejili svojih sil in da se bomo držali lojalno vsakega mednarodnega dogovora, ki bi jamčil za postopno razorožitev in ki bi nudil stalno. avtomatično kontrolo. Tak dogovor nam mora nuditi efektivno jamstvo, iskrenost in mora preprečiti vsako barantanje. Štiriletna dobo, v kateri bomo organizirali kontrolo, bo pomenila začetek razorožitve, medtem pa bomo posamezne tipe vojsk postopno preobrazili v vojske s kratkoročno vojaško službo. Pri tem bo treba izključiti vse polvojaške ustanove. Doslej svobodno oborožene države se bodo morale zavezati, da ne bodo več producirale težkega vojnega materiala, čim postane kontrola učinkovita. To so bistvene razoroži tvene misli, ki jih podpira javno men je Velike Britanije, Zedinjenih držav, Italije, Rusije in mnogih drugih držav.
Kdaj se vrše pogajanja o jamstvih, ki naj jih da razorožitvena .konvencija. Prav iskreno želimo, da bi to delo vzajemnosti uspelo in da bi se uresničile misli, ki jih je v ženevi zagovarjal in raztolmačil Paul Boncour. Za temi načrti stoji brez dvoma vsa Francija.
Govornik se je nato dotaknil izjav, ki jih je te dni podal podpredsednik angleške vlade Baldwin, da hoče Velika Britanija drage volje prevzeti soodgovornost za evropske dogodke in da želi brez pridržkov sodelovati pri velikih mednarodnih pogodbah, ki naj varulejo mir v Evropi po svetovni vojni. Navzlic temu pa se govorniku porajajo dvomi, ali so res vse države dobre volje in a'i žele postopno razorožitev in nadzorstvo nad oboroženostjo. Nova
vojna bi vsekakor pomenila konec Evrope. Doslej so se vsi poizkusi trajnega sporazuma med Nemčijo in Francijo izjalovili, čeprav nihče ne odreka Nemčiji njene pravice do obstoja in nihče ne sanja o tem, da bi jo ponižal. Res je, da nemška vlada sicer javno proglaša, da je za mir, toda čemu naj služijo potem manifestacije ogromnih vojaških množic, odklanjanje prve stopnje k razorožitv i, zakaj zahteve po dragem vojnem materijalu, ld ga bodo morali tako kmalu po podpisu razorožitve«« konvencije uničiti ?
Daladier Je končal svoj govor z izjavo, da nihče ne bo mogel očitati Franciji, če bo tudi v bodoče skrbela za svojo varnost, kakor je doslej ponovno dokazala svojo iskreno ljubezen do miru.
Ob koncu svojega govora je Daladier naznanil, da bo Irancoski parlament sklican k novemu zasedanju za 17. oktobra. Pristavil je še, da bo imela Francija teden dni po ureditvi francoskih financ novo vlado.
Francosko-angleško prijateljstvo
Pariz, 8. oktobra. AA. »Le Temps« komentira Baldwinovo izjavo o sodelovanju Velike Britanije z Evropo. Baldwin je v svoji izjavi posebno močno podčrtal, da bo Velika Britanija do zadnjega izpolnila vse svoje obveznosti in mednarodne pogodbe, ki jih je doslej sprejela. List pristavlja, da je to francosko-angleško sodelovanje v Evropi najvarnejše jamstvo za mir. Francija je veliko žrtvovala za politiko sodelovanja z Veliko Britanijo. Te žrtve cenijo angleški prijatelji docela pravilno. Zato ni mogoče dvomiti v dobro voljo in v spravno razpoloženje Velike Britanije. Angleži so veliki rodoljubi in imajo dober čut za državno neodvisnost. Zato bodo med prvimi, ki bodo pravično ocenili francoske zahteve po varnosti. Sedanjemu položaju pa je treba gledati v oči hladnokrvno. Daladier je že izjavil na današnjem kongresu radikalne socialistične stranke, da Francija odklanja vsako mešetarjenje, kadar gre za njeno varnost, ker je že dala dovolj dokazov za svojo iskreno in pošteno ljubezen do miru.
Kuba za svojo neodvisnost
Havana, 8. oktobra. AA. Predsednik vlade Grau San Martin je imel po radiju govor, ki so ga razširili po vseh Zedinjenih državah Severne Amerike. V tem svojem govoru je Grau San Martin obtožil nekatere finančne kroge Zedinjenih držav, da hočejo vreči njegovo vlado in pahniti prebivalstvo na Kubi v še večjo nesrečo. To so tisti krogi, ki so v glavnem odgovorni tudi za sedanje stiske ameriškega naroda. Grau San Martin je v svojem nadaljnjem govoru želel, da bi došlo do sodelovanja med Kubo in Zedinjenimi državami. Treba je dvigniti eksistenčno stopnjo kubanskega naroda, treba ga je osvoboditi gospodarskega suženjstva in mu vrniti svobodo, kakršno imajo civilizirani narodi. Ne moremo več trpeti slamnatih vlad, odklanjamo monopole in koncesije, ki iz delavca ustvarjajo sužnje privilegiranih razredov.
Akcija treznih Nemcev
vČSR
Praga, 8. oktobra. AA. CTK poroča: Nemška agrarna stranka, ki že 7 let sodeluje v vladi, je izdala poziv na nemško prebivalstvo na Češkoslovaškem, naj se bori proti nevarnostim, ki so jim Nemci na ^Češkoslovaškem izpostavljeni zaradi akcije nemških nacionalističnih strank in njihovih voditeljev. Na pobudo ministra dr. Spine je ustanovljena nova zveza pod imenom »Nemška kmečka zveza«, ki naj zbere vse nemške sile na demokratični podlagi. Zveza bo branila pridobitve češkoslovaške republike z drugimi narodi Češkoslovaške.
Demanti o atentatu na Starhem-berga
Dunaj, 8. oktobra. AA. Snoči so razširili govorice o poizkušenem atentatu na princa Starhemberga, ki se mudi na Sem-meringu. Trdili so, da je bil zadet od štirih krogel v prsa.
Podkancelar major Fey je kmalu nato izjavil, da mu o takem atentatu ni ničesar znanega. Zato je treba te govorice sprejeti z veliko opreznosjo. Orožniška postaja v Reichenauu je potrdila, da je princ popolnoma zdrav in da se je včeraj udeležil v okolici Semmeringa velikega lova.
Beograjska občina
neusmiljeno varčuje
Beograd, 8. oktobra
' Prebivalstvo prestolnice je v povojnem Času tako hitro naraščalo, da niti država niti beograjska občina nista mogli slediti temu hitremu naraščanju s primernim širjenjem in povečavanjem vseh različnih naprav in ustanov, ki jih zahteva od njiju njima naloženo skrbstvo za telesno in duševno blaginjo prebivalstva. Tako se je pokazalo zdajle ob začetku novega šolskega leta. da država nima v Beograda dovolj prostorov za nastanitev svojih srednjih šol. Zato se na nekaterih še zdaj ne more pričeti pouk. Država mora zgraditi v Beogradu najmanj štiri šolska poslopja, da bo vsaj za dogleden čas poskrbljeno v tem pogledu. V še večjem škripcu kakor država pa je mestna občina beograjska, ker je število osnovnošolskih otrok pač še mnogo bolj poraslo, kakor število sredmesoi-ccv.
Beograjska mestna občina ima raztresenih po vsem mestu precejšnje število poslopij, katera bi se dala porabiti za soi-ske namene, toda ta poslopja so oddana v najem državi, raznim ustanovam, društvom in zasebnikom, medtem pa mora mestna občina sama za marsikatero svojo potrebo najemati velika stanovanja ali celo tudi cela poslopja. Tako se je pač gospodarilo v prejšnjih letih, ko so se delale kar naj-raznovrstnejše usluge na vse strani. Danes, ko je prikipela sila do vrhunca, so pa naposled morali pasti vsi obziri in vsi najemniki v občinskih poslopjih so 1. t. m. prejeli pač zelo neprijetno obvestilo, da jim mestna občina odpoveduje stanovanja.
Mestna občina je na ta način izdala nad sto odpovedi, vse s posredovanjem policije in ni delala pri tem prav nikakršnih izjem In ostala je trdna v tem svojem sklepu. Nekatera društva in ustanove so prosile, da bi se preklicala odpoved, toda mestni občinski svet je zavrnil vse take prošnje. Tako je mestna občma odpovedala tudi vsem državnim ustanovam, katerim
ni dolžna skrbeti za nastanitev, hi je med
njimi tudi tretja državna ženska gimnazija. Mestna občina potrebuje njene prostore za svojo osnovno šolo. Med društvi, katerim je odpovedano stanovanje, je tudi beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki je imela v najemu občinsko poslopje v Mišarski ulici št 3.
Občina bo v tako izpraznjenih svojih poslopjih namestila svoje urade, za katere je morala doslej plačevati najemnino v zasebnih poslopjih, druge pa bo preuredila za šolske potrebe. Zato pa bo odpovedala najem vseh zasebnih poslopij, v katerih so bili doslej nameščeni njeni uradi m ustanove, izvzemši samo tiste za katere ni primernega prostora v občinskih poslopjih, ali pa ni občinskega poslopja v dotičnem
kraju mesta.	,
S temi ukrepi hoče mestna občina doseči znaten prihranek. Toda to še m vse. Uprava mestne občine hoče skrčiti svoje izdatke prav do skrajne meje možnosti. Tako se bo črtala iz proračuna postavka 112000 Din za sestavo proračuna in prav tako tudi postavka 200.000 Din za službena potovanja, češ, ker niso potrebna^ potovanja izven področja mestne občine. Preuredile se bodo tudi dnevnice za komisije občinskih odbornikov Pokazalo se je namreč, da se tu prav nič ne varčuje, dasi je v proračunu za vse leto znesek 600 tisoč Din, se je samo do 18. avgusta letos, v dobrih sedmih mesecih, za take komisije izplačalo 887.700 Din in so Posamezni člani takih komisij stali občino do 60.000 D m
inBeeoJraW mestna občina je tako res začela naravnost brezobzirno, neusmiljeno varčevati. Ker občina nima stanovanjskih hiš ki bi bile nekako ravnilo V stanovanjskem vprašanju, ni prizadeto s temi njenimi ukrepi prebivalstvo, ki more biti le veselo, da občina zmanjšuje svoje izdatke? ki so naposled tako in tako le breme za prestolnično prebivalstvo.
Prijazna raztiojnica
v Velikem Borku sta dva razbojnika izropala predsednika občine vpričo družine in gostov
Beograd, 8. oktobra.
Ni še dolgo od tega, ko sta dobrih 40 km daleč od Beograda dva razbojnika um-la enega orožnika, drugega pa hudo ranila poprej pa zaporedoma izvršila več predrznih razbojstev. Žrtve so vodjo razooj-niške tolpe opisovale kot visokega, dobro oblečenega, finega moža, ki se je s svojimi žrtvami vedno mirno in prijazno razgo-varjal, ko jim je pobral ves denar. Naenkrat se je pojavil v hiši, preplašil ljudi z orožjem, potem pa jim mirno razlozil, da je prišel po denar in da bi bil odveč vsak
°'»Prihajal je kakor na krstno slavo,« so menili nekateri v beograjski okolici, in to se je sedaj na drastičen način izkazalo v vasi Velikem Borku. Predsednik občine Ve-limir Stojičevič je s svojo družino ter vaškim učiteljem in učiteljico sedel zvečer pri pijači in pri prigrizku pod lipo na svojem dvorišču, ko sta se naenkrat pred družbo pojavila dva s karabinkami oborožena moža Eden je nagovoril mirno m prijazno občinskega predsednika:
»Velimir, ti si pameten moz, saj veš, čemu smo prišli!« Vsi so obsedeli od začudenja in strahu kakor "kopani Prvi razbojnik se je predstavil kot Milisav Susič, svojega tovariša pa je predstavil kot hajduka Mitroviča. Potem je vprašal gospodarja, kje ima svojo puško m denar. Eden od razbojnikov je z naperjeno puško stražil vso družino, drugi pa je stopil v hišo, prinesel iz nje Velimirovo puško,
vso gotovino, precej zlatnikov In nekaj obveznic vojne škode v skupni vrednosti okrog 95.000 Din. Razbojnika sta pregledala plen ter še velela gospodarju, naj jima da kako torbico, da denarja ne bo treoa mašiti v žepe. Hočeš, nočeš, so jima tudi s tem postregli. Razbojnika sta pri tem kramljala s svojimi žrtvami m se je eden še posebno živahno razgovarjal z ucue-
hčerko mesarskega mojstra iz Gornjega Logatca, ki j« pred nekaj dnevi
zvrnila nase lonec kropa
ter se poparila po hrbtu. Otrok je dobil Tesnejše opekline.
V Strugah a« je menda pojavila epidemij« • grii*
kajti v bolnlšnloo so dane« pripeljali dva bolnika te nevarne epidemije. Kolikor nam je znano, je državni Higijenski zavod ukrenil že vse preventivne mere, da se prepreči širjenje te bolezni.

Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 8. oktobra.
Maribor je bil danes v znamenju večjih prireditev. Že včeraj so prispeli v Maribor Trboveljski slavčki
ki so priredili zvečer v veliki dvorani Uni-ona sijajno obiskan koncert in ga ponovili še danes dopoldne v isti dvorani. Tudi to pot je bil obisk zelo zadovoljiv. Uvodno besedo o veličastni turneji naših rudarskih pevčkov na Češkoslovaško in na Dunaj je imel skladatelj g. Emil Adamič iz Ljubljane. Občinstvo je izvajanja mladih pevcev nagradilo z viharnimi ovacijami.
Dopoldne se je vršil na odprti verandi pivovarne Uniona
velik javni manifestacijsk! shod mariborske podružnice Narodne strokovne zveze
Shoda se je udeležilo ogromno število javnih nameščencev in delavcev. Otvoril ga je predsednik tukajšnje podružnice g. Tone Bajt, ki je po uvodnih izvajanjih podal besedo glavnemu govorniku voditelju na-rodnosocialnega delavstva g. Rudolfu Tum-peju. Ta je v svojem govoru obravnaval vsa važna vprašanja, ki se tičejo hudega položaja delavcev in nameščencev, ter orisal pomen volitev v Delavsko zbornico in pomen celotnega nacionalnega gibanja v državi. Dotaknil se je nadalie zavoženega gospodarstva marksistov v Delavski zbornici ter podal točno sliko marksistične ljubezni do brezposelnih in stradajočega delavstva in nameščencev. Ostro ie tudi nastopil proti zatiranju našega delavstva no sovražnih nam tujerodnih priseljencih ter odločno zahteval, da se neha pretirana obzirnost nasproti sovražnim nam elementom. Zavzel se je za nacionalne in socialne pravice delavcev in nameščencev in pozval navzočne, da oddajo svoje glasove 22. okt. pri volitvah v Delavsko zbornico predstavnikom nacionalne liste. Nato je izpregovoril narodni poslanec g. Vekoslav Spindler, ki se je burno pozdravljen zahvalil na-vzočnim ter poudarjal, aa bodo predstavniki Slovenije v parlamentu zastavili vse sile za zaščito in izboljšanje položaja na-
ljem, vprašajoč ga, kako mu gre, kako je zadovoljen s šolarji in tako naprej, bo-
cionalnega delavstva, ki ga je pozval, da tako pri volitvah v Delavsko zbornico, kakor tudi pri občinskih volitvah prihodnjo nedeljo nastopi neustrašeno za zmago na-
Muu.u.jv" o -----•>■ — , ... j „„ i„v, i Hrmaine slo<>e in stvarnega socialnega m
gospodarskega dela v državi fjublh dogodkov1.	I Kot tretji govornik je nastopil odvetni-
»Veš, Velimir. ti si res pameten človek in mi tudi dobro vemo. da si dobrega srca in da si že mnogo dal za siromake. ITs.i
• i 1	1 • 1__i lnxnn cllll 1 p
pa smo vendarle k tebi, kaj hočeš, sila je
ski uradnik
g. Vojska, ki se je podrobno bavil z gospodarstvom marksistov v Delavski zbornici
nač sila« Ko se mu je tako polaskal, pa I in 0 njihovem delovanju na škodo nacio-je razbojnik odredil, naj pokaže gospodar- nainega delavstva in nameščencev. Vo iz-jev sin pot z druge strani dvorišča na ce- I sto Ker se je stara mati bala za vnuka m začela rotiti razbojnika, naj pustita fanta, sta oba prepričevalno zatrjevala, da se bo fant, takoj, ko pokaže pot, zdrav vrnil domov. Velimirov sin je res razbojnikoma pokazal pot in se kmalu vrnil- Razbojnika sta z njim vso pot kramljala ter mu naročila pozdrave za vso družino.
Po neprijetnem obisku so seveda alarmirali orožništvo. ki je takoj začelo zasledovati predrzna razbojnika, ki sta imela najbrže tudi nekaj pomočnikov. Zasledovanje doslej še ni imelo uspeha.
črpanem dnevnem redu je predsednik g. Bajt zaključil sijajno uspelo zborovanje, ki daje upravičeno upanje v zmago nacionalnega delavstva pri volitvah.
V spomin največjega ljubitelja živali se slavi po vsem svetu v smislu sklepa kongresa vseh društev za zaščito živali v Fi-renzi
dan sv. Frančiška kot praznik živali
odnosno njih ljubiteljev. Sledeč temu sklepu je tudi mariborsko Društvo za varstvo živali danes dopoldne proslavilo ta dan z javnim obhodom svojih štirinožnih prijateljev in varovancev po mariborskih cestah in ulicah, da tako javno manifestira za ljubezen in usmiljenje človeške družbe nasproti živalim kot prijateljem človeka. V sprevodu so se vrstili najprej konju upreženi v težke pohištvene in lažje transportne vozove tukajšnjih prevozniških podjetij in trgovcev, za njimi pa je vlekel svoj voziček dolgouhi sivček, ki mu je sledila dolga vrsta psov vsakovrstne pasme in velikosti. Prireditev je nedvomno dosegla svoj namen.
Včeraj dopoldne se je splazil neznan tat v zaprto sobo odvetniškega koncipijenta dr. Goričana v \Vildenrainerjevi ulici in mu odnesel dva kovčega. v katera je pobasal iz omare tri nove obleke in majhno uro
budilko.	» , ,
Včeraj dopoldne se je zgodila v železniški delavnici v Studencih tam zaposlenemu 231etnemu delavcu Leopoldu Stoparju huda nesreča.
Velik kos železa je padel nanj in um »lomil desnico v zapestju, na levici pa zmečkal vse prste. Ponesrečenca so prepeljali v polnilnico.
Danes dopoldne okrog 10.
se je poizkušala usmrtiti
iz družinskih razlogov v svojem stanovanju 241etna delavčeva žena Dora M. s Ptujske ceste na Teznem. Izpila je večjo količino lizola. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Njeno stanje je resno, toda ni smrtno nevarno.
Danes popoldne je v Cankarjevi ulici
umrla v visoki starosti 85 let zasebnica ga. Alojzija Cernčeva. Pokopali jo bodo v torek ob 15.
Popoldne danes je bila na Trgu svobode ob velikanski udeležbi iz mesta in okolice velika javna tombola tukajšnje Narodne odbrane,
za katero je bilo določeno lepo število krasnih dobitkov. Večina tombol je bilav denarju. Glavni dobitek v znesku 3.000 Din je zadel neki postrešček. pa tudi večina drugih glavnih dobitkov je prišla v roke potrebnim.
žena v sodobnem svetu
Poklicnim ženam v pomislek
Pustolovka s tremi možmi
Ko so jo aretirali zaradi tatvine, so ugotovili njeno
mnogomoštvo
šibenik, 8. oktobra.
Take zgodbe niso samo privilegij velemest Celo v solidnem šibeniku se je zgodilo, da je policija razkrinkala nevarno pustolovko, ki je menjavala može, ne da bi ji kateri umrl. Je to Marija Matičeva iz Vrpolja pri šibeniku. Aretirana ,pa nado-budnica ni bila zaradi svojih ljubezenskih pustolovščin, nego zastran čisto navadne tatvine volov. Kmalu po aretaciji je sicer pobegnila, a so jo kmalu zopet ujeli.
Pri zaslišavanju so dognali, da je nepri-dipravka nevarna pustolovka večjega ka.-libra ki se je trikrat omožila, ne da bi ji kateri mož umrl. Zanimivo je, da je pri drugi in tretji poroki predložila smrtna lista prejšnjih mož. Prvič se je omožila z Alojzom Breklom, postajnim načelnikom v Prijedoru, s katerim Je živela v skupnem gospodinjstvu tri leta. Ko se ji Je zahotelo izpremembe, je dobila smrtni list moža in zlezla pod zakonski jarem z Antonom
Ce se le malo razgledamo doma m po svetu, se nam odpre precej brezupna slika: naraščajoča brezposelnost je prizadela zlasti ženske v poklicu, ki zgubljajo službe ali pa se jim znižujejo plače pod eksistenčni minimum. To velja zlasti za privatne nameščenke vseh vrst, a v državne slu.be bo ženskam pot kmalu popolnoma zaprt?, saj se skoro povsod že ravnajo po načelu, da imajo pri sprejemanju v službo nred-nost moški. A preden bo vsa armada brezposelnih moških dobila primerno delo, lahko minejo leta in leta za ženske brez upa nja na zaposlitev. Res je, da včasih kak podjetnik rajši vzame v službo žensko ka-, kor moškega, to pa samo v dveh pnmerm. Meršnikom, lončarjem v Slavonskem Bro- kadar mu lahko opravlja enako delo za du. Tudi z njim je preživela v zakonu več brezprimerno nižjo plačo, kakor bi jo molet, nato pa je lepega dne dobila od župne- { dati moškemu, ali kadar je služba z^J-X& urada potrdila, da je Meršnik umrl, kar zana g §e mnogo bolj sramotnimi pogoji, 1i Je omogočilo, da se je tretjič omožila, k k je lača pod eksistenčnim mm-.nom. in sicer z Danom Crnkovičem iz Knina. Toda tJudf tiste ženske, ki že imajo službo, Crnkovič ni bil sicer nič kaj pri volji, da nima:0 preveč rožnatih nad: o kaki srai-jo vzame, a Marija mu je pripovedovala,	...
da ima za tri milijone dinarjev gotovine in več hiš v Brodu in Kninu, pa se je omehčal, zlasti ker mu je v zahvalo še napravila oporoko, pc kateri zapušča vse svoje premoženje njemu.
Po poroki Je Crnkovič spoznal, da je pesem o milijonih in hišah bosa. Ko je naposled kljub svojim »milijonom« še ukradla volove, je bil na. njeno usodo pritisnjen pe-
ve-
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 8. oktobra.
V Ljubljani je bilo danes jesensko razpoloženje. Kljub slabo obetajočemu vremenu jo je na tisoče izletnikov ubralo z jutranjimi vlaki na Gorenjsko. Izredno številno in živahno družbo je potegnil tudi Dolenjec v dolino gradov v prelepi Dolenjski in več sto jih je odrinilo s fotoamater-ji s posebnim vlakom v Slovenske gorice, odnosno v Prlekijo, ki je nam Ljubljančanom precej neznana.
Včerajšnja sobota je pa bila nekak uvod v jesenske družabne prireditve. Na raznih koncih v mestu so se vršili zabavni večeri, med katerimi moramo v prvi vrsti omeniti
družabni večer oficirjev
in vojaških uradnikov, ki je lepo uspel. Vršil se je v dvorani Oficirskega doma. Na prireditvi je zastopal divizionarja general Petrič z gospo. Navzočna sta bila tudi župan dr. Dinko Puc kot predsednik Udru-
nosti sploh ni govora saj je služba po v čini odvisna od gospodarske Prospekte in kolikor bolj pada ta. toliko bolj se maje ^urnos? uslužbenke. Na drugi strani pa te izrpodjeda zavist in de-iuncijantstvo, ki e nujna posledica tega strašnega kruho-bors^a, in ki je najgnusnejša psihoza na-
ŠCAdteen moment je, ki dela stališče da-naVnje poklicne žene in vobče vrednost tet Zdaj sedi v zaporih šibeniškega okrož- | njenega položaja problemat.cno to j ^ nega sodišča in morda premišljuje, £e si I stvo, da že skoro	f^Z,
bo po odsluženi kazni lahko priborila še gene žene iz služb. K.i^r to se CeUSE. mo».	| i. =	jo
SjA vsemu mnogo bolj ,s,gurna z.vljO»>-skJa preskrba kakor zatoo M.£ tista morala zdrava, P *™-eno9
življenjsko zavarovalnico /a zeno^ ^
ženja rezervnih oficirjev in soproga divizi- j	Ko "pride mlad člo-
onarja generala Cukavca. Ob zvokih vo- | Pjeln. -^^ekfeva v njem stremljenje
__ J„1„ nr. ncfvorianlU. v oeiu IZULmvui
jaške godbe se je razvila prav prijetna zabava, na kateri je razpoloženje s svojimi šaljivimi prizori še dvignil g. Evgen Pan-cer. Na zabavi je bilo tudi mnogo civilnega občinstva, pa se je znova pokazalo, da postajajo stiki med prebivalstvom ter vojaštvom vedno bolj prisrčni.
Sokol II. je privabil svoje prijatelje in znance
v gostilno pri Sokliču, kjer se je vršil animiran družabni večer. Na svoj račun so prišli v soboto tudi plesalci, saj je bilo otvorjenih že več plesnih šol.
Sobotna noč je potekla mirno, tako da so počivali na policiji, reševalni postaji in tudi v bolnišnici. Prav tako je bilo mirno tudi danes, le uprava bolnice je sprejela v svojo oskrbo dveletno Sonjo Tavčarjevo,
po delu, po ustvarjanju. - -	M.ive-
svojo osebnost, z delom se uvrsti J ilove
Ne samo, da to vpliva razkrajajoče na du
ševnost mladega človeka, se bolj strašno ie materialno ppmanjkanje Kol.ko je ta klh katerih starši so komaj "kali da bo niihova najstarejša hčerka sama zasluzila, di jim bo pomagala vzdrževati sesest. sedem mlajših. A sedaj ]e tudi ona na n, hovih ramenih. Mnogo mladih ljudi pri poveduje, kako huda je zavest, da se morajo pustiti preživljati od starsev kako jim to ubija samozavest in zlamlja hrbtenico.
A pogled v bodočnost je za dekleta še bolj brezupen kakor za brezposelne moške, kajti če se bo danes kje odprlo kako službeno mesto, se bo odprlo moškemu prosilcu, »dekleta naj se pa omoze«. Čedalje več glasnikov je, ki prodirajo s temi principi. Saj je čisto gotovo, ker je naravno, da večina deklet tudi stremi za zakonom, a prav tako res je tudi, da danes skoro ni mladih mož, ki bi se mogli ženiti samo na svojo plačo, katerih družina ne bibu navezana tudi na ženin zasluzek. Tisti, ki hočejo to fašistično načelo o ženinih izključnih nalogah s pridom uveljaviti, morajo najprej izprememti gospodarski sistem; kajti noben zasebni poojetmk ne bo plačeval svojega nameščenca po tem, ce je oženjen in po velikosti njegove družine, temveč edinole po delu in kvečjemu se po protekciji. Zato je dekletom samo v škodo, če jih hočejo postaviti nazaj v srednji vek. ko pa ostane vse ostalo neizpreme-
njGo°tovo je dolžnost vseh da v tej stiski pomagajo mladini, zlasti da ji po možnosti preskrbe zaslužek, da se stan umak-nej-o da se ukinejo sinekure. da se službe pravično razdele itd. Predvsem pa je vaz-Eo, da se ta mladina zdruzi v močno organizacijo, katere začetek predstavlja »Zveza mladih intelektualcev«. Ker pa imajo ženske izjemno še slabše stališče kakor moški, je zanje nujno potrebna se špec-jelna ženska organizacija. Kakor znano, je že izšel v tem smislu iz vrst brezposelnih učiteljskih abiturijentk oklic na vse ostale intelektualke.
Me ki že imamo službe, ta oklic pozdravljamo, kajti razmere so danes take, da silijo vse žeue v poklicu k tesnejši združitvi Saj vidimo, da se dan za dnem naše pravice okrnjujejo, da je o kaki enakopravnosti čedalje manj sledu. Res je, da so danes poklicne žene vseh panog organizirane v skupnih stanovskih organizacijah z moškimi, kar je tudi edino pravilno. Toda dejstvo je, da velika večina žen v teh organizacijah predstavlja samo številke, kajti ženske so se doslej izkazale povečini kot povsem pasiven element v skupnih organizacijah. Večina ne pozna organizačnih pravil, tudi službeni pravilnik jim je v splošnem nepoznan — v njihovo lastno škodo. Šele kadar smo postavljene pred gotova dejstva, se za kratek hip zdramimo, toda ne kompaktno, temveč samo tista, ki je
direktno prizadeta.
Vemo, da je temu kriva predvsem naša lastna, privzgojena nam pasivnost a tudi tovariši se premalo zavedajo pomena aktivnega sodelovanja žensk v stanovskih organizacijah, kajti v resnici močna je samo tista organizacija, ki ima zavedno članstvo. K zavednosti pa se mora članstvo vzgojiti in to velja zlasti za ženske, ki so šele začetnice v javnem delu. ,
Zato bi bilo združenje vseh poklicnih žen velikega pomena že glede vzgoje: za razumevanje našega položaja s današnji
dobi, zlasti pa za vzgojo k solidarnosti, ki
nam ženskam zaradi naše dosedanje vloge tako zelo manjka.
A danes, ko se nam majejo tla pod nogami, je potrebno, da se poklicne žene združimo v skupno organizacijo, da ustvarimo lastno enotno fronto tudi v obrambo naših praVic. Na drugi strani pa se združimo tudi zato, da skupno razmisiimo o pomoči našim brezposelnim tovarišicam, ki jih vabimo istotako v našo sredo.
Društvo, ki mu po svojem značaju in pravilih pripada naToga združiti zlasti vse poklicne žene, je gotovo v pni vrsti »Ženski pokret«. Naloga »Ženskega pokreta« je boriti se za žensko enakopravnost v vsakem pogledu. Doslej je stopala v ospredje borba za politično enakopravnost Zaradi izpremenjenih razmer, ki so jih ustvarile spremembe v političnem življenju na eni ter naraščajoča brezposelnost na drugi strani, postaja boj za politično enakopravnost vse manj aktualen — dasi je to gotovo naša trajna zahteva, zakaj danes prihaja žena zopet v položaj, ko se bo morala boriti za delovno mesto, za eksistenco, da celo za iste mere glede izobrazbe.
Zato vabimo vse, ki čutijo potrebo po tej skupnosti, na sestanek, kjer se bomo pogovorile o naših nalogah m ciljih ter o organizaciji skupnega dela. Posebej vabimo še enkrat brezposelne tovarišice vseh poklicev, da bomo skupno razmislile na moralno in po možnosti tudi materialno pomoč.
Sestanek se bo vršil danes teden (▼ ponedeljek) dne 16. t. m. ob 6. uri v damski sobi kavarne Emone.
Odbor Ženskega pokreta.
Sled divje Kamniške Bistrice v Domžalah
Domžale, v oktobru.
Izčrpna poročila o škodi, ki Jo je napravila zadnja povodenj v raznih krajih naše banovine, je objavilo >Jutro< takoj ko bo prispeli dopisi v uredništvo. Nekoliko prikrajšan je v tem pogledu naš kraj, saj škoda, ki Jo je povzročila močno narasla Kamniška Bistrica, ni majhna. Oceniti pa jo je možno šele sedaj, ko je dosegla skoro normalno stanje.
Takoj ko »o prispela poročila, da Je Bistrica odnesla mostove t okolici Kamnika (stranjskega in dupllškega), Je bila organizirana na mostu, ki spaja 'Ihan z Domžalami, reševalna služba, ki so Jo vršili domžalski gasilci. Ta most je bil namreč najbolj ogrožen, saj je voda tekla čezenj. Reševalci so bili na mostu pripravljeni vso noč od sobote na nedeljo, da bi polo-vili in Izvlekli ostanke gornjih mostov, ki bi gotovo porušili most V njegovi okolici Je voda visoko drla preko ceste, mimo transformatorja, ki Je stal v vodi, preplavila je na široko mnogo travnikov ta nanje nanesla do pol metra na debelo kamenja in mivke. Posebno veliko je opustošila pod mostom na desnem bregu v bližini valjčnega mlina Pavla Bertonclja, Lastnik mlina je utrpel največjo škodo. Voda mu je zalila mlin (kolesa so stala do osi v vodi), zasula nekaj hektarov njiv in travnikov s peskom in kamenjem tako na debelo, da je ta svet popolnoma uničen. Bistrica si je na tem svetu izbrala svojo novo strugo. Sedaj Ima pod razdrtim jezom kar tri: prva, ki je regulirana in seveda zato brez vode, desno od nje druga, po kateri teče že tri leta, ko je bila pretrgana kamenita ograda in se zanjo nobena oblast ni zmenila, čeprav je bilo Javljeno na pristojna mesta; tretjo strugo pa si je napravila pri sedanji povodnji še bolj na desno. Tako bo počasi pri vsaki najmanjši povodnji opustošila še več sveta, napravila. še več škode — in ko bo ta enkrat dovolj velika, se bo izplačalo prisiliti vodo v prvotno regulirano strugo, ki Je sedaj — suha.
če bi se pred leti, ko Je porušila ka-menito ogrado, to takoj popravilo, bi do sedaj voda strugo utrdila ln bi gotovo ne udarila na desni breg. Deset lastnikov travnikov, rnjiv in gozdov na tem bregu ima sedaj toliko kamenja na tem svetu, da se ga ne izplača odvažati. Nekaterim je pa voda svet naravnost odnesla, ker si je izdolbla preko njega svojo strugo. Pri tem je prizadet tudi g. Bertoncelj, kateremu je odnesla voda s svetom vred tudi nekaj sadnih dreves. Glavno škodo pa mu Je napravila voda, ker je odnesla leseni jez pod banovinskim mostom, ki je omogočil dovod vode v njegov mlin. Jez je bil lesen, zgrajen leta 1907, zelo trden, vendar takega pritiska vode ni prenesel in se Je zrušil. Voda je takoj upadla za kakih 60 cm in ni več tekla preko mostu, pač pa je začela sedaj kopati svojo strugo v globino in ograža mostove temelje. Struga Je poglobljena za skoraj 2 metra. Posledica razdrtega jeza pa se Je pokazala kmalu, ko je voda nekoliko upadla: dotočni kanal Bertoncljevega mlina je ostal brez vsake vode. S tem je seveda tudi obrat mlina onemogočen za par mesecev, pač toliko časa, da se postavi nov jez. Njegova postavitev pa je nujna potreba, ker je zaradi poglobljene struge v nevarnosti bano-vinEki most.
Objave
Nov predsednik Javne borze dela. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je imenoval za predsednika upravnega odbora javne borze dela v Ljubljani banskega svetnika dr. Ivana Karlina, šefa odseka za socijalno politiko pri banski upravi v Ljubljani, za namestnika pa inž. Evgena Bare a, referenta inšpekcije dela pri banski upravi v Ljubljani. Predsedniki upravnih in nadzornih odborov javnih borz dela, odnosno njihovi namestniki bodo prevzeli vodstvo 15. t. m., ko prenehajo funkcije sedanjih predsednikov in njihovih namestnikov.
Prva plesna vaja J. n. a. d. »Jadrana bo v četrtek 12. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Začetek ob 20. uri. Vabila so razposlana. Reklamacije na: J. n. a. d. »Jadran«, Tomanova ulica 3, telefon 2974.
Klub jugoslovenskih primorskih akademikov opozarja članstvo na prvi članski sestanek, ki bo danes ob 20. v novem lokalu, Selenburgova ulica 7/1.
Za poplavljence so darovali v sklad osrednjega pomožnega odbora za pc plavi jence dravske banovine: podmladek Jadranske straže na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani 50 Din; inž. Fasan Vladislav, Ljubljana 100 Din; Ivan in Mara Hribarjeva, učiteljica, Tešanovci 10 Din; podmladek Jadranske straže v Bučah pri Kozjem 53 Din; državna osnovna šola, Tezno: deca 85 Din in učitelji 50 Din; Oton Zupančič, upravnik Narodnega gledališča, Ljubljana 150 Din; dr. Vinko Zore, advokat, Beograd 500 Din; Lina Medja, Zagreb 50 Din.
zstava mlade slovenske arhitekture
Sivsjea pregled moderne arhitekturne umetnosti
Ljubljana, 8. oktobra.
Včeraj popoldne so v Jakopičevem paviljonu slovesno otvorili razstavo mlade slovenske arhitekture, ki jo je priredil Klub arhitektov in na kateri se predstavlja javnosti dvajset arhitektov, moderno nastro-jenih arhitektov z okrog dve sto deli. Razstava je prva te vrste v Ljubljani in je precej vzbudila silno živahno zanimanje. 2e takoj v snočnjih večernih urah — razstava je vsak dan odprta do osmih zvečer — ie paviljon doživel pravi naval, saj nudi razstava zlasti ob razsvetljavi nadvse bogat užitek. Prav številnega obiska pa je bila razstava deležna tudi vso današnjo nedeljo.
Vsa znamenja kažejo, da za naše kulturno občinstvo skoraj ne more biti večje senzacije, kakor so zadeve o arhitekturi, živimo v času, katerega eden najočitnejših simptomov je — vkljub krizi — živahna gradbena delavnost. Za nobeno stvar se človek toliko ne zanima kakor za prostor, ki v njem živi. Kakor čez noč se je v meščanu in v množicah zrevolucioniral okus sa hiše in mesta, mladi arhitekti so posekali džunglo starih, dušečih tradicij in no odprli pot novi formi, novemu smislu in novi življenjski vsebini. Na nobenem drugem duhovnem in delovnem področju ni preobrat tako očiten kakor tu in moderni arhitekti imajo po pravici zavest, da utirajo nova pota tudi drugim vejam kulturnega in družabnega življenja. Hiše, ki v njih ljudje prebivajo, so prva osnova njihovega življenjskega občutja in njihove usmerjenosti, in alternativa, ki jo je nova arhitektura zastavila družbi — ali naj bo n?jnreč dom zaklenjena ječa, ali pa naj bo kos lepega, odprtega, radostnega sveta — je obenem alternativa, ki je zastavljena vsej stari organizaciji sveta. S težavo se prebija do svoje veljave nova smer. Ukle-njenost starega človeka v tradicijah, pripravljenost mladine na komoden kompromis ne dajeta, da bi bil prodor triumfalen. V mladi generaciji arhitektov samih se še bijejo borbe med starim in novim. A da je nova, revolucionarna, svobodnemu človeku namenjena arhitektura na nezadrža-nem pohodu, najzgovorneje priča prav razstava v Jakopičevem paviljonu.
Dvajset mladih arhitektov — dvajset samostojnih individualnosti in dvajset samostojnih iskanj. Ponajveč prihajajo iz šole mojstra Plečnika prav vseh, tudi tistih, kar jih je študiralo v inozemstvu, se drži vsaj rahla sled duha velikega, avtohtonega slovenskega oblikovalca. Toda mladi rod se je od palazzov in estetskega razkošja preusmeril h kolektivu in praktični preproščini, njegovo poslanstvo je, ustvarjati za novimi socialnimi vidiki in za novega človeka. Med vsemi dvajsetimi razstavljalci ni nikogar, ki ne bi odločno ali vsaj od daleč sledil temu novemu stremljenju.
Idejno najbolj samosvoj je gotovo To-mažič, čigar načrti izpričujejo vso voljo za kolektivnim reševanjem vprašanja o človeškem bivanju in domiselno iznajdljivost v vseh tehničnih možnostih. Stanovanjska kolonija za Bežigradom nakazuje novo smer v regulaciji mest, vila pod Golovcem je drzno zamišljen tip nove hiše, ki je vsa odprta solncu in svetu in ki ji tudi stene ne zavirajo najsvobodnejše variacije v obliki in posebnosti. Strenar je svojevrsten mojster v intimnosti gradbe in človeka. Zidovi njegovih hiš živijo z ljudmi, njegove najdragocenejše stvaritve so vrtovi. Rohr-man in Kobe sta razstavila vrsto osnutkov in fotografij, ki vzbujajo splošno pozornost. Mojstrovina zase je vila inž. Dedka, ki je vzor dosledno izgrajenega modernega stanovanja z najbolj smotrno izrabljenim in urejenim prostorom. Vila ob Ljubljanici je živ primer, kako se enostavne moderne forme prilegajo prav slednjemu miljeju. Znamenit je svobodno zamišljeni mobiliar, ki mimo vseh tradicij dosega najboljšo praktičnost in lepoto. Spinčič razstavlja načrt preprosto lepe, vesele vile in mobiliarja. Omahen in Serajnik skušata podati skladnost med moderno formo in dekorativnostjo Njuni interierji so polni razkošnega, podedovanega komforta. šant-lova je razstavila samo osnutek slovenske cerkvice, v katerem druži slovensko tradicionalno nabožnost z novimi arhitekturnimi elementi. Platner razstavlja prav zanimiv model vile za malo družino in široko-potezne načrte za hotel v gorenjskem kotu in hotel v Splitu, ki je grajen po skeletnem sistemu in nam predstavlja prav svojevrstno rešitev vprašanja o ureditvi življenja v hiši z velikim, intenzivnim obratom. Mesar kaže v svojem delu neko strogo, distingvirano zadržanje nasproti revolucionarnim devizam. Pozornost vzbuja zlasti njegova intimno lepa letna hišica v Medvodah. Medved nam z vilo na Krku nazorno prikazuje, kako se naj vprašanje moderne gradbe rešuje v stilu danega oko-
lja. Zanimiva je njegova zamisel šolskega kopališča. Kos razstavlja svojevrsten načrt dvonadstropnih stanovanj po ameriškem načinu in osnutek hotela v Splitu s skeletnim sistemom. Herman Hus je zastopan z načrti in modelom blejskega Park-hotela, ki nam predočuje zanimivo fazo v razvoju naše nove arhitekture. Ora-žem osvoji pozornost obiskovalca s suverenim zamislekom muzeja v obliki križa. Grabrijan razstavlja med drugim zanimive načrte malih stanovanjskih hiš. Karel Hus se nam predstavlja z velikopoteznima načrtoma šole na Dolu in učiteljskega doma v Ljubljani. Fatur je zastopan s svojim regulacijskim načrtom Jesenic, ki je
ogromno ,drzno zasnovano delo, ln s celo vrsto drugih zasnutkov ln dovršenih del. Dev in čemigoj sta s svojo hranilnico dravske banovine v Mariboru ustarila veličastno delo, ki uspešno krči pot moderni arhitekturi v naši drugi metropoli. Z razkošno vrsto načrtov je zastopan Costa^ peraria, ki je tvorec cele moderne mestne četrti v Ljubljani in je iz starejše generacije slovenskih arhitektov najbližji zahtevam novega časa. Ogrin, ki je izmed vseh Plečnikovih učencev morda najvernejši slednik mojstra, je razstavil zanimive načrte gostišča na Gorenjskem, kavarne ob Bohinjskem jezeru in moderne gimnazije. Celo steno osrednjega prostora v paviljonu so razstavljalci na duhovit način porabili, da v živi sliki in besedi nazorno prikažejo delo arhitekta — od naročila do konca.
Vsa razstava je za Ljubljano izreden kulturen dogodek in zanimanje, ki se je v javnosti pojavilo prvi dan, bo prav gotovo vztrajalo vseh devet dni, kar bo razstava odprta.
Paul de Mille:
Gitana
etnlca petrovške šole
Včeraj so Petrovčani slovesno praznovali 60 let delovanja svoje narodne učilnice
Petrovče, 8. oktoL.-a.
Lepo smo danes ob precejšnji udeležbi občanov proslavili 60 let obstoja naše a-rodne šole. Po oficijelnem sporedu se je razvila prijetna domača zabava. Naj ob tej priliki očrtamo v kratkem zgodovino svoje ljudske učilnice.
Iz skromne dvorazrednice se Je šola razširila v sedanjo šestrazrednico z eno vzporednico. Na šoli deluje vseskozi nacionalno učiteljstvo, ki se tudi marljivo udejstvuje izven šole. Zaradi naraščajočega števila šolskih otrok postaja sedanje šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno pred 27 leti za štiri-HZ-rednico, pretesno in bo treba misliti na pri-zidanje novih prostorov.
že leta 1817. so se Petrovčani potegovali za ustanovitev lastne šole, a Višja šolska cblastva niso ugodja njih prošnji. Otroci iz okolice na levem brrgu Savinje so do ustanovitve petrovš1"" šole obiskovali šolo v Žalcu, oni iz okolice na desnem bregu Savinje pa šolo v Grižah (ustanovljeno 1838). Leta 1860. so petrovški občani na ponovno prošnjo za ustanovitev las* šole dobili od tedanje celjske de anije dovoljenje, da smejo to storiti.
Na pobudo v Žalcu službujočega poduči-telja Gustava Potočnika je petrovška občina kupila posestvo, kjer stoji zdaj občinska hiša, za 5200 goldinarjev od posestnika Martina Cokana. Od posestva s prodali del zemljišča in za to 'zkupili toliko, da jim je ostalo poslopje skoro zasf~nj. Kljub velikim neprilikam, ki „n je povzročalo deželno šolsko oblastvo v G dcu, je občina postavila enonadstropno dolgo stavbo, v kateri je bila v I. nadstropju nastanjena šola s stanovanjem za učiteljstvo. Dne 6. novemlora 1. 1873. je bila šola slovesno tvorjena.
Prvi nadučitelj na šoli j- bil •"ustav Potočnik, ki je tu učiteljeval od ustanovitve šole do svoje upokojitve 1. 190? Za njegovega delovanja se je šola razširila v triraz-rednico. Nadučitelj Potočnik so je izven šole zavzemal za pospeševanje vinarstva, oil pa je tudi izvrsten sadjar. Zanimivo je. da je bila po njegovem prizadevanju ustvanov-Ijena kmetijska nadaljevalna šela, ki je trajala od 20. marca do konca junija 1. 1^78. vsako nedeljo od 8. do 10. četudi je nadučitelj Potočnik zrasel iz stare šole, je bil rr.ar-Ijiv borec za moderne s arnice pri vzgoji in pouku. Občani ga imajo še danes v prijaznem -pominu. Pod njegovim r iledmkom Antonom Žagarjem je petrovška občina postavila za štirirazrednico novo poslopje, ki je bilo slovesno otvorjeno 4. oktobra 1. 1906. žal se nadučitelj Žagar, s pisateljskim psevdonimom Tone iz Gošče, ni dolgo veselil lepe stavbe, zakaj smr" ga je pobrala ieta 1907. Bil je vesten učitelj moc^rnega nova, jeklen značaj, zvest prijatelj in izreano dober tovariš.
Začasnemu šolskemu voditelju Josipu Kranjcu, ki uživa svoj pokoj v Celju, je r -dil 15. aprila 1. 1908. nadučitelj Ernest Slane. Na njegovo prizadevanje in na prošnjo takratnega krajnega šolskega sveta pe-trovškega je štajerski deželni šolski svet 1. 1913. odredil razširjenje šole v petrazrc i-nico. Med svetovno vojno je vojaštvo zasedlo tri učne sobe, tako da se je pouk mogel vršiti le v dveh učnih sobah. Za zasluge na šolskem polju in zaradi karitativnega delovanja v občini je bil nadučitelj Slane imenovan za ravnatelja. Vojni čas s svojimi mnogoštevilnimi napornimi posli mu je povzročil hude posledice. Njegove prerokbe o polomu Nemčije ip Avstrije so se uresničile, le žal, da mu ni bilo sojeno dočakati našega uedinjenja. Po kratki mučni bolezni je preminul v še čvrstih letih 17. septembra 1918 na dan pogreba svoje dva dni prej umrle soproge Sidonije. Pokojni ravnatelj Slane je bil vzorni učitelj in neutrudljiv v boju za blagor šole in učiteljstva.
Po Slančevi smrti je prevzel vodstvo šole
zdaj v Ljubljani službujoči šolski upravitelj France Pristovšek, ki pa je bil v začetku 1. 1919. pozvan na takratno meščansko šolo v Žalcu kot strokovni učitelj. Nato je vodil upravi tel jske posle u*;telj Božidar Gselman, zdaj šolski nadzornik v Konjicah, do imenovanja novega šolskega upravitcja Rudolfa Wudlerja 1. novembra 1. 1919.
Od številnih učiteljev, ki so delovali "a šoli, omenjamo šolskega upravitelj Jura Ki-slingerja v Laškem, u telja in glasoen.-a Ciriia Preglja v Celju, profesorja na učiteljski šoli v Mariboru Gustava šiliha, učitelja Janka Kramarja v Celju, strokovnega učitelja na meščanski šoli v Celju Rudolfa Go-dicla. Od učiteljic je najdalje službovala na šoli Zinka Kovačičeva, ki je ostala po svoji upokojitvi zvesta Petrovčanom.
Ni maln število učencev petrovške šole, ki so se posvetili nadaljnjim študijam na srednjih in stroKovnih šolah in nato na univerzi in ^i danes zav7""~.ajo oaiična mesta po naši jugoslovenski domovini. Vzgojila pa je šola tudi številne pridne .poštene in delavne občane. Jubilantka naj bo tudi v bodoče torišče dobre vzgoje naše mladine, ki naj zrase v odločne borce jugoslovenske misli!
»Zlatorog« v Delavski zbornici
Ljubljana, 8. oktobra.
Snoči in danes zvečer se je v dvorani Delavske zbornice vršila predstava narodne igre s petjem in godbo »Zlatorog«. s katero so se java )bli pr/krut predstav.li igralci mladega, a že prav delavnega dramatičnega odseka narodnega železničar-skega glasbenega društva Sloga. Prisiljena romantična igra je v interpretaciji vnetih, talentiranih amaterjev in pod vodstvom režiserja Pečarja in dirigenta Premelča dosegla nadvse lep uspeh. Dasi dramatični odsek Sloge nima še bogatih tradicij za seboj in ne uživa še kakšnega razvpitega slovesa kakor nekateri drugi diletantski odri, vendar je na svoj večer privabil lepo število občinstva. Dvorana je bila skoraj povsem zasedena. Hvaležni, dojemljivi poslušalci so bili kakor ena sama velika družina: znamenje, da ima Sloga čisto svoj lasten strnjen krog občinstva, kakor ima svoj krog navdušenih delavcev za kulturno stvar. Igralci so pokazali, da so v dobrih rokah, njih igra je bila — pač po režiserjevi zaslugi — harmonična celota, kakršno redko doživimo na diletantskih odrih. Nekaterih izmed igralcev se spominjamo že od drugod in videli smo, da stalno napredujejo. Z enako skrbjo je bilo naštudirano petje in godba.
S tem mladim, sveže navdušenim odrom Sloge so vsa znamenja, da smemo pričakovati od njega najlepšega razvoja.
Pred razpravo proti bratoma Malijema
Novo mesto, 7. oktobra.
Razprava proti bratoma Andreju in Antonu Malijema in Mici Golmajerjevi, za katero vlada veliko zanimanje, se bo vršila v sredo 25. t. m. Predsednik senata pri tem senzacionalnem procesu bo predsednik okrožnega sodišča g. dr. Josip Kavčič. Za poslušanje razprave se je doslej prighsilo veliko število Gorenjcev iz okolice Tržiča, še večje število pa iz St. Vida pri Stični, kjer je bil izvršen grozni umor Malijeve žene Amalije. Vendar vsi radovedneži ne bodo prišli na svoj račun, ker je v veliki razpravni dvorani prostora' le za 180 ljudi.
Ljubljanske dijakinje v Beli Krajini
Ljubljana, 8. oktobra.
V	soboto Je priredila naša mestna ženska realna gimnazija pod vodstvom ravnatelja g. Juga in profesorskega zbora celodnevni Izlet v Belo Krajino. Božanski jesenski dan, poln toplega solnoa, je spremljal našo žensko mladino na vsem potu preko Dolenjske. Metlika že dolgo ni doživela tako veselega dne. Nad 500 gojenk iz vseh razredov in oddelkov našega mestnega 11-ceja se je zbralo na jutranjem dolenjskem vlaku, železniška direkcija je šla šolskemu vodstvu rada na roko in je dovolila za zvečer poseben vlak iz Metlike.
železniški vagoni so se, ko je stopila mladina vanje, hitro izpremenili v lepo okrašene vozove. Cvetje, zelenje in državne zastavice so krasile vsa okna in radostno razpoloženje vsepovsod je pričalo, s kakim navdušenjem se je mladina odzvala povabilu g. direktorja, da si ogleda ta lepi kos naše domovine v njegovem najlepšem času — ob trgatvi. Meščani ob dolenjski progi so nekoliko presenečeni gledali okrašeni vlak in radi odzdravljali pozdravom, ki so jim doneli iz vozov. Enako so se po vsej Dolenjski, po njivah in cestah ustavljali ljudje in nemalo začudeni gledali nenavaden vlak. Zgodilo se je, da je kmetič na polju, ko je oral, ustavil voliče ln mahal v pozdrav. Tako je vesela mladina, ki so ji starši kljub krizi omogočili izlet, tako da se je izleta udeležila velika večina gojenk, prevozila Dolenjsko, ki je bila vsa v lepem jesenskem solncu, in Gorjance, kjer se je učenkam odpiral čudoviti svet Trdinovih bajk in povesti. Saj je sicer to naši mladini najmanj znan del slovenske zemlje.
Vsa bela in svetlozelena je pozdravila mladino Bela Krajina s svojimi brezovimi gaji, vinorodnimi brdi, cerkvicami in zidanicami.
V	Metliki je doživela mladina slavnosten sprejem. Na postaji je igrala godba in ko se je vsula pisana množica iz vagonov, Jo je v imenu Tujskoprometnega društva pozdravil predsednik g. M a 1 e š i č. Za pozdrav se je zahvalil direktor g. Jug, ki je opozarjal na stare lepe šege, ki so še doma po naših vinskih goricah. Z godbo na čelu je odšla nato mladina v mesto, po-zdravljana iz vseh hiš in oken. golski upravitelj g. Ton'čič je poskrbel, da je bilo za prehrano vse urejeno. Razredi so se razšli po metliških gostilnah, kjer so domačini tekmovali med seboj, kdo bo mladini bolje postregel.
Takoj po kosilu se Je razlila pisana množica po metliškem trgu, kjer je bilo že pripravljennno grozdje. Vse je uživalo žlahtni sad in prizor na trgu je bil nad vse slikovit. Ob 14. je odšla mladina v spremstvu sreskega načelnika g. dr. Hrašov-c a, sodnega starešine g. š i r k a in drugih po zanimivih potih proti Trem faram, kjer se je razgrnila pokrajina ob Kolpi. Mladina se je naužila prirodnih krasot, spremljevalce pa je povabil k sebi gospodar g. Brodanič in lih sprejel po stari belokranjski navadi s kruhom, lukom in vinom.
Po vseh potih se je potem mladina vsi-pala proti mestu, kjer se je razvila pri Muh ar ju vesela zabava. Na vrtu je narodni poslanec g. M a k a r pozdravil goste, čemur je sledilo še več govorov. Obložena z belokranjskimi darovi se je mladina ob pol 18. vračala na postajo in s petjem in vriskanjem pozdravljala pri odhodu gostoljubno Metliko. S polnim zadovoljstvom nad lepim izletom je mladina z vlakom ob pol 22. dospela v Ljubljano, kjer so jo sprejeli starši. Bil je to nepozaben izlet, ki bo naši mladini ostal v najlepšem spominu.
Adventisti pričakujejo novega Mesijo
Zagreb, 8. oktobra.
Verska sekta adventistov veruje, da bo prišel na svet nov Mesija, ki bo ves svet čisto preobličil. Pradomovina adventistov je Amerika. V okolici Zagreba so se začeli širiti pred nekaj leti, medtem ko jih poznajo v Srbiji že izza 1. 1909., v Sloveniji izza 1. 1906. in v Vojvodini celo izza 1. 1902. Nekaj svojih vernikov ima ta sekta tudi okoli Samobora. V celem jih je kakih 20, in sicer v vaseh Farkaševcu in Domaslovcu, pa tudi v mestu Samobora samem. Njihov glavni stan za samoborski okoliš je v Farkaševcu, kjer se ti verniki od ostalih vaščanov ne razlikujejo v ničemer dragem kakor v tem, da praznujejo sobote in nimajo v uvojih hišah po adventističnih naukih nikakih svetih podob. Sestanejo se vsako soboto in tedaj eden njih čita sv. pismo, čemur sledi globo-koumna obravnava prebrane svetopisemske vseb.-re
V	okolici Samobora je razšir-1 to sekto neki tamošnji rojak, ki se je vrnil iz Amerike. Dasi se je sicer zelo trudil, vendar doslej ni dobil za to sekto več kakor 20 duš. Najzanimivejše pa je pri tem, da adventisti krstijo svoje otroke v katoliških cerkvah.
Tudi adventisti v Zagrebu imajo vsako soboto sestanke pri svojem duhovnem voditelju šilingerju na Pantovčaku. Včeraj se
Gitana so ji rekli zaradi južnjaškega obraza, zaradi rjavkaste barve, podobne tisti, ki jo vidimo pri okajenem ustniku iz
morske pene.
Gitana je imela mehke, nežne roke, ustnice, ki so bile kakor košček škrlata in biserne oči Bila je vitka in ozkih ramen. V njej je bilo toliko skritega ponosa, da je bila marsikomu nedosežna. Res je bila kur-tizana. toda kdor je ni poznal, bi mislil, da je princesa iz kakšne južnoameriške drža-ve.
Ko sem jo prvič videl, je bila pomlad. Sla je sama po cesti Obleka se ji je tesno prilegala, na glavi pa je imela širok, črn klobuk. »Resnična dama. sem si mislil, pravljično bitje.«
Sledil sem ji. Kakor nedolžna izkušnjava je stopala pred mano. Izpod klobuka so ji silili gosti temni lasje in se kodrali v pomladnem vetru. Potem je nenadoma stopila v voz in se odpeljala. Ostal sem sam.
Čez nekaj dni sem jo spet videl in šel za njo. Nekaj me je nedopovedno vleklo k njej. Potem sem srečal prijatelja, ki je stopil k meni in mi položil roko na ramo.
»Kam?«
»Za neko žensko.« sem mu povedal. »Pred menoj gre kakor kakšna knežnja z juga.«
»Sanjač!« se mi je zasmejal Potem mi je vse povedal.
»To je Gitana.« »Gitani?«
»Da, kurtizana. Z nekim princem je živela. Potem je imela umetnika. Zdaj se zabava z nekim švedskim grofom, če se ne motim.«
»Kako dobro vse veš,« sem dejal z nekakšnim prizvokom grenkobe v glasu. »Ali jo drugače poznaš?«
Prikimal je.
»Seznani me z njo,« sem ga prosil.
Stopila sva in jo kmalu došla. Prijatelj jo je pozdravil in me predstavil. Potem smo se izprehajali po parku. Gitana je bila v sredi med nama. Začeli smo se pogovarjati. Ona je bila očarljiva družabnica. Nekaj nebeško ljubkega je bilo v njenem glasu, sploh v vsem na njej.
Nenadoma pa je dejal prijatelj, ki se je na take reči dobro razumel: »Renata!« Delal se je, kakor bi bil opazil neko znanko v omnibusu, ki je prav tedaj obstal blizu nas. Hitro se je poslovil in šel. Tako sem ostal sam z Gitano. Sla sva dalje in se vneto pogovarjala.	.
Časih sem jo od strani pogledal. Nežen profil mehek in voljen, temne dolge trepalnice in precej izrazit nos. Tako neprisiljeno je govorila, tako prirodna je bila v vedenju in hoji, da sem se počutil kar domačega zraven nje. Sed'a sva na kavarniško teraso in popila nekaj hladilnega. Pisano življenje je drvelo mimo naju. Ko je_ prišla k mizi mlada cvetličarka. sem kupil cd nje šopek rdečih nagljev. Zataknila si Jih je v nedrije in pila počasi s slamico hladilno pijačo.
Potem sva se ločila. Rekla je, da mora
iti še k šivilji. Zmenila sva se za naslednji večer, da pojdeva v cirkus. Dala mi je svojo vitko roko in rekla:
»Do svidenja!«
Za rdečimi ustnicami je pokazala dve vrsti kakor slonovina belih zob. Potem je sedla v voz. Na prsih je imela moje naglje.
Potikal sem se med ljudmi. Se zmeraj se mi je podila v mislih Gitana, njen obraz, njene oči, njena podoba, nje mehki glas. Kako počasi mi je tekel čas, ki me je 'očil od trenutka novega svidenja z njo. Name-stu da bi bil delal, sem risal njeno ime na papir. Potem je le prišel tisti večer. Prišel sem na domenjeni kraj. Vse polno ljudi sem srečaval, le Gitane ni bilo.
Čakal sem na malem trgu pred cirkusom, hodil gor in dol s šopkom vrtnic v roki. Gledal sem na uro vsako minuto. Nestrpen sem postajal, toda še zmeraj sem čakal, čakal. Sam iz sebe sem se norčeval. Nič čudnega. Saj sem bil takšen zateleban zaljubljenec, iz kakršnih sem se vselej norčeval. Potem je potekla ura. Podaril sem rože nekemu dekletu, ki je prišlo mimo in šel sam v cirkus.
V nasprotni loži je sedela Gitana. Ko sem jo zagledal, se je pravkar ukvarjala s koščkom konfekta. Zraven nje je sedel neki moški svetlih las, najbrže švedski grof.
Kmalu sem videl, da me je zapazila. Potem je pogosto pogledala name. V odmoru med dvema dejanjema sva se srečala na hodniku. Delala se je. kakor da me sploh ne bi bila poznala Potem sem na videz brez namere stopil zraven nje, ko je s svo-
jim grofom opazovala konje. Nenadoma mi je mimogrede stisnila roko, ne da bi me bila pogledala in se ob enem brez zadrege pogavarjala s Švedom.
Vendar je bilo nekaj — vsaj stisk roke! Potem sem jo spet videl, ponosno, dostojanstveno s konfektom v ustih. Po predstavi se je z grofom odpeljala v avtu. Ljudje so z občudovanjem gledali za njo. Jaz pa sem se čutil kakor izobčenec. Zavidal sem mu in ljubosumen sem bil nanj. Nekaj kakor upor proti vsemu svetu se je budilo v meni. Hotel sem iti k njej — kaj me je brigal ta švedski grof?	....
Sam sem hodil po temnih ulicah in vse me je jezilo. Potem sem šel v hotel večerjat. Naključje je hotelo, da sem tam spet dobil Gitano s švedskim grofom. Jedla sta ostrige in pila šampanjec. Presenečeno me je pogledala in se nasmehnila Misliti si je morala, da sem se peljal za njima Zato sem šel v drug restaurant in na vso jezo udušil dve steklenki burgundca.
Drugo jutro sem dobil od nje pisemce. Opravičevala se mi je. da je bila zaradi višjih dolžnosti zadržana in tako dajje. Izraz »višje dolžnosti« me je najbolj jezil.
Nekega popoldneva je prišla k meni na čaj. Oblekla se je v lepo. diskretno rjavo svilo. Kadila je moje turške cigarete, klepetala o gledališču in dirkališču in se, kakor se je videlo, prav prijetno počutila ▼ mojih mehkih naslanjačih in na mehki ko-žuhovini, ki je pokrivala mojo otomano. Prav užival sem, ko sem jo gledal. Njene kretnje so bile take, kakor bi bila pokrita


Bayeriev križ
je merodaien!
Brez tega zaščitnega znaka ni pristnega Pyrami-dona, a brez pristnega Py-ramidona ni jamstva za hitro ozdravljenje glavobola in migrene.
TABLETE
BAYER

v s. Jugefa k. d. Zagreb, Gajeva 32.
Oglas je registr. pod S. br. »483 od 31./V. 1933.
je spet vršil njihov zbor, tako imenovani divizijski kongres. Na vprašanja novinarjev so odgovarjali, da so- razpravljali na sestanku v cerkvenh rečeh in o notranjih vprašanjih. Več niso hoteli povedati. O svojih verskih zadevah so sploh radi zelo red-Kobesedni, sicer pa so dobri državljani in se ne upirajo izvrševanju državljanskih dožnosti.
Sin je v razburjenosti ubil lastno mater
Novo mesto, 7. oktobra
V Dolenji vasi pri Ribnici se je 26. junija pri posestniku Zobcu Francu prinetil tragičen družinski dogodek, ki je zahteval življenje 701etne Katarine, matere mladega gospodarja Franca Zobca; Mlademu gospodarju je njegova mati Katarina delala po očetovi smrti neznosne neprilike. Starka je spravila sina in njegovo družino skoro na rob propada, ker je vedno stala na sodišču in vlagala proti sinu tožbe zaradi nesrečnega preužitka. Odvetniški stroški so jeli naraščati in so dosegli že visoko vsoto okrog 100.000 Din, za kar se je moral sin zadolžiti pri raznih denarnih zavodih. Da bi imel mir pred materjo, se je mladi gospodar France napotil v Kanado. Domov je pošiljal svoji ženi in materi vse prihranke, samo da reši domačijo pred propastjo.
Ko je že po večini svoj dolg poplačal, se je leta 1930. vrnil domov s precejšnjimi prihranki. Dostojno je skrbel za mater Katarino, ki pa je bila z njim dobra le do časa, dokler se niso njegovi prihranki izčrpali. V hiši je nastal ponoven prepir, ki je bil za družino pravcat pekel. Sinova mati je pričela spet hoditi na sodišče, kjer ga je nazadnje tožila zaradi neke koruze in 100 Din v denarju.
Ko je sin materi dokazoval, da jd je to dajatev že odmeril, ga je ženska pričela preklinjati in mu očitati sleparstvo. To je sina tako razburilo, da jo je večkrat pozval, naj bo tiho in da naj ga pusti pri miru. Iz veže, kjer je stala, sin pa je bil v sobi, je trikrat odprla sobna vrata, skozi katera je neprestano grdila sina. Ta je bil baš pri delu in je popravljal koso. Ker pa se mati še vedno ni hotela odstraniti, jo je sin tretjič potisnil skozi vrata v vežo, kjer je padla. Pričela je po svoji stari navadi klicati sosede na pomoč. Ti klici so sina tako raztogotili, da je na tleh ležečo mater udaril z železno koso dvakrat po glavi, in to s tako silo, da se je še sam vrezal v roko. Videč, kaj je storil, je pohitel k sosedu po Bajčevo Frančiško s prošnjo, da spravi mater v postelj, kjer pa je starka, ne da bi se zavedla, kmalu izdihnila.
Sodišče, ki je danes ta dogodek obravnavalo, je obsodilo Zobca Franca zaradi tega krvavega dejanja na šest mesecev zapora, pogojno za dobo treh let.
PRISTOPAJTE K AEROKLURU
z nekim nevidnim hermelinom. Časih je nenadoma obstala sredi besed. Oči so se ji nekam otožno lesketale, kakor bi mislila r.a nekaj neizmerno resnega. Bila je malce nervozna ;zlasti roke so ji tu in tam podrhte-le. Kdor bi jo prvič videl, bi mislil, da je mlada, imenitna žena.
Pogosto je prihajala. Nisva govorila o ljubezni, čeprav sem jo iz srca ljubil. Toda svojih čuvstev ji nisem hotel izdati. Nekega popoldneva, ko sem ležal na otomani in se z njo pogovarjal, je sedela pri meni. Nenadoma pa se me je oklenila okoli vratu. Njene oči so nalikovale živalskim in koža ji je potemnela. Potem ji je bruhnilo čez ustnice kakor lava: »Ljubim te!«
Odsihmal sem čutil v njenem opoju odtenek nekakšne ponižnosti, ki me je osrečeval. Preživela sva toliko srečnih ur, le misel na švedskega grofa me je zmeraj trpinčila iin mi ni dala ponoči spati.
Zmeraj, kadar sem ji hotel_ o njem govoriti, mi je brez besede položila ročico na usta, da ni:-eni mogel nadaljevati. Da, ljubosumen sem bil, toda videl sem, da se zaradi tega ne misli spreti s svojim švedskim grofom Prisiliti pa je nisem mogel .
Nekega dne pa je prišla k meni, se nasmehnila in mi dejala da misli za nekaj tednov odpotovati v morsko kopališče. Šved mora namreč za mesec dni odpotovati do mov. Prosila me je. naj grem z njo. Rad sem ji obljubil da pojdem, ona pa ie vsa vesela zaplesala po sobi Čez nekaj dni sva prišla na riviero, v
pod vodo, mostovi jedva molijo iz nje
V Bezičrsn (južna Francija) so imeli prošle dni hude poplave, ki so napravile ogromno
Škodo
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Protihitlerjevska manifestacija v Parizu
Truplo v zaboju
V bukareštanskem predmestju Dud*-stlju je te dni neki delavec po imenu Bla-zian odpovedal stanovanje. Ko se je selil, je opazila njegova prejšnja gospodinja, da je naložil velik in dozdevno težaj zaboj na majhen voz. Vprašala ga je, kaj je v njem, mož pa ji je s surovo opazko pokazal hrbet. Gospodinji se je stvar videla sumljiva ln je opozorila policijo, ki je v zaboju napravila strašno najdbo: na kose razrezano truplo delavčeve 2ene. Blazian je bil te kose pokril s soljo, da bi ne začeli gniti. Pravi, da se nI mogeJ ločiti od umorjene žene in Je hotel njeno truplo prenesti v novo stanovanje.
Žrtev trapeca
v iHn«MinftSkem eozdu pri Parizo Je bila te dni velika manifestacija proti hitler-tevslremu režimu fN^nčjl. demonstranti so nosili okoli smešno figuro s kljukastim
križem na rokavu
Pruski diktator na lovu
Topot ni ustrelil kozla, ampak losa
Sola Jeana Jaurfesa v Lyonu
V navzočnosti francoskega prosvetnega ministra Monzleja so te dni otvorili v Lyonn
novo šolo, ki Je dobila ime po Jeanu Jaurfesu
V nekem madridskem cirkusu Je padla te dni s trapeca in se ubila mlada japonska artistka Juki Najato. Treščila je na zemljo iz višine 16 metrov
Udomačevanje slonov
neko osamljeno kopališče. Najela sva si krasno vilo na hribu z razgledom na morje. Tam sva z verande gledala po obali in živahno vrvenje ljudi na pesku.
Čudoviti so bili ti dnevi. Dosti sva |ez-dila po okolici. Dobila vsa namreč dobre konje na posodo. Gitana se je v sedlu zelo dobro počutila. Kolikrat sva divjala zj jtraj na vse zgodaj ob morju, ko se je še solnce teplo s srebrnimi jutranjimi oblaki m je vel jutranji veter nad valovi.
Na obali sva si sezidala z lopatami grad iz peska. Gitana je nosila navadno ttmm. višnjevo platneno krilo, svetlo blu*o iz svile in slamnik. Najrajše je leno polegala v pesku in spuščala drobni pesek skoz, prste. Pri tem je st-mela pod nebo. A.i pa je brala knjigo in kadila cigarete, d-ugo za drugo. Zmeraj sem jo opazoval z nekakšnim občutkom srečne, blažene za jublje-nosti. Njeno vitko telo, ki je znalo bit' tako mehko voljno, svetle lase na svetlem pesku, brezbarvne roke in čudovito oblikovane noge v tankih, prosojnih svilenih nogavicah.
Kosila sva vsak dan na verandi najine vile. V nasprotni vili sva dostikrat videla že starejši zakonski par z dvema mladima dečkoma. Ob strani spet nekega Angleža. Ta je slonel na svoji ograji m malomarno kadil iz kratke pipice. Imel je ostro izrezan obraz in svetle, vodene oči Gitana se mu je časih, kadar je bila prav dobre volje, spakovala. Prav tako se je naslonila na'ograjo, potisnila spodnji ustnici naprej, puhnila nekaj dima v zrak in rekla zateglo:
Preden začno služiti sloni svojim gospodarjem v Indiji, jih dresirajo v posebnih ogradah, kjer jih primerno ukrote, da ne divjajo
Lep morski volk
Pri Moray Firthu na škotskem je neki ribič vjel 500 kg težkega morskega volka, ki so ga hodili ljudje ogledovat od blizu !n daleč
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
Iz akvaristove torbe
O morskem okunu in drugo Oglejmo si danes nekatere morske ribe, ki se razlikujejo od drugih po ustroju telesa in v zvezi s tem tudi po nenavadnih lastnostih. Za opazovanje na prostem si moramo nabaviti podmornico z velikim oknom, kakor ga je ustvarila domišljija duhovitega Francoza Julesa Vem«; a, in ta nas naj odpelje v severna morja. Ploveč nad skalovitim dnom v polmraku opazimo m ed ostalimi ribami prikazen ribje oblike, ki tiči nepremična na skali. Ima veliko glavo in veliko dromedarsko grbo na hrbtu, trebuh je pa širok in sploščen. Tej iibi je priroda izpremenila trebušne plavuti, ki so bile tik pod prsnima, v nagubančeno ploščo in z mo se drži a* kamnih in na drugih predmetih. Plava z nespretnimi gibi precej težko in po kratkem plavaniu se kmalu spet zasidra. Ta riba je morski okun (Cvclop-terus lumpus), ki zrase Jo 60 cm. Majhne ribice, ki jih denemo v akvarij, se seveda tudi tukaj zasidrajo na dnu ali pa na šipi, spuste se pa samo takrat, ko vidijo, da se pogreza nastrgno meso ali črviček na dno. Hrano h"tr.> poberejo, petim se pa prilepijo na najbližji kamen. V morju čakajo te ribe, da jim priplava živa hrana dobesedno v gobček.
Dasi jim je mir nad vse, se napotijo oku-ni enkrat v letu na ženitovanje k oddaljeni obali. Cim se ikrnica oprosti jajčec, jih mlečnik narahlo pokmje <n ^ tane kot čuvar pri gnezdu, dovajajoč :kram s piavuta-mi svežo vodo. sicer bi splesnile. Pri tem poslu ne razume nobene šale, nihče ne sme v bližino. Ko se izležejo okunčki, smuknejo iz gnezda k očetu, kjer se takoj prilepijo. Ko vidi stari okun, da ni nič več v gnezdu, odplava z mladiči od obale na varnejše mesto, kjer je za malčke tudi dovolj majhnih živalic, tako zvani plankton.
Iz severnih morij krenemo na severno-zapadno obalo Afrike, kjer je riba, ki jo iščemo, zmeraj zastopana. Pri počasni vožnji bomo kaj kmaiu zapazili, da se je neko bitje oprijelo šipe okna našega Nautilusa. Po natančnem ogledu smo ugotovili ribico, ki se drži z glavo na šipi. Ribice te vrsje imajo na gornjem delu glave podolgovato ovalno ploščo, s katero se drže na skalovju na brodovih in na morskih pseh. Pri teh ribicah ni hrbet izbočen, temveč trebuh, ki je poleg tega temnejše barve kakor hroet. Zakaj? Ker se s čelom drže, mora biti hroet raven, sicer se ne bi mogle prijeti. Ker tiči hrbet ob predmetu, na katerem je riba zasidrana, je ostal belkast, trebuh je pa temnejše barve, ki se prilagodi okolici m s to zaščitno barvo je živalca varna pred grab-ljivkami. Redek je primer, da je brod aH pa morski pes brez teh tihotapk ki se puste prevažati brezplačno po vseh morjih. Ribe te vrste plavajo razmeroma spretno z vijugastimi kretnjami telesa kakor naša činklja in piškur. V akvariju se zasidrajo kakor morski okun, samo z razliko, da vidimo pri njih. če so na dnu, temni trebuh, če so na šipi, pa svetli hrbet. O teh ribicah so pomorščaki starega in srednjega veka pripovedovali, da morejo ustaviti brodove. Imenujemo jih ustavke (Echeneis remora). Z njimi so baje lovili želve. Ribico so privezali na vrv in če so srečali morsko zel vo, so ribici podal j ali vrv, da se je zasi drala na želvi, ki so jo potegnili k čolnu.
Z afriške obale se vrnimo nazaj v ^redo-zemsko in Jadransko mc*je. Tam naletimo na ribice, ki jih imenujemo pnlepke. o so nežne ribice, ki imajo na trebuhu po dve plošči, s katerima se drže na skalah in drugih predmetih, kjer tiče skoro vse svoje življenje. Dt. Kišpatič navaja kot najlepšo izmed teh prilepkov ribico z imenom Lepa-dogaster bimaculatus, ki je res krasna. Ne
zraste preko 10 cm in je zaradi tega *a manjše morske akvarije zelo prikladna.
Ker je naše morje polno raznovrstnih krasnih ribic, jim moramo polagoma utreti pot tudi v naše akvarije, kajti dolžnost akvarista je, da se upozna z vsemi ribicami svoje domovine.	O. S.
Vremenski pregled
Veliki anticiklon, ki nam je bil v prejšnjem tednu naklonil tako lepo vreme, se je v začetku tega tedna nekoliko razmajal in njegovo gospodstvo je bilo že močno v nevarnosti ter se je za dva, tri dni prekinilo. Do živega pa mu ni mogla francoska depresija, ki je bila celo precej oslabela ter se je umaknila še bolj nazaj čez Biskajski zaliv, marveč ga je naskočila velika nova atlantska depresija, ki se je bila pojavila daleč na severu, še severno od skrajne Skandinavije. Ta depresija je bila izredno močna, kakor so običajno le pozimi, s svojim ogromnim vetrovnim sistemom, je prožila silne viharje nad severnimi morji. Preko nedelje se je pričela čez Skandinavijo in Finsko širiti proti jugu na Baltiško morje in sicer z veliko naglico. 2e v ponedeljek se je njen vpliv pričel širiti čez naše kraje, zapihal je zapadni veter in pričelo se je oblačiti. V torek, ko se je bilo središče depresije prestavilo nad severnozapadno Rusijo, nas je že zajel mrzli zračni tok od severoza-pada; ohladilo se je naglo, pričelo je deževati in v noči od torka na sredo je prav pošteno lilo, še bolj kot pri nas pa v Avstriji. Deževalo je tudi drugod po srednji Evropi, ob Baltiškem morju in v zapadni Rusiji. Zakaj depresija je zagnala v te predele, ki so bili v zapadnem sektorju njenega vetrovnega sistema, zelo mrzli zrak prav od polarnih krajev. Zato se je ozračje jako shladilo, temperatura se je povsod naglo in močno znižala, po gorah je precej nizko navzdol snežilo. Toda na srečo se je ruska depresija naglo prestavljala proti vzhodu, proti Uralu, z njo vred je potoval seveda vetrovni sistem ter se oddaljeval od nas, za njim pa je pritisnil znova anticiklonski pas, prinašajoč nato z višjim zračnim pritiskom lepše vreme. Drugo polovico tedna smo bili znova pod gospostvom anticiklonskega vremena, zjasnilo se je in dobili smo znova prav prijetne jesenske dneve, seveda z neizogibno meglo v jutrih, ki postajajo čimdalje hladnejša.
Anticiklon nas je obvaroval tudi pred novo atlantsko depresijo, ki se je pripo-dila z Oceana, pa je mogel njen vpliv zaseči samo severno polovico Evrope. Nič nimamo zoper to, če nas anticiklon varuje tudi še nadalje pred oceanskimi depresijami, ki bodo seveda sedaj postajale čedalje večje in močnejše.
Obilen otroški blagoslov
v madžarskem kraju Sechenyju je žena nekega mlinarja te dni rodila trojčke. Srečni oče je priredil gostijo z godbo in plesom, ki je trajala vso noč.
Trojčki so precej redek blagoslov božji. Pred nekoliko leti pa je neka Belgičanka v enem letu vendarle dvakrat imela trojčke, tako da je rodila v tistem letu šest otrok, še bolj rodovitna je bila v Parizu žena nekega peka, ki je v sedmih letih sedemkrat rodila trojčke. Neka Ormsby-jeva v Chicagu je bila isto tako poročena 7 let in je v tem času rodila enkrat trojčke, enkrat četvorčke in dvakrat dvojčke. Neki farmar v Jorkshiru je imel od svoje žene 38 otrok, neki Kanadijec, ki je pa bil štirikrat poročen, ima 45 otrok. Ko je slavil v polni kreposti svojo 701etnico, se je 38 otrok udeležilo te slavnosti.
»O, yes«. Neko jutro sva ga srečala na konju. Konj je bil premajhen, da so se mu noge skoraj dotikale tal. Od daleč je bil videti kakor don Quijotte. Pozdravil naju je, ko je jezdil mimo. Gitana je nekaj pogledala za njim in se mu smejala. To se mi je zdelo odveč.
Da, najprej se je iz njega norčevala, kmalu pa sem opazil, da se je začela zanj zelo vneto zanimati. Morda bolj. kakor si je sama mislila. Ko sem prišel nekega popoldneva od ježe utrujen domov, sem dobil Gitano naslonjeno na ograji verande, na drugi strani pa je bil Anglež. Pogovarjala sta se. Priznam, da sem postal ljubosumen. Gitani se je od veselja svetil obraz, ko sem stal za njo. Ko me je opazila, pa je postal tako ponižno resen, da me je ne.caj zgrabilo. Izdajstvo me je zapeklo in kakor v blisku sem videl pred sabo vse, kar se bo še zgodilo. Vedel sem. kaj mora priti. Potem me je Angležu predstavila za svojega moža Po kosilu je rekla:
»Ali ni prijazen človek?«
»Tako?« sem jo vprašal.
Tudi poslej je bila z menoj zaupljiva in ljubezniva, toda tisti odtenek ponižnosti, ki mi je prej tako dobro del. je kar nekam izginil To sem dobro čutil in postal vase zaprt, čemeren. Kmalu je prišel dan. ko sem videl, da so njeni občutki do mene postali že mlačni. Še zmeraj se je privijala k meni kakor mačica toda čutil sem. da se sili, da hoče biti z menoj dobra in ljubezniva samo zato. ker me noče žalostiti. In najhuje je bilo, da tega nisem mogel pre-
prečiti. Izprememba njenih občutkov pa je moje srce še bolj užgala. Čedalje bolj eem jo ljubil. Začelo se je že tisto medsebojno podzavestno mučenje, ki človeka tako trpinči in ubija. V meni je vrelo kakor v brezmejno globokem vrtincu, vendar pa sem se znal premagovati. Tedaj se me je še lotila blazna misel, da bi se z Oitano poročil, da se mi ne bi mogla iztrgati, m ta misel me je vsega prevzela.
Neko jutro naju je obiskal Anglež na obali, v najinem gradu iz peska. Gitana je prav tedaj brala. Ko je prišel. Ji je sinil bežen nasmešek čez obraz. Pokazal nama je neko okamenino, ki jo je našel na pesku, in ker jo je Gitana tako navdušeno opazovala, jo je podaril. Njegovo vedenje je bilo docela korektno, motil tne je le popolni mir v vsem njegovem zna-aju. Prosil naju je. da bi smel kdaj z nama zjutraj jezditi. Gitana je bila te prošnje zelo vesela. Potem nama je dal roko m šel.
»Lahko bi bil z njim prijaznejši!« mi je rekla Gitana, ko ga ni bilo več blizu:
»Ali misliš?« sem jo vprašal. Nič druge-
g3Špet je začela brati in vztrajala pri knjigi. Okamenino pa je krčevito stiskala v
Za popoldne sva naročila konja. Jezdila sva ob obali Dan je bil vroč moreč. Malo sva govorila. Nekaj je bilo med nama, kar nama je obema jemalo veselje do pogovar-
'a»Gitana, ali mi boš nekaj povedala?« sem jo potem nenadoma vprašal.
»Kaj?« se je začudila in me preplašeno
pogledala.
»Ali ljubiš Angleža?«
Odkimala je.	.. .	.-it
»Vendar ga moraš ljubiti,« sem Ji rekel.
»Dobro sem to opazil. Ali misliš, da sem
SlCpomolila mi je roko in se prijazno skoraj sočutno nasmehnila. Tako bi dajala roko pridnemu otroku v slovo, sem si mislil.
Nisem je hotel vzeti.
»Gitana, rad te imam!« sem potem dejal »Ne vem, kako bi mogel posle) živeti brez tebe. Prežalostna bi bila moja bodočnost če bi me ti pustila. Hočem, da boš samo moja — ali me razumeš? — samo moja in nikogar drugega. Povej mi, ali hočeš postati moja žena?«	.
Nič mi ni odgovorila. Pobesila je oči in
se zastrmela v konjevo grivo.
»Hotel hi. da bi se poročila. Gitana povej, ali ti je to prav?«
Moje besede so zvenele kakor bi jih bil govoril pred njo na kolenih, ona pa se je
samo smehljala.	„
»Ne ne nikoli!« je rekla odločno.
»Nočeš?« sem vzkliknil trdo in užaljeno. »Nikoli'«
Tedaj me ie pograbila jeza Tej želji se ie uprla. To da je odk onila. Zaradi nje sem se hotel odreči svobodi, njej sem se
hotel podariti...
»H o č e m!« sem še enkrat vzkliknil. »Prisilil te bom!«	x ...... . ..
»Sovražim te!« je takrat zakričala :n oči
so ji zagorele v jezi. »Zaničujem tel An-
gleža ljubim!«
Tedaj sem pograbil bič in jo z vso s-'lo udaril po hrbtu, ki sem ga tolikrat poljubljal. Prestrašeno je kriknila kakor ranjen otrok, kakor na smrt ranjena ptica. Potem se je sesedla in njen konj se ji je splašil.
Videl sem, kako žival divja in nisem mogel pomagati. Na najhujše sem bil pripravljen. Nekaj časa se je še vzdržala na njem, nato pa so jo zapustile moči. Opotekla se je in padla na pesek. Dobro, da se ji ni noga zataknila v streme. Oddahnil sem se. Konj je takoj obstal, začudeno pogledal in v zadregi stopical po pesku.
Pognal sem k njej, skočil na tla in Gitano pobral. Bila je bleda kakor zid in skoraj brez zavesti.
»Odpusti« sem dejal. Nič mi ni odgovorila. Še pogledala me ni. Težko je dihala in le malce se je oprla ob mojo roko. Videl sem, da je na smrt izmučena.
»Odpusti!« sem dejal še enkrat. Naposled sem ji dal uzdo svojega konja in stopil po njenega. Rad se je dal prijeti Bil je ves oznojen, da se je od njega kadilo, kakor iz dimnika. Privedel sem ga k Gitani. Kakor živa nesreča je čepela sredi peska. Kako lepa je bila v tistem trenutku. Bleda kakor biser. Sočutje se me je lotilo. Potem je vstala. Videl sem, da hoče zlesti na konja.
»Pomagaj mi,« je rekla.
Pomagal sem ii v sedlo in potem zajezdil svojega konja
»Sama pojdem domov,« je suho deiala. Nisem se ji upal ugovarjati. Počasi, sklju-
Mlade Ljubljančanke so podlegle rutiniranim Zagrebčankam
V ženskem lahkoatletskem dvomatchu je zmagal Zagreb z 58:29
Pričakovani poraz Primerja
Težka pot Primorja v Beograd, še težji povratek - Po dve točki so dobili BSK, Gradjanski, BASK, Hajduk in sarajevska Slavija - Presenečenje v podsavezni ligi
Hermes : Železničar 1:0 (0:0)
Ena najvažnejših prvenstvenih nedelj je za nami. Presenečenj prav za prav ni bilo, ker so, ako ne upoštevamo Zagreba, kjer je bil izid docela negotov, povsod zmagali favoriti. Naš predstavnik Primorje je imel to pot gotovo najtežjo nalogo, pri kateri se nikakor ni moglo računati s pozitivnim uspehom. Ti dve točki sta bili za Primorje že v naprej izgubljeni, vendar pa je treba poudariti, da je javnost pričakovala manjšega poraza. BSK si je z včerajšnjo zmago svojo pozicijo na čelu tabele zopet učvrstil, zlasti tudi zaradi tega, ker je morala Jugoslavija pustiti dve točki v Splitu Hajduku. kateremu so točke zelo potrebne, ker še vedno aspirira na prvo mesto. V en-dar pa po rezultatu 1:0 Hajdukova zmaga ni mogla biti bogve kako prepričevalna m se zdi, da ne bo dosegel zaželjenega cilja.
Sarajevska Slavija je komaj	££
bila za njo zelo dragocen, točki. Še vedno ima nekoliko upanja, da se vzdrzi v h u Pomisliti pa moramo, da so « ^rajlije
včeraj zadnjič borili na domačih tleh, v
»tujini« pa ji bo najbrž huda predla, vodina in osiješka Slavija se borita .es se za prestiž. Sedaj je Vojvodina samo zara*
boljše goldiference na ^ZZ^vZ pred osiješko Slavijo. Vendar pa je Vol vodina odigrala eno tekmo manj ter ma večje izglede, da ne bo »repek« pryens ve ne tabele. Tekmo v Zagrebu med Gradjan-
skim in Haškom je odločila samo sreča.
Prvenstvena tablica se je po včerajšnjih tekmah precej izpremenila. Prva tri mesta sfScer ostala zasedena kakor do sedaj m sicer od BSK, Baska in Hajduka. Na četrto se je povzpel s 7. mesta Gradjanski. Con-cordia je obdržala svoje 5 mestos za Jugoslavijo pa je zadostoval edini dobljen gol da se je morala zaradi malenkostne slabse goldiference umakniti za Concordio na 6. mesto. Primorje je sedaj sedmo v tabeli. V spodnjem delu je tablica ostala nespremenjena. Sarajevski Slaviji, ki je na 8. mestu, sledijo Hašk, Vojvodina in osiješka Slavija.	, ,
BSK BASK
Hajduk
Gradjanski
Concordia
Jugoslavija
Primorje
Slavija (S)
Hašk
Vojvodina Slavija (O)
16 19
15 17 14 12
16 16 13 16 17
11	2 3	58:19	24
10	2 7	40:35	22
10	1 4	32:14	21
8	1 8	25:28	17
7	2 5	30:22	16
8	0 4	23:17	16
6	3 7	37:39	15
6	2 8	32:40	14
5	1 7	22:26	11
2	4 10	19:46	8
3	2 12	19:51	8
Beograd, 7. oktobra.			
Pred približno 2500 igralci se Je dan^ ob krasnem vremenu odigrala na igrišču BSK prvenstvena tekma med vodečim beograjskim klubom BSK in slovenskim zastopnikom v ligi Primorjem.
BSK : Primorje 5:0 (4:0)
Moštvi sta nastopili v naslednjih posta-
V3BŠK: Glaser-Radovanovič, Tošič-Arsenl-jevič, Božič, Gjorgjevič-Tirnanič, Surdonja, Marjanovič Moša, Vujadinovič Glišovič^
Primorje: Starec-Hassl, Bertoncelj I-Pi-šek II Slamič, Boncelj, šlamberger, Jane-žič, Bertoncelj II, Jež, Zemljič
BSK je nastopil kompletno, izjemo rezerve Božiča, ki je igral namesto Stevoviča
srednjega krilca.
Tekma je bila od začetka do konca tipična prvenstvena borba. Prevladoval je BSK s svojo precizno kombinacijo, dočim je Primorje v tem pogledu zelo zaostajalo Ljubljančani so predvedli zelo raztrgano igro. V primorjaškem moštvu se Je odlikoval vratar Starec, ki Je branil neverjetne stvari. Odlična sta bila tudi oba beka, ki sta vzdržala tekmo do konca. V krilski vrsti Je odlično igral Boncelj, ki je Tirnaniča ves prvi polčas dobro držal. Slamič je bilpride^ vendar pa je precej zaostajal za svojimi dosedanjimi nastopi. Pišek je bil izredno slab. Ni držal levega krila Glišoviča, ki Je nemoteno prihajal pred gol in dajal krasne centre v napadu bi bilo omeniti samo Žemljica," ki je pokazal nekaj lepih potez, vendar pa je zastreljal dve sigurni šansi Ostali napad je odpovedal, zlasti Jež m Šlamberger. Janežič je bil v prvem polčasu v napadu slab, v drugem polčasu pa je igral četrtega krilca ter je bil daleko boljši.
Pri BSK je treba predvsem omeniti sigur-
čeno je odjezdila ob obali. Žalosten sem
Pognal sem v nasprotno smer. Kolikrat sem se ozrl in zmeraj sem videl isto. V utrujenem koraku je hitel izmučeni konj v drugo smer in Gitana je sključena sedela na njem. Potem sem zavil v gozdove, prišel do morja, mimo gozdarske hišice, skozi več vasi in tako blodil okoli več ur preden sem se odločil, da se vrnem.
Ko sem stopil zvečer v svoj dom, Gitane ni bilo več tam. Šla je. ne da bi mi bila
sporočila kam. Gospodar sosednje ^se m: je povedal, da je tudi Anglež - odpotoval Moral sem se smehljati, čeprav m, je bilo hudo pri srcu. Prižgal sem si smotko, sedel na ograjo verande in gledal dolgo »a morje, uporno, samotno, z divjimi, zmedenimi ob-
ČUDru*o jutro sem tudi jaz odpotoval, ne domov, ampak k nekemu prij^ju- P«£ dala sva v čolnu dolge ure, ko jesoKice najbolj žgalo. in lovila ribe na trnek streljala sva na roparice, plavala, jezdi a, gledala pave, ko so na travniku šopirili repe in kričali »pe-ol pe-o!« — vsak večer pa sta prišla gozdar in župnik iz sosednje vasi da smo skupaj kvartali.
'Ko sem se čez nekaj tednov vrnil v mesto od solnca ogorel kakor zamorec m se peljal s postaje z izvoščkom domov, sem Sel Gitano. ki je v avtu švignila mimo mene Oblečena je bila v ljubko po.etno obleko ki je še nisem poznal. Oo njeni stani je bil Anglež in njen obraz,e bjl nedopovedno vesel in razig-an. Kvoljna cvetlica z juga je bila, ponosno je kazala svoj sloki hrbet, ki sem ga takrat uda-
ril z bičem.
Zbogom, Gitana!	„
Zbogom.	(?revel B- R )
nost vratarja Glaserja, ki je obranil dve zelo težki žogi. Branilca, zlasti levi sta bila dokaj nesigurna. V krilski vrsti je bil Ar-senijevič odličen, druga krilca dobra. Napad je bil v celoti naravnost odličen.
Takoj na začetku preide Primorje v napad. Zemljič dobi krasen predložek, vodi sam do gola, toda strelja preko prečke. V ripostu izsili BSK v 4. min. korner, ki ostane neizrabljen. V 16. min. zopet korner proti Primorju. Tirnanič lepo strelja, toda žoga se odbije od prečke. V 18. min tretji korner proti gostom, ki ga Tirnanič lepo strelja, toda Starec sigurno lovi. Borba postane zelo napeta. Primorje se dobro drži. Igra valovi sem in tja, dokler v 34. min. ne dobi Tirnanič krasnegapasu odVujadino-viča in ne pošlje žoge neubranljivo v mrežo. Primorje popusti in v precejšnji premoči BSK dobi zaporedoma tri gole, in sicer v
38.	min. po šurdonji, v 39. min. po Vuja-dinoviču in v 41. min. po Moši Marjanoviču. Krivda na teh treh golih je predvsem v tem, da je bila obramba navezana sama nase in ni imela nobene podpore od spredaj.
V	drugem polčasu je BSK igral z 10 igrači, ker je Tirnanič bil blesiran in moral zapustiti igrišče. Primorje je mnogo boljše ter pokaže nekaj lepih potez, ki pa ostanejo zradi sterilnosti napada neizrabljene. V 30. min. dobi Jež krasen predložek, strelja v desni kot, toda Glaser krasno odbije v korner. Takoj nato korner proti BSK, ki ga strelja Bertoncelj, a Zemljič zabije v aut.
V	15. min. se ponovno nudi Primorju lepa šansa, toda Jež strelja v aut. Sledita dva kornerja proti Primorju, ki ostaneta neizrabljena. Primorje ripostira, toda Glaser odbije lep strel Bertonclja. V 29. min sledi krasen strel Moše, Starec odbije, Moša ponovi strel, toda v aut. V 33. min komer proti BSK, ki ostane neizrabljen. V 3b. in
39.	min. ima Bertoncelj dve krasni sansi, toda strelja preko gola. V 42. mm. strelja Marjanovič bombo v prečko, žoga se odbije, Vujadinovič je na mestu in postavi končni rezultat 5:0. V 44. min. ponoven napad BSK ki ga Starec odlično brani v korner. Rezultat ostane do konca neizpremenjen.
Sodnik Bikar iz Pančeva Je bil sicer objektiven, toda še nI dorastel za težje tekme.
V	drugem polčasu je bil mnogo boljši.
Gradjanski: Hašk 1:0 (0:0)
Zagreb, 8. oktobra.
Današnja prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma Gradjanskim in Haškom Je nudila v pravem pomenu besede drugorazredno igro. Občinstvo je apatično gledalo to borbo za točke. V vsej tekmi je bila sa-mo ena lepa poteza, ki je tudi rodila edini gol V 25. min. Je Sipoš nenadoma izvedel tolo akcijo, prešel Kunsta in Matijeviča, dodal Urbankeju, ki je oddal žogo živkovi-ču fflvkovdč pa je neubranljivo streljal v mrežo. To Je bil edini gol tekme in tudi
edini lep moment.
V	prvem polčasu Je Gradjanski igral brez vsakega sistema, dočim se je Hašk vsaj nekoliko trudil. Tekma Je bila dolgočasna, ker je obema moštvoma manjkalo znanje.
Sodil Je beograjski sodnik g. Petkovič. 4000 gledalcev.
BASK:Vojvodina 2:0 (0:0)
Novi Sad, 8. oktobra.
Baskovo moštvo Je bilo pri današnji prvenstveni tekmi bolj energično pred golom, dočim so domačini pred golom popolnoma odpovedali ter niso izkoristili mnogo ugodnih šans. Imeli so tudi smolo pri streljanju. Sicer pa Je tekma bila precej izena-
šele ▼ 11. min. drugega polčasa zabije Ranojevič po lepi kombinaciji prvi gol za BASK in Hrnjiček postavi četrt ure kasneje končni rezultat 2:0.
Sodil je g. Fabris iz Zagreba.
Hajduk: Jugoslavija
1:0 (1:0)
Split, 8. oktobra.
Na današnji prvenstveni tekmi Je zabil edini gol Lemešič, in sicer v 4. min. Vratar Jugoslavije Spasič ga ni mogel držati. Hajduk je osvajal teren zlasti preko Lina, ki je igral odlično. Obramba Jugoslavije je imela mnogo posla, da je bila kos Haj-dukovim napadom.
Med odmorom je prišlo pred Hajduko-vim domom do pretepa med pristaši Hajduka in Jugoslavije. Toda policija Je kmalu napravila red.
Tekma je bila tipično prvenstvena ln zelo ostra. Sodnik je moral neprenehoma kaznovati igralce zaradi foulov. Hajduk je Imel nekoliko več od igre in je tesna zmaga zaslužena.
Namesto delegiranega sodnika Rosenfel-
da je sodil g. Višnjič.
Slavija (S) : Slavija (0)
3:2 (0:1)
Sarajevo, 8. oktobra.
Do druge polovice drugega polčasa so vodili Osiječani. Nato so začeli Sarajevčani Igrati zelo surovo in sodnik Nedoklan je moral Izključiti enega igralca sarajevske Slavije. Pri tem je bil težko blesiran branilec Osijeka, ki ni mogel več igrati naprej. Osiječani so se povlekli v obrambo, toda Sarajevčanom je uspelo izenačiti in celo zabiti zmagonosni gol. Osiječani so bili kombinatorno mnogo boljši, zlasti so se odlikovali branilca in srednji krilec Lech-ner.
Mleko, ki olepšava
in pomlaja
Na neiifitem in mastnem obraio nastajajo velike por,, in orci, obraz «>e začne predPacno starati. Z uporabljanjem biološkega preparata P o r e tn 11 k je možno temeljito ofiistiti obrai in vrat v?eb ko-in h nečistosti. Kož« postane gladka m elasMna. a polt mladostna in svefe. Ta preparat je danes potreben vMki ženi-, naj bo mlada ali s'ara. lepa ali grda. 1 steklenic« 32 Din. - Zah'erajte povsod.
Glavno skladišče Nobilior parfumerija, Zagreb. Hi ca 34.	1
Maribor, 7. oktobra.
V nadaljevanju jesenskega prvenstvenega tekmovanja podsavezne lige sta danes na novem igrišču Železničarja odigrala svojo tekmo Železničar iz Maribora in Hermes iz Ljubljane. Vreme je bilo zelo ugodno. Občinstva ni bilo mnogo.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Hermes: Oblak—Ferjan, Klančnik— Glavič, Košenina, Cebohin—Kos, Brodnik, Zalokar, Škrajnar, Kretič.
Železničar: Mahajne—Frangeš TIT.. Wag-ner—Efferl, Frangeš I, Glavič—Ronjak, Paulin, Pezdiček I, Konrad II in Pezdi-ček II.
Železničar Je torej nastopil ▼ hti postavi kot pred 14 dnevi proti Cakovcu. Toda kolika razlika v igri in rezultatu. Lepo in koristno je moštvo zaigTalo samo v začetku, potem je uplahnila vsa energija tja do konca. Prvi polčas so bili Železničarji celo v ofenzivi, v drugem so pa gostje povzeli besedo in tudi zasluženo zabili zmagonosni gol. Hermes je dokazal s to igro, da je po pravici uvrščen v skupino najmočnejših podsa veznih moštev. Ima močno heterogeno enajstorioo, v kateri je poleg povprečnega materijala tudi več igračev odlične kvalitete. K tem spada v prvi vrsti vratar Oblak, ki je bil najboljši mož na polju, dalje srednji krilec Košenina in pa Brodnik. Najboljšo igro je dala ožja obramba, dočim je srednja vrsta zadovoljila zlasti v defenzivnem pogledu z uvaževanja vredno pridnostjo. .Napad se je z lepimi kombinacijami večkrat približal do nasprotnikovega gola, ali več kočljivih situacij ni znal izrabiti razen enkrat.
Zelezničarska enajstorica je bolehala zlasti v napadu. Prvi polčas je imela toliko zrelih pozicij, ki jih pa napad ni izkoristil. Navadno se je nehala n jegova umetnost v kazenskem prostoru. Tudi v drugem polčasu, ko so gostje vodili že z 1 : 0, je bilo še vedno veliko prilik, da moštvo izenači in celo zmaga. Da je odšlo moštvo poraženo z igrišča, nosi krivdo samo neodločnost napada. Krilci so kolikor toliko zadovoljili, odgovarjala je ožja obramba.
Igra je bila fair in spočetka v prav lepem tempu, proti koncu prvega polčasa pa je postala mlačna. Številni napadi Železničarja so se razbili ob krepki Hermesovi obrambi. Mestoma sta predvajali obe moštvi lepo kombinacijo, mestoma je bila igra na prodore. Zmagonosni gol je zabil Hermes v 20. min. drugega polčasa. Sodil je g. Lepac iz Zagreba objektivno. V predtekmi je mladina I.SSK Maribora igrala z mladino Železničarjev neodločeno 1:1. Sodil je g. Kobi.
Prvenstvena tekma II. razreda Svoboda : Ptuj se je končala z visoko zmago Svobode v razmerju 6 : 1. Sodil je g. BeTgant
Celje : I. SSK Maribor 4:1 (3:1)
Celje, 7. oktobra.
Danes popoldne se je na igrišču na Gla-ziji vršila prvorazredna prvenstvena tekma med Celjem in Mariborom. Senzacija dneva je bil občutni zasluženi poraz dosedanjega podsaveznega prvaka. Celje si je v prvi podsavezni tekmi priborilo dve točki.
Celjani so nastopili v svoji najboljši postavi ter predvedli zelo lepo, izredno tehnično in kombinatorno igro. Vsi igralci so bili na mestu. Enajstorica je dobro podajala žoge ter izvedla mnogo lepih napadov.
Mariborčani so predvedli dobro tehnično igro, njihovi napadi so se pa večinoma razbili na požrtvovalni celjski obrambi. Tekma je bila prvi polčas izenačena, v drugem je prevladovalo Celje. V 7. min. drugega polčasa je moral zapustiti vratar Celja Hi-linger igrišče in so Celjani do 24. min. igrali samo z 10. igralci. V tem času so tudi precej popustili, nato pa zopet krepko napadali. Mariborčani so igrali zelo ostro, šest minut pred koncem je sodnik izključil Kirbiša.
Gole so zabili v 3. min. Trifunovič, v 21 Marič, v 42. Zupane in v 23. min. drugega polčasa zopet Marič Častni gol za Mariborčane je zabil v 15. min. prvega polčasa
Konic.	.
Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane objektivno in precizno. Gledalcev je bilo okrog 700.
ATLETIKI : ŠOŠTANJ 6:0 (3:0) Dopoldne se je na igrišču pri Skalni kleti vršila drugorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in Šoštanjem. Atletiki s o zasluženo zmagali s 6:0 Atletiki so tehnično in kombinatorno znatno prekašali goste . Sodil je g. Oberlindner. Občinstva okrog 100.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Korotan : Slovan 3 : 0. Domžale: Disk : Zalog 4 : 0 (2 : 0). Praga: Bohemians : Teplitzer FC 3 : 2. Viktoria Žižkov : Kladno 3 : 1, Sparta : Nachod 6 : 3, Slavija : Zidenice 3:2.
Dunaj: Austria : Sportklub 4 : 3 (1 : 3), Rapid : Admira 6 : 2 (4 : 1), Hakoah : WAC 1 : 0 (0 : 0), FAC : FC Wien 3 : 2 (1 : 2).
Prostejov: FC Prostejov : Donau (Du-
Budimpešta: Bocskal : Budai 3 : 0, Fe-
renevaros : Attila 2 : 0, Ujpest : Szeged 3 : 2, Kispest : Phobus 2 : 2, Somogy : Hungaria 3:1.	.
Milan: Ambrosiana : Alessandria 4 : 1. Turin: Juventus : Torino 4 : 0. Kodanj: Danska : Finska 2 : 0. Rim: Italija : Nemčija 4 : 3 (1 : 2).
Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola se je včeraj pod pokroviteljstvom župana dr. Dinka Puca vršil dvomateh v ženski lahki atletiki med Zagrebom in Ljubljano. Zmagal je Zagreb z 58 točkami proti Ljubljani z 28 točkami. Prireditev je pričela točno ob 14.30. Predsednik LHP dr. Fran Bradač je pozdravil goste in izra zil željo, da bi se ta dvomateh vršil vsako leto. Vodja zagrebške ekipe g. Kovačič se mu je zahvalil za pozdrav in ga zagotovil, da se bo dvomateh drugo leto gotovo vršil, in sicer v Zagrebu. Nato je kapetanica ljubljanske ekipe Omanova izročila tovari-šicam Zagrebčankam lep šopek. Rezultati so bili:
Tek 60 m: 1. Batelkova (Z.) 8.5, 2. Kavčič (Lj.) 8.6, 3. Šulek (Z.) 8.7. Izven konkurence je startala Krainovič (Pančevo) :.n dosegla čas 8.1. Pri tej točki je žirija napravila pogreško. ker je Kavčičevi odredila drugo mesto, dasi se je plasirala kot pr-va.
Točke: Zagreb 6, Ljubljana 3. Skok v višino z zaletom: 1. Stefanini (Z.) 145 cm. 2. Neferovič (Z.) 135, 3. Pustišek (Lj.) 130. Izven konkurence sta dosegli Tratnikova (Lj.) 140, Krainovič (Pančevo) 135.
Točke: Zagreb 14, Ljubljana 4. Tek 100 m: 1. Kavčič (Lj.) 14, 2. Batelkova (Z.) 14.3, 3. Šulek (Z.) 14.9. Omanova (Lj.) se je plasirala na tretje mesto, a žirija je zopet pogrešila. Točke: Zagreb 18, Ljubljana 9. Met krogle: 1. Stefanini (Z.) 11.70, 2. Ne-
ferovič (Z.) 10.50, 3. Papež (Lj.) 9.23. Ste-fanini Zulejka je izboljšala drž. rekord za 10 cm.
Točke: Zagreb 26, Ljubljana 10.
Tek 800 m: 1. Slapar (Lj.) 2:49, 2. Jurko-vič (Lj.) 2:56, 3. Lozar (Z.) 2:56.4.
Točke: Zagreb 27, Ljubljana 18.
Met diska: 1. Neferovič (Z.) 33.93 in, 2. Šulek (Z.) 28.33, 3. Tratnik (Lj.) 26.50.
Točke: Zagreb 35, Ljubljana 19.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Stefanini CZ) 4.69 m, 2. Pustišek (Lj.) 4.28. Tratnikova (Lj.) in Šulek (Z.) se nista plasirali, ker v prvih treh skokih nista dosegli niti enega veljavnega skoka. Izven konkurence je dosegla Krainovič (Pančevo) 504 cm.
Točke: Zagreb 40, Ljubljana 22.
Met kopja: 1. Neferovič (Z.) 30.24, 2. Stefanini (Z.) 27.30. 3. Papež (Lj.) 23.05.
Točke: Zagreb 48, Ljubljana 23.
Štafeta 4X100 m: 1. Zagreb (Neferovič, Stefanini. Šulek, Batelkova) 53.8,^ 2 Ljubljana (Bizjak, Pustišek, Kavcic. Oman) 54.5. Sigurna zmaga Zagreba, dasi se je Ljubljana smatrala za sigurnega favorita. Kdo je kriv, da je štafeta za nas tako žalostno izpadla, je težko reči, najbrž pa .eži krivda na slabo razpoloženi Omanovi.
Končno stanje: Zagreb 58, Ljubljana 29.
Ljubljančanke so se častno odrezale, dasi so z veliko razliko podlegle Zagrebčankam. Za Ljubljano so nastopile skoraj same mlade in neizkušene atletinje. Pomešali pa smo na startu, zlasti pri metih, Ber-nikovo.
Zaključek balkanskih iger
Grčija je zasedla prvo .nesto — Sledi ji Jugoslavija
Atene, 8. oktobra. Danes so se zaključila tekmovanja na lahkoatletskih balkanskih igrah. Današnjim tekmovanjem je prisostvovalo preko 60.000 gledalcev. Naša reprezentanca je mnogo bolje odrezala, kakor lani ter je diferenca med Grčijo ln Jugoslavijo mnogo manjša.
Današnji rezultati so bili naslednji; Tek 110 m zapreke: 1. Man tikaš (G) 14.9. Izredno dober rezultat. 2. Ivanovič (J) 2.16, 3. Banščag (J) 3.17.
Tek 400 m: 1. Rumun Nemes 51.4, 2. Grk, 3. Grk.
Tek 1500 m: 1. Zukapas (G) 4:12, 2. Georgakopulos 4:12.4, 3. Krevs (J) 4:13, 4. Manea (R) 4:15.
Štafeta 4X100 m: 1. Grdja 43.3, 2. Turčija 44.4, 3. Jugoslavija 45, 4. Rumunija 45.2.
Maratonski tek: 1. Gal (R.) 3:02. 2. Ki-riakides (G.) 3:05, 3. Sporn (J.) 3:14, 4. Fi-garov (B.). _	,
Met kopja: Grčija je zasedlo prvo ln drugo mesto Jugosloven Kovačevič je bil
tretji s 55.68.	w #Tx „
Troskok: 1. Grk 13.89, 2. Mirič (J) 13.72.
Skok ob palici: 1 Dohčev (B) 3.90!, 2. Grk, 3. Grk, 4. Banščag (J) 3.40.
Končna klasifikacija je naslednja: 1. Grčija 169, Z Jugoslavija 119, 3. in 4. Turčija in Rumunija 61, 5. Bolgari p 53, 6. Albanija 7.
Lepi uspehi naših metalcev
Atene, 4. oktobra.
Včeraj je Bolgarija praznovala 25-letnico svoje osamosvojitve, rojstni dan kralja Borisa in 15-letnico njegovega kronanja. V znak slovanskega bratstva je bolgarska lahkoatletska reprezentanca povabila našo na skupno večerjo, ki je potekla zelo prisrčno in v res bratskem razpoloženju.
Današnje dopoldne je porabila naša reprezentanca, da je položila na grob nežna-
nega vojaka venec v državnih barvah. Ob grobu je tvorila častno stražo narodna garda v svoji slikoviti noši. Za 15. uro pa je bilo napovedano nadaljevanje balkanskih iger na igrišču kluba Panhellinios. Publike je bilo dosti manj, nego v nedeljo na stadionu, ker je delavni dan.
Tekmovanje se je pričelo s polurno zamudo. Ko je prišel naš metalec kladiva Goič, nekdanji prvak Južne Amerike, ga je publika živahno pozdravljala.
Prva točka je metanje kladiva: 1. Goič (J.) 46.025. 2. Stepišnik (J.) 41.37. 3. Perro-pulos (G.) 38.33. 4. Kosmopulos (G.) 37.29, 5. Bako (R.) 28.11, 6. Georgijev (B.) 19.31.
Prvo mesto je bilo zagotovljeno že v naprej našemu balkanskemu in jugosloven-skemu rekorderju Goiču. Zato se je razvila borba za drugo in tretje mesto med Grkoma Petropulusom in Kosmopulusom ter našim Stepišnikom. Za peto in šesto mesto sta se borila Bako (R.) in Georgijev (B ). Iznenadil je Stepišnik, ki je odlično nado-mestoval Zupana Izmed 6 metov je sicer trikrat prestopil in imel boljše mete, z zadnjim metom pa je postavil z dobrim obratom marko, s katero si je zasigural drugo
mesto.	, , „
Metanje diska, 6 tekmovalcev: 1. Gančev (B.) 42.51, 2. Silas (G.) 41.825, 3. Kleut (J.) 41.09, 4. Narančič (J.) 39.47, 5. Vejsi (T.) 39.035, 6. Dančev (B.) 37.76.
Veliko presenečenje sta pripravila naša zastopnika. Kleut je veljal za favorita, a ni mogel doseči forme, ki jo je pokazal v Zagrebu. Tudi Narančič je imel slab dan. Gančev je pokazal odličen napredek od lanskega tekmovanja, vendar pa ni bil preveč siguren v svojih metih. Lanski prvak Silas ima sicer odličen poteg z ramo, toda daljšega Gančeva ni mogel doseči.
Sedanje stanje točk je: 1. Grčija 51, 2. Jugoslavija 42, 3. Turčija 25, 4. Rumunija 24, 5. Bolgarija 24, 6. Albanija 2.
Roosevelt o sabotaži gospodarske obnove
Napoved energičnih ukrepov proti opoziciji desnice in
levice
Vsak naročnik ,Jutra" ie zavarovan
zaiCCCO Din!
Washington, 8. oktobra 6. Tu so odkrili velik spomenik amerišKemu sindikalnemu voditelju Samuelu Gompersu. Svečanosti se Je udeležil tudi predsednik Roosevelt, ki je imel kratek govor, katerega so pa ameriški ln politični gospodarski krogi sprejeli kot pravo senzacijo. Roosevelt je v svojem govoru naglasil, da se m rajo za vsako ceno prenehati vse mogoče rtavke in druge sa-botažne akcije. Sedanji časi hude krize ne dovoljujejo, da bi se delodajalk in delavci bori'" med seboj le za to, da bi na račun nasprotnika izsilili kanršnekoli posebne Koristi. Večina se je potre? « časa že vlada. Na obeh straneh še vedno nastopa manjšina, ki se noče pomiriti niti vdati zahtevam večine. toda kriza diktira silo in če se zlepa ne bodo pokorili, bodo prisiljeni, da se priključijo enotni fronti ameriškega naroda za obnovo ameriškega gospodarstva.
Newyork, 8. oktobra, č. Ameriški statistični urad je gotovil, da je bilo meseca septembra v vseh Zedinjenh državah nekaj r—d 3 milijone nezaposlenih, ki niso mogli najti zaposlitve.
Washington, 8. oktobra. AA. Roosevelt je podpisal uredbo o lojalni konkurenci za
_ Danes zadnjikrat >Quo vadiš?« kot zvočni film v Matici. ZKD predvaja samo še danes ob 14. uri popoldne znameniti monumentalni film »Quo vadiš?«, izdelan po znamenitem Sienkiewiczevem istoimenskem romanu. Vsebina filma, ki je zajeta tako kot roman iz dobe rimskega cesarja Nerona in nam predstavlja preganjanje kristjanov, Je zelo zanimiva. Izredno so napeti prizori, Ki nam predoču-jejo požar Rima. mučeništvo prvih apostolov krščanstva, borbe gladiatorjev v prostrani areni itd. priporočamo ogled tega lepega filma vsakomur, zlasti pa mladini In dijaštvu. Cene so močno znižane
Vpadi bolgarskih komitašev
Solun, 8. oktobra, p. Poveljstvo tretjega
grškega armadnega zbora je prejelo iz Se hova poročilo, da sta na jugoslovensko-gr. škl meji dva do zob oborožena bolgarska komitaša blizu vasi Skra iz zasede napadla nekega grškega vojaka, ga razorožila in zahtevala od njega informacije o prehodih na jugoslovensko ozemlje. Vse kaže,
industrije svile. Prizadetih je 100.000 delavcev. Uredba bo stopila v veljavo 16. oktobra. Delovni teden bo trajal 50 ur. Minimalna mezda bo 13 dolarjev v severnih pokrajinah, v južnih pa 12 dolarjev. Zaposlitev otrok izpod 16 let bo prepovedana.
Med Rooseveltom, Johnsonom in zastopniki jeklarske industrije se je vršila ponovna konferenca, pri kateri so razpravljali o sedanji stavki v pensilvanskih premogovnikih. Po končani konferenci je Roosevelt izjavil, da se bodo zastopniki te industrije sedaj pogajali z rudarji, da urede ta spor. Rudarjem so priznali pravico, da se pogajajo naravnost s svojimi delodajalci o priznanju rudarskih organizacij. To smatrajo poučeni krogi kot zmago rudarjev, ker so njihovi delodajalci doslej taka pogajanja odklanjali. Roosevelt je zahteval, da morajo rudarji takoj na delo in da ne sme biti nadaljnjih izgredov. Ce spor sedaj ne bo poravnan med delodajalci in rudarji samimi, bo Roosevelt osebno posredoval in spor sam uredil.
tla sta bila komitaša člana one skupine, teroristov, ki jih je pred dnevi zasledovalo grŠKo vojaštvo, ko so hoteli prekoračiti grško-Jugoslovensko mejo. Poskusi, da bi bolgarski komltaši vdrli na jugoslovensko ozemlje, se pojavljajo dan za dnem. V petek se je pojavila nova komitaška trojka tik ob meji. Jugoslovenski graničarji so pa teroriste prepodili.
Hitlerjevci še vedno ne mirujejo
Dunaj, 8. oktobra. AA. V Inomostu so
ponoči neznanci poškodovali mednarodni kabel med Dunajem in Cjribom. Čeprav so stražniki zločince zalolili pri početju, ee j'im je vendarle posrečilo zbežati. Sodijo, da &o bili narodni socialisti.
V St. Georgenu na Solnograškem so aretirali tri narodne socialiste v trenutku, ko eo prekoračili avstrijsko mejo. Pri njih so našli lepake nemškega izvoa s hitlerjev-«kim propagandnim besedilom in z napadi na vlado. Aretiranci bodo obtoženi vele-izdaie.
Ai; «	članarino
Vf^hr1^?	73 !etr?
TEDEN DNI FILMA
Kakor ustvarjena sva drug za drugega • • •
To je pesem Marije Jeritze v novem filmu »Velika kneginja Aleksandra«. Je to film velike pevke, dovršen, živahen in poln ljubezenskega čara. Film, ki se pravkar do-vršuje v Schaschovih ateljejih na Dunaju, bo tudi za razvajeno publiko pravo doživetje. Marija Jeritza je položila v svojo vlogo vso dražest svoje osebe in vso toplino svojega glasu. Dasi zahtevajo lOurna snemanja dnevno od pevke velike napore, sodeluje vendar z nepopisnim veseljem pri tem prvem svojem filmu. Obdana od najboljših partnerjev (Paul Hartmann, Jo-hannes Riemann, Leo Slezak in Szoke Sza-kall) ustvarja Jeritza v režiji VVilhelma Thieleja v čaru Leharjeve glasbe nepozabne scene. V 8 pesmih izliva svojo ljubezen do mladega junaka, velikega kneza Miha jla (Pa^l Hartmann), ki jo je proti carjevi volji poročil kot svojo morganatično ženo. V čarobni okolici globoko v Rusiji stoji baročni gradič, kjer obiskuje veliki knez Mihajlo svojo ljubljeno soprogo, dokler revolucija in beg v emigracijo ne prekineta idile. Mnogo dejanja, mnogo ljubezni, a tudi mnogo tragike je v tem Jeritzi-nem filmu. Iz težkih misli nas zbudita vsakikrat mojstra Slezak in Szakall, ki s svojim humorjem in neprisiljeno veselostjo izvabljata solze prave radosti.
Preganjanje kristjanov v starem Rimu
Čedalje bliže prihaja dan, ko se bo tudi pri nas predvajal film, ki mu je brez dvoma prisoditi edinstveno mesto v umetnosti zvočnega filma. Ta film, ki ga je za Pa-ramountovo družbo zrežiral in insceniral Cecil B. de Miile, ima naslov »V znamenju križa«. Središče dejanj je preganjanje kristjanov, ki so je pričelo za vladanja cesarja Nerona.
Vzrok Neronove mržnje do kristjanov je znana reč, sicer se pa tudi dejanje filma razvija tako, kakor nam zgodovina poroča o teh grozotah. Leta 64. po Kr. je velikanski požar upepelil velik del večnega mesta. Ljudje so govorili, da je Neron sam poži-galec. Ker je pa hotel ta sum odvrniti od sebe, je obdolžil kristjane požiga in jih pričel neusmiljeno preganjati in zatirati.
Iz raznih vzrokov je to obdolžitev sprejel rimski narod z odobravanjem. Vsi pogani so gledali na novo vero zviška, sovražili so kristjane, ker so se v načinu življenja razlikovali od njih, ker so se jim videli njihovi tajni sestanki sumljivi, protidržavni, zakaj učenci nove vere se niso udeleževali določenih državnih verskih obredov, ki so bili tesno zvezani z meščanskimi dolžnostmi.
Proti mladi krščanski veri se Rimljani niso borili zaradi verskega fanatizma, saj so bili Rimljani z redkimi izjemami skrajno neobčutljivi za versko plat življenja. V ogromni rimski državi je bilo nešteto ver, ki so se v miru razvijale, ne da bi kdaj prišlo do nesporazumov, ker so se vsi pripadniki raznih sekt pokorili tudi državnim verskim določilom. Zgolj kristjani, ki so jih sprva imeli za židovsko sekto, so bili svoje-glavni. Zanikali so obstoj posvetnih cesarstev ter priznavali le božje kraljestvo, kar je dajalo rimskim oblastnikom dovolj povoda, da se borijo proti tistim, ki jim utegnejo omajati oblast in ugled.
Vodja pretorijancev Tigellinus (Jan Keith) v filmu »V znamenju križa«
Rimski cesarji so preganjali kristjane celih dvesto petdeset let. Zgodovina nam našteva deset pog1 ivitnih preganjalnih dob. Zverinska mis 1 mučerištva in preganjanja se je rodila v puhli glavi cesarja Nerona, pri poslednjem preganjanju je pa imel cesar Dioklecijan prste vmes. Najstrašnejše preganjanje kristjanov pa ima na vesti cesar Decij, Ki je vladal sredi tretjega stoletja. Decij je menda resno nameraval iztrebiti vse kristjane, vendar se pa kljub vsem krvavim grozodejstvom ni posrečilo zatreti krščanske vere. Cesar Dioklecijan, ki je z neizmerno ljubosumnostjo izkušal ohraniti cesarjem dolžno dostojanstvo, je po 40 letnem premoru odredil leta 303. ponovno preganjanje. Rimsko drhal in vojaštvo so naščuvali na kristjane. Podivjane množice so jih zverinsko ubijale in mučile.
Temu nečlove9::emu početju Je napravil konec šele DioKlecijanov sovladar in naslednik Galerij, ki je izdal strpnostni edikt. Odsih-mal je v rimskem cesarstvu preganjanja in zatiranja kristjanov konec.
Sleherna doba preganjanja je rodila prav nasprotne sadove, kakor so si jih oblastniki obetali. Mučenci, ki so trpeli za svoje prepričanje najhujše muke in zasramovanje, so bili marsikomu zgled. Marsikdo je prav zaradi njih prešel v vrste novih vernikov. Neki papež je pravilno rekel: »Kri mučenikov je bila najboljša setev.« Očiščeno kvarnih vplivov poganstva je šlo krščanstvo na svojo zmagoslavno pot po svetu ter si je v teku stoletij pridobilo milijone vernikov.
251etnica esperantskega gibanja med Slovenci
Letos poteče pet in dvajset let, kar se je v pravem pomenu besede pričelo espe-rantsko gibanje med Slovenci, če zabeležimo to suho dejstvo, čitateljem najbrž ne bo takoj živo stopilo pred oči, da pomeni teh 25 let — 25 let intenzivnega kulturnega dela, zlasti intenzivne propagande za naš narod in za našo kulturo v mednarodnem svetu. Esperantisti niso ena tistih kričavih sekt, ki vsako svoje najskromnejše nehanje obešajo na veliki zvon, temveč so tihi, pa vztrajni delavci, ki se ne pehajo za priznanje in za nagrade Javnosti. Od nas pa zahteva že gola kroničarska dolžnost, da se z nekaj besedami pomudimo ob tem zanimivem kulturnem jubileju.
Pred pet in dvajsetimi leti je pričel dr. Ljudevit K o s e r, ki zavzema danes odlično mesto sekretarja v zunanjem ministrstvu v Beogradu in ki je bil prej več let v naši diplomatski službi, sejati seme esperanta med Slovenci po tedanjem spodnjem Štajerskem, zlasti v Mariboru in Ptuju. Leta 1908. je izdal prvo gramatiko esperantskega jezika v slovenščini, ki je vzbudila v javnosti vsesplošno zanimanje ter je bila takoj razprodana. Neumorno je prirejal esperantske tečaje, na katerih Je pridobival in vzgajal nove privržence umetnega mednarodnega jezika, obenem pa se je takoj poslužil prilike, kt Jo esperanto zlasti ljudem iz malega naroda proži za mednarodno propagando. Z vnemo se je lotil prevajanja iz slovenske književnosti in je prevedel v esperanto lepo vrsto Prešernovih in Gregorčičevih pesmi in pa Tavčarjevih novel. Na zadnjem esperantskem kongresu je bilo dr. Koserju v priznanje za njegove velike zasluge na tem polju podeljeno častno članstvo Jugoslovenske esperantske lige. Dr. Koser je sestavil tudi ključ za esperanto za Slovence.
Kako živahno je esperantsko gibanje že pred vojno poseglo tudi na naše podeželje, nam zanimivo priča primer trdne gorenjske korenine, posestnika Ivana M a t i č a v Zabreznici pri Žirovnici, ki je bil že te-
daj naročen na celo vrsto esperantskih listov ln je v svojem domu uredil lepo esperantsko knjižnico. Kot esperantist z dušo in telesom si je v testamentu tudi zagotovil epitaf v mednarodnem jeziku, ki danes v resnici priča na žirovniSkem pokopališču o njegovi navdušeni delavnosti za pro-speh esperanta.
Prav tako pa so se tudi v Ljubljani že pred vojno pojavljali posamezni goreči učenci in učitelji mednarodnega jezika. Izmed njih je najpomembnejši tedanji ravnatelj Kmetijske družbe Franco št up ar, ki je bil prav tako kakor dr. Koser marljiv prevajalec slovenskega slovstva v esperanto. Prevajal je zlasti iz Tavčarja, Jurčiča in Finžgarja in je z objavljanjem svojih prevodov po čeških, nemških in drugih esperantskih listih ponesel sloves naše literature daleč po svetu. Fran jo štupar ima na svojem sedanjem domu v Vodicah eno najbogatejših esperantskih knjižnic, v katerih je zbral skoraj vse esperantske knjige izpred vojne. V zadnjem času marljivo prevaja tudi za antologijo jugoslovenskega slovstva, ki bo prihodnje leto izšla pri neki znani esperantski založbi v Budimpešti in ki bo obsegala okrog 500 strani, od katerih je za slovensko slovstvo določenih okrog 200.
Na bivšem spodnjem štajerskem sta že pred vojno delovali tudi dve esperantski društvi, v Mariboru in Celju, ki pa sta bili tedaj v nemških rokah. V Mariboru je deloval znani propagator esperanta zdravnik dr. L. Haas ki je organiziral mnogo sodelavcev iz tedanje inteligence in je gibanje dvignil do velikega razmaha. Po njegovi smrti so prevzeli vodstvo drugi ljudje, prof. Rakuša in njegova pokojna soproga, ga. Lichtenwellnerjeva itd. Takoj po vojni se je v Mariboru tudi vršil lepo uspeli tretji jugoslovenski esperantski kongres.
O predvojnem esperantskem pokretu po ostalih slovenskih pokrajinah žal nimamo mnogo podatkov. Koserjeva slovnica, ki je izšla leta 1908. v Gorici in ki je že dve leti pozneje doživela drugo izpopolnjeno izdajo, je seveda tudi na tedanjem Kranjskem in Goriškem pridno romala od rok do rok, saj sta bili obe izdaji v kratkem razprodani in je Koserjeva slovnica med esperantisti danes dragocena redkost. V pravi razmah pa je gibanje po vsem slovenskem ozemlju prišlo šele po vojni. V Ljubljani se je leta 1921. ustanovil Esperantski klub, ki je postal zdaj matica in žarišče vsega pokreta. Tu sta prva pričela z resnim delom Danilo H e r k o v in Zvonimir B e r -not. Iz Ljubljane se je gibanje širilo po vsej Sloveniji, klubi so se ustanovili v Mariboru, na Jesenicah, v Logatcu, na Vrhniki, v Brežicah, Novem mestu, Celju in še po mnogih drugih večjih in manjših krajih. Nekateri teh klubov so medtem že tudi prenehali delovati, njih mesto pa so zavzeli novi v Trbovljah, Ptuju in drugod.
živahno zanimanje za esperanto se iz razumljivih razlogov pojavlja zlasti v obmejnih krajih in pa v Kočevju.
Počasi, toda vztrajno napreduje gibanje na novih postojankah. Središče dela vseh klubov so esperantski tečaji, iz katerih Izhajajo vedno novi propagatorji pokreta. Tudi letos se bo v Ljubljani otvoril tečaj za začetnike, in sicer v četrtek zvečer v Delavski zbornici, enaki tečaji pa bodo delovali v Logatcu, na Jesenicah, v Trbovljah, Celju, Mariboru, Ptuju, Šoštanju in najbrž tudi v Kočevju in Kamniku.
Pet in dvajsetletnico esperantskega gibanja pri nas bo Esperantski klub na ma~ nifestativen način proslavil prihodnji me-
sec.
Najlepša pričeska
Gospa červinska je prejela pri tekmovanja v Parizu prvo nagrado za najlepSo pričesko
Narodnostna zavednost ciganov
Rumunski cigani so z« 8. oktobra sklicali v Bukarešto veliko zborovanje, katerega se lahko udeleže zastopniki ciganskega rodu širom Rumunije. Cigani pravijo v oklicu, da plačujejo državi davke kakor drugi državljani, da služijo pri vojakih in se sploh pokorijo vsemu, kar se zahteva od njih. Kljub temu pa jih zaničujejo in zasramujejo. Tega mora biti konec, kajti ciganski rod ima svojo preteklost. Zato se bodo cigani organizirali najprej kot cigani, potem še po strokah, da bodo njihove koristi vsestransko zaščitene.
Vsaka &t»eda 50 paf; j-a dajanje ua<slove ali za Šifro [>a S Din. (1)
Mesar, pomočnika
pridnega in zmožnega — Sprejmem takoj. Ponudbe na podr. »Jutra« na Jesenicah pod »Poštene.
38222-1
Natakarico
»t-aro do 22 let. pošteno, čedne zunanjosti, spre j-m.-ni. Ponudbe s eliko na ksm A. Legat, restavra cija, Jesenice. 38230-1
Izurjeno pletiljo
ti »e razume na vea ple-tilska dela. iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Seli-škar Frančiška, pletilstvo. S:iha lil. Skufja Lo-ka.
38247-1
Hišnika
popolnoma veščega vrtnarstva ap-ejm-em v vil« na B -"du. Zakonci br« otrok in državni upokojenci ima jo prednost. Ponudbe p"d »p-alno delo* ne oglasni »Jutra«.	38237-1
Pletilca
vajenega avtomat, strojev ia" nogavice. sprejmemo kot pomočnika — mojstra, nmi podatki glede dose dtmjega delovan a. plače. Ponudbe g točnimi ln ;«s možnosti nastopa in vsega ostalega na tovarno nogavic V'dmar. Ljubljana — Pred Škofijo Stev. 19.
37758-1
Kuharico
tn'ado, perfektno, katera oh« vi 'a vsa hišna dela po-plinoma v redu, dobro pere in lika. sprejmem. Na son po dogovoru. Stalno nimeščenje k dvema ose-b ima. Kareševič. Zagreb. Padičera 5.	3*073-1
Novoustanovljeno podjetje
ttče za svoj obrat: 5 trg. po-močtlikov. 1 Pia.gajničar-ko 2 ton ton s t hi ji, 1 knjigovodjo in 1 slngo Ponuti ba na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Povejte, kaj znate«.	33088-1
Perfektno kuharico
iščem. N»anfne ponudbe pod šifro »Nastop konec oktobra« n« og'asni odde lek »Jutra«.	38196-1
Pe fektno kroiačico
boljše d-ekls. eiprrjmem T odl'čno hišo. ki bi nastopila kot prva sobarica (»K.immerjnngfer«). S "»M g-a.f;j« javiti se: J Dere tič Beograd. Bi to! js k a 20.
38163 1
Vzgojiteljico
perfektno Nemko, sprej mem v boljšo hišo k dvema So'skima otrokoma Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
38161-1
Zobozdravniško asistentko
-spretno in umo, iščem za popoldan. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	38288-1
Kolar. pomočnika
ranesljiivega. s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme Franc planine, Dol pri Hrastnika.	37775-1
Službe lice
V saka beseda 50 par; za dajenje naslova aK
za Šifro T* S Din. (2)
Tiskar, poslovodja
strojnik, verziran, v vseh posli.h — sprejme kjerkoli: kakršnokoli kondieijo. — Cenj. ponudlbe na anončnl biro' Hinko Sax. Maribor.
37208-2
Pridno služkinjo
pošteno, vajeno vseh hiš nib del, kuhat! in Šivati sprejmem. Iz učene proda jelke, če b oče jo to delo opravljati, "majo prednost. Ponudbe na oglasni odde tek »Jntra« pod »Služki
nT*«.	SS?(V7'1
Mlado dekle
pošteno, izurjena šivilja, ki bi pomaga'a pri gospodinjstvu ves dan, išče ze pnsletve. Naslov pove ogl. odde'ek »Jutra«. 98438-2
Natakarica
s kavcijo, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kalcija«.
38440-2
Kuharica
kmečkih starS«v, vajena tudi šivanja, želi službo, najraje pri kaki boljši družini. Dopise aa področni«) »Jntra« v Celjn pod šifro Snažna«.	38476-2
Starejša kuharica
popolnoma samostojna. t letnimi spričevali, želi službo pri kaki večji drnžini. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	38478-2
Mlado dekle
znčena šivilja, čedno zunanjosti in lepega vedenja išče mesto natakarice. Naslov pove 0-g'ae-ni oddelek »Jutra«.	3R475-2
Inteligentna
kuharica
z dolgoletnimi spričeval' išče službe k boljši druži ni. J. Schuman, Riečka ulica 2, Karkrv-ac. 38233-2
Perfektna kuharica
starejša, ki opravlja tu d" vsa hišna dela išče mesta Zelo rada ima tudi otroke. Dopise pod »Boljša druži na« na oglasni oddelek Jutra«.	382.15-2
Prikrojevalec
z večletno m-oško in dam sko prakso, s koncesijo, išče zaposlitev v konfekcijski trgovini. Gre za nizko plačo. Cenjen« ponudbe na oglas, oddolek »Jutra« pod »Takoj ali pozneje 88«.
38501 ?
Trgovska moč
prvovrstna, srednjih let, vsestransko verziran groziš* im de t«'lis' tw prizna no dober organizator, z najboljšimi referencam' — 'šče *a,pns'it.ev. Cenj po-nnd.be pod »Tudii prima potnik« n« oglas, oddelek .Jutra«.	381«'? ?
Boljše dekle
H zna k n ha ti. želi službo k divema osebama za 1. no vembrom. Pismene ponud be prosim na naslov, bi ga pove oglasni oddelek »Ju tra«.	3S224-2
Dekle
■pridno io pošteno želi pre meniti eln.žbo. vajen« je vseh hišnih del. Pismene ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pripo ročljiva«.	38240-2
Tkalec
išče stalno mesto. Vajen na roko švajfat in na rač ne statve tkat ter na razne stroj«. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana št. 1«. 38245-2
Inteligentna gdč.
s pisarniško prakso išče zaiposlo®i® kjerkoli. Najraje na deželi v trgovini, kjer bi imela hrano in pt« novanje in bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. — Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Marljiva«.	38:01-2
Praktlkantinja
perfektna v nemščini in gospodinjstvu, išče mesta v trgovino samo za hrano im stanovanje. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod — »Marlji-va io zvesta«.
38202-2
Brivski pomočnik
mlajši, verziran v moški stroki, želi mesto s hrano i.n stanovanjem proti zmerni plači. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod značko »Nekadilec«.
38171-2
Kdor išče mesto po t-nika, plača za vsako basedo 50 par; za dajani« naslorva ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (51
Potnika
proti proviziji takoj sprejmem za prodajo cekarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slovenija ln Hrvatska«.	36206-5
Visoke garancije
/.možen išče službo potni ka. zastopnika, sk'adiščn. ka ali inkasanta. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mari boru pod »Foto amater«.
38176 5
Sopotnika
(avtovozača) iščem za Slovenijo. Ponudbe na og'«s. oddelek »Jintra« pod šifro »Naglo potovanje«.
38126 o
Kroj. pomočnik
za velike komade, vajen damakeg« dela, išče zapo-slenj«. začasno v seziji. v mestu ali na d-eže!i. Po nudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Krojač« 38450-2
Natakarica
zmožna kavcij«, išče alnt bo za takoj ali poznej«. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prikupijiva«.
38194 ?
Službo občinskega tajnika
skladiščnika. hišn!ka ali slično želim. Zmožen kav ei.je. Ponudbe na podruž nioo »Jutra« v Celiu p"d značko »Vsestransko iz obražen«.	38107 2
Brivski pomočnik
prvorazreden, hiter dela rec in bubi štuoer. sol M en išče po m nos ti sta'no nameščenje. Naskcv v ogl. odd. »Jutra«.	38165-2
Bt»ftd» 1 Din; ta da jan}e oasloiva ali za šifro S Din. Dijaki, ki iščejo iinstrukcije, pla-iaio vsako bes<-do 50 par; za šifro ali i* da jan je naslova 3 Din. (4)
English lessons
Miss Farler. Dvorak ova 3; III.	38231-4
Učitelja (ico)
srbohrvaščine
iščem za takoj. Ponudbe tm oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Srbohrvaščina«.
38052-4
Večerni trg. tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu Pražakova 811. — Zafetek tečajev 16 oktobra — Informacije brezplačno prt vodstvu aavoda	277-4
Prodajalka
išie mesta kjerkoli, poma gala bi tudi pri gospodinj »tvn. Naslon v oglas odd. »Jutra«.	38164-2
Kontorlstinja
z večletno prakso, zmof.na knjigovodstva, strojepisja in drugih ptsa.rniških del. išče primernega zaposienja. Nastop lahko takoj. Po nndbe pod »Vestna ln za nesljiva« na oglasm odde lek »Jnitra«.	SS^S ?
| Ogla*) Og. značaja po | 1 Din beseda; za da 1 ianje naslova ali za f Šifro 5 Din. — Oglasi iocialnt-ga značaja vsa . Ka beseda 50 par; ta lajanje naslova aii za iifro 3 Din. (6)
Bele plcčlce
ta oblaganje kuhinj, ko oaloic in Štedilnikov, i prvovrstni kakovosti se 1o be najceneje pri »Materia'« trg ir. z o. z., Tyrševa c št. 36.	263-6
Sadno drevje
krasne marelce. breskve in vsa druga plemena me naprodaj Alojzij Podobni kar. drevesničar. Dobrava pri Ljubljani.	38001-6
Kuhinjsko kredenco
kredenco za trafiko a H tr govino. toaletno mizico in lek o-aci ;sk i divan prodam 08 Tvrševi k. 98/1.
38241 K
Štedilnik
krojaško peč in veliko mizo prodam. Slomškova ulica 12.	38243-6
2 štedilnika
dobro ohranjena, naprodaj, večji znamk« »Triumph«, mali železni. Vprašati v Buffet »Tivoli«. 38:50-6
Gramoz
doibi brezplačno, kdor ima kaj za zasipati. Smartimska esta 17.	38195-6
Otroški voziček
dobro ohranjen za Din 180 naprodaj. Trnovo, Razpot-na mL 6.	38239-6
Otroški voziček
iobro ohranjen, po n;zki ceni naprodaj. Naslov v "lasnem oddelku »Jutra« 87751 -6
Mizo, okvir za sliko
ter umivalnik marmornato p'ošč-0 in ogledalom proda Petrič, Soteska štev. 6.
38494
Otroški vozički
triicikli. igralni voz;čki — lepi modeli in nizke cene. M Tomšič. Sv. Petra cesta 52.	38484-6
Otroški voziček
globok, moderen, fino po uikla.n v najbo.jšem <-ten;u prodam za nizko ceno. — Štjepan Kralj, Tvrševa c-e-i=ta 58, Ljubljana. 38422-6
Kdor I S č e i/^lužka, plača za vsako be.s«*lo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za da'anje naslova ali za Šifro po 5 Din. (R)
Krpanje na dom
Sprejme se vsakovrstno perilo, šivanje in krpa-ije ter robljenje na stroj in krpanje nogavic po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38267-3
Strojepiska
z lastnim strojem, sprejme prepisovanj« za majhno p'«-jo _ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Breehibno«.	38334-3
Enilanje I m 1 Din ažur 1 m 2 Din
^lts:r»nje. mon'aia ftridge «tor, pranje In likanje ve tt«nin. ročno vere>nj». mono irami. »trojno vezenje tn j : » i 1.1 » t najmodernei V.b vzorcev. Dunajska ce *te la lV.	155-3
j Uglasi trg. značaja 1 Din beseda; ta in-jan j« naslove ali u šifro 5 Dia. — Oglasi ■»ocialoega značaia vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova aJ4 za šifro p« S Din. (7)
Excenter
stiskalnico
kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« [>od šifro »Excenter stiskalnica«.
38190 7
Kupim note
Slovenski plesni komadi Vf erlak Pavel. Jewnice
38*21 7
Letvice
ia pohištvo, 38/38 mm. večje kolifiine, dolžine od SO cm nap«ej, kupim. Ponudbe na Bruna Sdrbaiič, iagreb, Tvrtkova a'.. 8.
38066-7
Linoleum
rab'j en, dobro ohranjen, ta >redflobo. kupi Po toka r Ivanka, Pol janska cesta St. lo-VIII/9.	38259-7
Lokomotivo
parno ali na električni tok
(igračo) kupim. Cenjene po nudbe na oglasni oddelek
»Jutra« velika«.
pod
»Lokomotiva 37224-7
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova al! ia Šifro pa B Din. (1®)
Vložno knjižico
Posojilnice Maribor, Narodni dom. ali Ce.jske posojilnice, Narodni dom — z vlogo do 20.000 Din kupim. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Knjižica«.	37203 16
Knjižico
Kmečke hranilnice	od Din
40.000.— ugodno	prodam.
Naslor v oglas,	oddelku
»Jutra«.	38251-16
2? do 30.090 Dlu posojili
iščem na novo h iS o. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na oglas, odd »Jutra« pod »Sigurnost«.
38188-16
Vsak* beseda 1 Din; za dajanje naslova aH za šifro W 5 Din. flT)
Gostilno
vzamem v najem ali ne račun na prometni točki v bližini Ljubljane ali Kranja. Ponudbe pod šifro »Pod;et.na gostilmčarka« na ogl. odd. »Jutra«. 38068-17
Dobro pekarno
vzamem v najem. Zmožen sem kavcije. Ponndbe do 15. oktobre n« podružnico »Jutra« na Jesenicah pod .pekarn« 48«. 38-'20-l7
Osamljena vdova
srednjih let, e pokojm.no. ali šivilja e svojim zaslui k<Mn. iobi takoj trafiko in gostilno na račun pod ugodnimi pogoji ua deželi. Ponndbe n« podruž Jutra v Novem mestu pod šifro »Kavcija«.	37973 17
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje aa*lorva ali za tifro pa 5 Din. f3)i
Dvostanovanj. hišo
po 3 »obe. en<>nad-«tropno s kopalnico, parketom, vo dovodom ln elektriko pro )am v Sv- Šiški. Cerneto n ulica 32/1. 37924 20
Vogalno parcelo
majhno, a potrjenim stavb nim dovoljenjem, prodam v bližini nove cerkve Sp. ftškl. — Pojasnil« Cernetova ulici Stev. S2/1 37925
»Dvojčki
Vam razkrivajo svojo skrivnost
Od 10 moških jih 9 najrajši vidi one žene, ki imajo nežno kožo, belo in baržunasto, polt pa čisto in prekrasno. Grde kože ia nelepe polti se ne da skriti pod debelo šminko. Če pa naklonite svoje zaupanje »dvojčkom lepote«, bo zmanjkalo neprijetnih gub, brad razširjenih znojnic, za-jedalcev in vseh drugih nedostatkov polti.
Ko vrnete kožnem tkivu važne tvarine, potrebne za njegovo obnovo in lepoto, bo koža nasičena in osvežena in postala bo tudi svetlejša. Te, od mladih živali pridobljene dragocene kožo obnavljajoče tvarine se nahajajo sedaj samo v novi kremi Tokalon: krema rožnate barve se uporablja za noč. ona bele barve pa za dan. Na ta način se stara in zvenela koža naglo pomlajuje, ohlapne mišice se ojačajo in postanejo čvr-stejše. Preizkusite to enostavno metodo z
lepote
i*
NAPRAVITE TA ENOSTAVNI POIZKUS NA SVOJEM LICU
»dvojčki lepote« — s kremami Tokalon in podvojili boste tako lepoto svoje naravne kože in svoje polti. To je sredstvo, ki nikdar ne odreče. Uspeh je zajamčen v vsakem primeru, ali pa se denar vrne.
Enodružinsko hišo
400 m' vrta. »redi mesta, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38200-20
Enodružinsko hišo
novozidano kupim v Ljub Ijani za ceno do 120.000 Din. Ponudbe na oglasni ►ddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 88«. 38204-20
Stanovanje
Vsaka beaeda 1 Din; a dajanje naaJova aH
xa Šifro pa 5 Din. (21)
*
Stanovanje
1 »obe, kuhinje in shrambe oddam za 1. november. Rožna dolina, C. VII/ll.
38244-21
Enosob. stanovanje
oddam 1. novembra. Kožna dolina, cesta XVU/24.
38236-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam. Cene Din 2S0. Pov-šetova ul. 37, vprašati v kleti. Kodeljevo. 88238-2«
Stanovanja
aka besede 50 par; dajanje naslove aH fcUro 8 Dia. (21-a)
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslove ali za šifro pa 5 Din. (19)
Trgovino
t mešanim blagom ugodno oddam. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna cesta«. 38235-19
Lokal
zelo prostoren in svetel.
Nemško dogo
(psa) poceni prode Anžič Ivan, Bizovik 83, Dolenja Hrušica.	37987-27
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova a£ ' ia šifro pa 5 Din. (33)
primeren briv
za galanterijo. _ ivnico. na prometni toč ki poceni oddam. Upravi-teljstTO, Tržaška cesta 26.
38157-19
V]'
Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslov« aii ca šifro 3 Din. (23-a)
Ajdov med
kupuje pekama Bizjak v Ljubljani, Gosposvetska e.
37962-33
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sar-mo, v sodčih, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. Ljubljana. Kodeljevo 10, telefon 25-91.	236-33
Sobico
praizno išče gospodična v mestu ali okolici za takoj. Ponudbe pod »Sobica« na ogl. odd. »Jutra«.
38293-23a
Zračno sobo
lepo opremljeno, s strogo separatnim vhodom, d>0 10 minut oddaljeno od glavnega kolodvora, iščem s 1. novembrom. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inž. A v «	37991-23/a
Stranka brez otrok
'mož in lena) išče z« 1« november stanovanje dveh prostornih »ob m pritiklio. Ceno na ve« ti. Ni potreben ožji oentnim. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod .Višji žel. uradnik«.
38248 31a
Dvosob. stanovanje
solnčno, ▼ I. nadstropjn. išče za februar pri v. uradnik z 1 otrokom. Ponudbe pod »Navedb* najemnine« na ogl. odd. »Jutra«.
38111 ?1a
Veliko prazno sobo
e souporabo kopalnice — event. majhno sobo poleg, iščem v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »November«.
381.15-23/a
Vsaka beseda 1 Din; te dajanj« naslov« ali za Šifro p« 6 Din. (27)
Leghorn peteline
l*pe. proda Leopold Gor Si6. LJubljana. Vdtlr1 Sva d-vr, It 11	35490 27
Vsaka beseda 1 Din; ia daianj« naslov« al!
za Šifro t>» 5 Din. (29)
Pletllni stroj
ft. 8, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oiglas. odd. »Jntra«.	38198-26
Dinamo
Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Dinamo«.	37898-29
:upim. 'ddelek
Pisalni stroj
Continental ln Opalograph
prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov t oglasnem, odieliku »Jutra« 37965-26
Pisalni stroj
»Remirtgton« e 45 cm tlol-
fiin vo&om, poceni naprosi ali se zamenja za drug pisalni stroj s kratkim vo-2,0-m. — Kovač, Maribor, Krekova ulica štev. 6.
373122-29
Šivalni stroj
rabljen, i okroglim čolni Atom, kupim. Ponudbe » ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod. šifro »Dober«.
384)13-2»
Sedlarski šivalni stroj
poceni naprodaj pd Franc Saunig. Ljn.bija.na, Tvrševa (Dunajska) c. 36. 38187-29
Zobozdravniški
vrtalni stroj
na električni ali tnoinž pogon. dobro »hranjen, kupim. Ponudbe z opieom io ceno na oglasni odd »lek »Jutra« pod šifro »Stroj« 37948-29
Čevljarska stroja
cilinder ln flah — dobro ohranjena ugodno p r o i » Lojze Ba7el. Zagorje ob Sovi.	38"17 2P
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslov« ali
za Šifro pa 5 Din. (3H)
Poziv!
Občinstvo s« vljudno prosi, ako j« komu znan sedanji naslov goepod« Mek-inca Pavla, brivca na Bledu. (Odpotoval v Zagreb?) Poslati na naslov M. Gogala. mizar oa Bledu. Stroški se povrnejo.
33112-31
Preklic
Nisem plačnik ta	dolgove,
katere napravlja	Jožefa
Kurent. — Fran	BraWvi,
Ljubljana.	38423-31
Na poti v Rusijo
Trgovsko ln v vseh panogah verzirana oseba odpotuje v najkrajšem času v Rusijo. — Ob tej priliki prevzame razna naročila. Vprašati pod »Ureditev« na oglasni oddelek »Jutra«.
38424-31
bicjuje Davorin ttavljeu. Izdaja za to nzorcij »Juua< Adolt Kitmikar. Za Naioono tiskarno d. d. kot uskaruarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani