Misli o učiteljih. (Konec.) Ne stnel bi se pa otrok kaznovati zarad lega, kcr je nepazIjiv, ker slabo stori svojo nalogo, ker prepozno v šolo pride, ker take navadne plosknice ne sežejo v živo in torej otroka (udi ne odvračujejo v prihodnje od takih pregreškov. Ako se io pogosto zgodi, se otrok več ne zmeni, samo misli si, da kolikorkrat se kazen ponovi, da tolikokrat se rau krivica zgodi', in tako se vneaia sovraštvo do učitelja. V takih okoliščinab naj se poskusi, ali ne bi prijazen pogled, resen obraz, dostojno obnašanje, prijazno opominovanje več koristilo, ko palica. Kedar se pa take navadne napake ponavljajo, naj se učitelj vpraša, ali je tudi od svoje strani vse storil, kar mu je bilo mogoče, da odstrani (e napake, ktere imajo v lahkomišIjenosti, včasih tudi na videz v budobiji svoje korenine. Naj se vpraša, če je tudi dal nalogo tako pripravno, da jo otrok more Iahko in z veseljem delati ? če je pri podučevanji dosti živ in vnet, da je predlog podučevanja za otroke tudi mikaven? če si je prizadeval njih voljo vterjevati, da radi storijo, kar se tirja? Ako si učitelj na taka vprašanja v resnici more odgovoriti: od moje strani sem storil vse, da pospešim zaželjeni napredek, in pri vsem tem se še nahajajo napake, ki žugajo vse veselje do podučevanja odvzeli. V taki okoliščini si misli, da si zdravnik, ki se tudi ne sme jeziti, ako njegova zdravila nimajo zaželjenega vspeha, ampak on mora niisliti na nove pripomočke, od kterib sme pričakovati boljšcga izida, pa nikdar ne daje kaj škodljivega. Napak pri otrocih so tudi krive bolezni, kterih smo morebiti sami krivi, ker v začetku nismo prav z njinii ravnali, torej moramo imeti poterpljenje z bolnikom, svoje in tudi napake drugih pri ravnanji z otroci popravljati, nikoli pa ne smemo rabiti sredstev, od kterih smo sicer prepričani, da napake v trenutku popravijo, pa pozneje še hujše rodijo. Kedar Jjubezen neha, je tudi vse drugo z Ijubeznijo zgubljeno. Videli smn, kako se more varovati, da se ljubezen ne zgubi; Ijubezen pridobitije laliko, ako se le vedno enaka kaže. V kratkem rečeni o ljubezni ko podlagi človeškega odgojevanja: Kar se s silo in strabom pridobi, terpi Ie trenutek, ker strab neha, kedar hudo več ne mika; moč Ijubezni pa seže do serca, se tam. vkorenini in tani rodi hvale^nost, dobrovoljnost, dopadljivost, prijaznost in vse družinske čednosti. Po navodu ljubezni, ktera je bila otroku pri izreji doma in v šoii vcepIjena, stopi mlad človek v življenje, kjer se ima sam voditi in k vsemu dobremu priganjati. Gotovo mi priznajo vsi sodelavci, da smo v nevarnosti zadeti na skalo, kjer bi se nam znali razbiti vsi storjeni in ponovljeni dobri sklepi in to pri vsem dobrem spoznanji in pri naj boljši volji. Kdor ni prepričan, da je šola kraj, kjer si mora učitelj lastne inoči uriti, kjer ima samega sebe premagovati, bi morda napčno obračal pesnikove besede: ^Staraje vsa teorija, vedno zeleno je drevo življenja", in staro ropotanje in kaznovanje bi se vnovič pričelo in nova palica bi se vrezala. Stopimo torej v šolo, potem ko smo dobro premišljevali, kar je bilo rečeno, in ohranimo naj boljšo voljo in naj terdniši sklep, otroke prav kerščansko odgojevati. Naloge, ki jih jim daješ, moraš po več časa pripravljati, in jib tako sostaviti, da je otrokom mogoče jih narediti; v šolo je treba z veselim obrazom priti in nialih napak ne visoko ceniti; s tem si učitelj ludi svojega notranjega miru ne podere; varovati se je (reba, da se nikomur ne stori kake krivice; potem snae se upati, da smo pri spolnovanji svojib dolžnosti na pravi poti. Z veseljem naj začenja vsaki svoje delovanje; otroci se veselijo prijaznega učitelja, mu že z očnii naznanijo, da ga hočejo radi vbogati, se pridno učiti, in pri vsem tem vender le ostanejo otroci in se labko povernejo v svoje slare navade in napake, ktere izhajajo i/ labkomišljenosti; učitelj pa tuora biti možat in miren. Misli naj si: kolikor sile sani scbi storiš, za toliko si pri otrocih na dobičku. On se zopet zbere in še enkrat prav vnet začenja z nevtrudeno Ijubeznijo, in zopet se mu nekaj časa dobro godi. Tako se vcč ur, dni, tudi tednov sam s sabo vojskuje; ali bliža se niu zopet nevgodni čas. Kedar pomisli, kako težko se je vojskoval dni in tedne, kedar pa nasproti vidi, kako malo otroci spoznajo, da si je z vsemi močmi prizadeval, njib Ijubezen pridobiti, si misli, da otroci še niso sposobni za tako vodilo-, in s toliko večjo nejevoljo začne zopet razsajati in kaznovati, ter tako svojemu boljšemu prepričanju nasproti ravnati. Pa srečen je še učitelj, kteri se zaveda, da ravna svojemu prepričanju nasproti; on se bo vender pred ali pozneje vernil na pravo pot, ker previdi, da se je s tem, ker je odstopil od prave poti, čedalje bolj zašel od svojega cilja in konca, otroke v ljubezni voditi. On ostane pri svojeni terdnem sklepu: ,,jaz hočem biti dober učitelj", zatorej zopet vstane ter gre z novim pogumom na vojsko, in premaga samega sebe. JNjegovo vsakdanje vodilo je opominovanje sv. Pavla I. Kor. 15, 58: ,/Tedaj, moji Ijubi bratje, bodite stanovitni in nepremakljivi, obilni bodite vselej v delu Gospodovera, ker veste, da vaše delo ni zastonj v Gospodu". In tako bo dospel tako dalječ, da bo tudi pripomogel, da se izverši namen šole: Blagor vseb kraljestev, sreča vseh narodov in blagoslov kerščanske cerkve je zastavljeno le na pravo vodilo mladosti. Sirova serca se nagnejo k priljudnosti, nevkretni in strašljivi bodo gibčni in koristni. Bogočastje, ljubezen do starišev, pokorščina do gosposke in postav, ljubezen do domovine, vse to je sad dobre izreje otrok in pravega vodila. Jan. Pinlbach.