Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - w se 35 dni 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.polimaraton.s Podravje Sv. Trojica • Z nižjim prispevkom do novograditeljev? O Stran 7 Simona Meznaric ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si i™ MHil Ptuj • Koliko podpornih zidov je zgrajenih na črno Podravje Ptuj • Bolnišnica potrebuje dokapita-lizacijo ali kredit O Stran 6 Nogomet • Odlična napoved za tekmo z Mariborom O Stran 11 Rokomet« Nori rokometni maj in čudež na Hardeku O Strani 12 A * * Foto: Črtomir Goznik HitracestaPtuj-Ormož: V zrak KoHko denarja izpuhtelOjlO milijonov evrov _ zallokalne Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: ■dllb-ai akcijske skupine (LAS) Vabljeni na avdicijo ansamblov za 46 "fe Pfuj 2015 Avtobus odpelje v Tržič v nedeljo, 31. maja iz avtobusne postaje Ptuj. Med prispelimi kupončki do ponedeljka, 18.5.2015 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko pripeljali še eno osebo. O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti. Perutnina Ptuj O Stran 24 2 Štajerski Aktualno petek • 8. maja 2015 Ptuj • So podporni zidovi problem ali ne Čelan: »Črnogradenj naj bi bilo okrog Nekdanji ptujski župan, danes mestni svetnik Štefan Čelan, je na eni izmed minulih sej mestnega sveta opozoril na problematiko podpornih Ptuj. Po njegovih besedah naj bi bilo tu po neuradnih podatkih kar 500 podpornih zidov, zgrajenih brez ustreznih dovoljenj. »Predlagam, da Skupna občinska uprava (SOU) pridobi podatke, koliko imamo podpornih zidov ter koliko jih izpolnjuje zakonske predpise, torej ali je za njih pridobljeno gradbeno dovoljenje, da bomo vedeli, koliko je črnih gradenj. Neuradno naj bi jih bilo okrog 500. Dobro bi bilo, da pridemo do uradne številke,« pravi Čelan. Župan Miran Senčar je na seji mestnega sveta v marcu obljubil, da bodo na občini podatke zbrali. Na SOU Spodnje Podravje so nam pred dnevi pojasnili, da se te naloge še niso lotili. »Ugotavljanje črnih gradenj in neskladnih gradenj je v pristojnosti gradbene inšpekcije, zato do sedaj MO Ptuj ni zbirala tovrstnih podatkov. V prihodnje, ko se bomo lotili sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, bomo ob prevetritvi določil v zvezi s podpornimi zidovi v sodelovanju z gradbeno in- Uvodnik špekcijo preverili tudi stanje v prostoru. Pri rešitvah bomo upoštevali veljavno zakonodajo,« je dejal Peter Cafuta iz SOU Spodnje Podravje in dodal, da bodo tudi z novim občinskim prostorskim načrtom, ki naj bi bil potrjen konec letošnjega poletja, pogoji za urejanje podpornih zidov ostali enaki trenutno veljavnim. Šele z naslednjim OPN bi se torej lahko določila v zvezi s podpornimi zidovi spreminjala. Čez koliko let bo to, je vprašanje za milijon evrov. Priprava zdajšnjega OPN od začetka zbiranja pobud namreč teče že 11 let in dokument še vedno ni dokončno potrjen. Upravna enota in gradbena inšpekcija podatkov o črnih gradnjah nimata Kje je naša narodnost 70 let potem? V soboto, 9. maja, mineva natanko 70 let od konca druge svetovne vojne. Sedem desetletij od največje morije vseh časov, v kateri je umrlo več kot 55 milijonov ljudi. Sedem desetletij od pošastnih grozovitosti, zločinov in krivde. Sedem desetletij od takrat, ko smo še posebej visok krvni davek za nacionalno samobitnost plačali tudi Slovenci. Okrog 97.000jih je izgubilo življenje. Boj za svobodo je bil izjemno krut in nepredstavljiv. A o lastni državi smo sanjali že od karantanskih časov. Fenomen slovenstva se je utrjeval skozi obdobje lastne nedržavnosti. Po tisočih letih tujega gospostva in podjarmljanja smo uspeli ohraniti bogato kulturno dediščino, prežeto s stotino navad, običajev in šeg, več deset tisoč pregovorov, pesmi in pripovedi... Zato se toliko bolj čudim, kje se je izgubila naša narodna zavest oziroma identiteta. Kaj je pripeljalo do tega, da mladina ne dobiva več ljubezni do svoje zemlje? Zakaj prihodnost iščemo raje preko severne meje kot v lastni državi? Pa recimo, zakaj naših hiš ob državnih praznikih ne krasijo slovenske zastave? In zakaj ne odmeva slovenska pesem? Verjetno je za to krivo tudi majavo poznavanje zgodovine naše domovine. Čeprav smo v 21. stoletju, je namreč šolski učni načrt dobesedno očiščen domačih vsebin. Na razklanost naroda in zgodovinske zamere pa nas vztrajno opominja politično vodstvo, in to ob državnih proslavah, ki skorajda ne minejo brezprovoka-cij. Namesto da bi nas z njimi združevali, nas ločujejo. Igrajo na čustva prizadetih in pogrevajo zgodovinske zamere. Nas delijo na bele in rdeče, partizane in domobrance, takšne in drugačne... Prepričana sem, da je ločevanje neodgovorno dejanje, ki nas v mnogih pogledih - predvsem v gospodarstvu -vrača daleč nazaj. Nazaj pod tuje roke . Se bomo delili tudi ob 70. obletnici? Ali bomo kot naši sosedje končno sprejeli, da nismo samo to, kar smo danes, in obrnili jadra v domače vode? Bomo videli... Monika Levanič Po evidencah glede podpornih zidov smo spraševali tudi na Upravni enoti (UE) Ptuj. »Uradne evidence o teh podatkih UE Ptuj ne vodi. Po podatkih iz stalne in tekoče zbirke dokumentarnega gradiva je bilo v letih od 2000 do 2015 izdanih deset gradbenih dovoljenj za gradnjo opornega zidu. S podatkom, koliko je morebitnih črnih gradenj, ne razpolagamo,« so povedali in na vprašanje, ali so katere izmed vlog za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo podpornih zidov zavrnili, odgovorili pritrdilno. Kaj je bil razlog za zavrnitev? »Podporni zid je namenjen preprečevanju - zdrsu zemljine. Investitorji pa bi podporni zid želeli tudi v druge namene, npr. v primeru zasipavanja terena za ureditev teras. Iz odločb, s katerimi so bili zahtevki investitorjev zavrnjeni, je razvidno, da v dveh primerih niso bila pridobljena soglasja Podatka, koliko podpornih zidov je v MO Ptuj zgrajenih legalno in koliko ne, ta hip nima nobena izmed institucij, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in gradenj. Obronki Slovenskih goric segajo tudi na območje ptujske mestne občine. Na gričevnatem območju je treba prepreči morebitno plazenje terena. Zavoda za varstvo kulturne pa je bil ustavljen na zahtevo okolje trenutno na območju dediščine, v enem zahtevek ni stranke.« MO Ptuj obravnava tri zadeve, bil v skladu z določbami pro- Gradbena inšpekcija pri pri katerih so predmet pod-storskega akta, drugi postopek republiškem inšpektoratu za porni zidovi. »Le v enem pri- Podravje • V zrak izpuhtelo deset milijonov evrov Znova preverjanje upraviče Čeprav je država za izgradnjo že več kot desetletje obljubljene hitre ceste med Ptujem in Ormožem so porabili zajeten kupček denarja, ter povprašali po zadnjih informacijah o načrtovanih aktivnostih Potem ko je v začetku leta v Ormožu potekala predstavitev strategije razvoja prometa do leta 2030, kjer težko pričakovane hitre ceste med Ptujem in Ormožem sploh ni, smo o načrtovanih aktivnostih gradnje podravskega kraka dvopasov-nice Ptuj-Ormož povprašali na Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), kjer pa pojasnila niso nič kaj obetavna. Kot so odgovorili, na osnovi sklepa vlade s konca oktobra 2012 priprava državnega prostorskega načrta (DPN) na odseku Ptuj-Markovci miruje do izdelave dodatnih preveritev. »Pred nadaljevanjem postopka priprave DPN je namreč treba zaradi sprememb, ki so se zgodile od zaključka študije variant poteka trase v letu 2007 do danes, preveriti upravičenost te cestne povezave. Izdelala se bo prometna in ekonomska študija upravičenosti z upoštevanjem novih dejstev, kot so odprtje pomurskega avtocestnega kraka, pre- usmeritev prometnih tokov, sprememba predpisov, vstop Hrvaške v EU ...,« so sporočili z Darsa. Pri tem so še pojasnili, da odseka Markovci-Gorišni-ca ni možno pričeti graditi, dokler ne bo znana povezava odseka Ptuj-Markovci. Dokler odsek Ptuj-Markovci ne bo zgrajen, tudi cesta od Markov-cev do Gorišnice in naprej do Ormoža nikakor ne more biti predana prometu oz. nima funkcije. »Zaradi nezaključenih postopkov umeščanja v prostor odseka Ptuj-Markovci in do končne odločitve vlade o investiciji je nemogoče začeti novelacijo projektne dokumentacije na delu odseka Markovci-Gorišnica. Glede na navedeno se aktivnosti nadaljevanja del na odseku Gorišni-ca-Ormož ne odvijajo.« Kljub temu da je bilo za hitro cesto Ptuj-Ormož porabljenih že skoraj deset milijonov evrov (natančneje 9.454.030 evrov), gradnjo pa so že dvakrat pričeli, bodo z novimi študijami znova ugotavljali smiselnost Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 8. maja 2015 Aktualno Štajerski 3 500 « zidov na območju občine Kaj pravijo predpisi Gradnja podpornega zidu do višine pol metra je dopustna brez gradbenega dovoljenja, saj gre za enostavni objekt. Zidovi od višine pol metra do metra in pol so klasificirani kot nezahtevni objekti, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po skrajšanem postopku. Podporni zidovi, ki so višji od metra in pol, so manj zahtevni objekti, za njihovo izgradnjo je zahtevano redno gradbeno dovoljenje z izdelano projektno dokumentacijo. Pogoje, ki smo jih navedli, predpisuje Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost. So pa v skladu z občinskim odlokom za gradnjo podpornega zidu možne tudi izjeme. Tako imenovana terasasta ureditev parcel načeloma ni dovoljena. Izravnava parcele v enem ali več platojih z useki in nasipi ni dopustna, razen v primerih, ko je nujna za funkcioniranje stavbe (npr. dovoz, dostop, parkiranje, zunanji vrt, gradnja pomožnih objektov za lastno rabo in podobno). Gradnja podpornih zidov in škarp, višjih od 1,5 metra, je zaradi zagotavljanja varnosti dopustna le ob stiku parcele z javnimi površinami. Je pa gradnja višjega opornega zidu dovoljena v primerih, ko geomehanska oziroma geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena, so med drugim povedali na SOU Spodnje Podravje. nis::^-'.^:.,.______________________... Foto: Črtomir Goznik velikokrat zgraditi podporni zid, da se meru je bila izdana odločba zaradi nelegalne gradnje, vendar ta še ni dokončna. Morebitni postopek spremembe OPN na dokončnost inšpekcijskih odločb sicer nima vpliva,« so sporočili s službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za okolje in prostor ter dodali, da s podatkom, koliko nedovoljenih gradenj podpornih zidov ali škarp je v MO Ptuj, gradbena inšpekcija ne razpolaga. Glede na pogostost prijav oziroma ugotovljenih nepravilnosti s strani gradbene inšpekcije tovrstnih objektov ni mogoče izpostaviti kot posebej problematičnih, so še povedali na republiškem inšpektoratu za prostor. Mojca Zemljarič Lenart • Nedelujoča centralna čistilna še brez rešitve Javno-zasebno partnerstvo bi bilo predrago Občina Lenart je postopek razpisa za oddajo koncesije za upravljanje kanalizacijskega sistema in izgradnjo centralne čistilne naprave prekinila. Kje točno bodo dobili prepotrebna sredstva za sanacijo čistilne naprave, v tem trenutku še ne vedo. Upajo pa na pridobitev sofinancerskih sredstev iz evropske blagajne v novi finančni perspektivi 2015-2020. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, na območju občine Lenart sicer od štirih čistilnih naprav deluje samo ena, dve delujeta pomanjkljivo, centralna čistilna naprava pa sploh ne deluje, saj ni bila nikoli dokončana. Zloglasna čistilna naprava v poskusnem obratovanju namreč ni dosegla ustreznih parametrov čiščenja, bivši izvajalec Cestno podjetje Maribor pa je šel v stečaj. Občina je sicer lansko leto proti izvajalcu dobila tožbo v zvezi z omenjeno napravo v višini 1.200.000 evrov. Ker pa je omenjeni izvajalec v stečaju, občina tolikšnega zneska najbrž ne bo mogla izterjati. »Po izračunih bi kubik vode stal več kot 1,70 evra. To pa je predrago« Nujne sanacije lenarške centralne naprave, občina je zanjo že leta 2012 pridobila gradbeno dovoljenje, z lastnimi sredstvi ne more izvesti, sofinancerskih sredstev pa ji doslej ni uspelo pridobiti. Zato so še do pred kratkim razmišljali o tem, da bi šli v javno-zasebno partnerstvo. V tem primeru bi koncesionar sam zgradil čistilno napravo v vrednosti 1.472.600 evrov. Občina pa bi investicijo odplačala v roku 15 let. A so postopek za oddajo koncesije prekinili. »Če bi to gradili iz naslova koncesni-ne, se pravi, dali nekomu koncesijo, ki bi nam zgradil čistilno napravo, in to zaračunali v kubičnem metru očiščene vode, bi po naših izračunih prišli preko 1,70 evra na kubični meter vode. Tega pa ne moremo ponuditi občanom, je predrago in neprimerljivo s sosednjimi občinami. Ta del sredstev moramo zagotoviti iz naslova nekih drugih virov, ne moremo obremeniti ljudi,« je pojasnil župan Janez Kramberger. Pri tem dodajmo še, da je inšpekcija naložila izdelavo terminskega plana sanacije čistilne naprave najkasneje v prvi polovici letošnjega leta, a konkretnih rešitev za zdaj tako ni na vidiku. Župan računa, da bodo projekt dobili sofinanciran. »Čakamo na to, kaj bo z razrezom sredstev 2015-2020. Tukaj pričakujemo neka sredstva, saj še niso končno rekli, da ne bo možno graditi nobenih infrastrukturnih projektov. Ali bomo čistilno napravo sanirali še letos, za zdaj še ne vemo,« zaključuje župan. Monika Levanič nosti gradnje hitre ceste porabila nekaj manj kot deset milijonov evrov, ni zgrajen niti meter ceste. Preverili smo, za kaj točno pri gradnji omenjenega podravskega kraka ceste. Kaj bo s 53 hektarjev odkupljenih zemljišč? »Zemljišča je Dars odkupoval v imenu in za račun Republike Slovenije, torej so zemljišča v lasti države in ta bo morala sprejeti odločitev, kakšna bo njihova nadaljnja usoda,« so pojasnili z Darsa. Pogled na traso načrtovane hitre ceste pred Ormožem danes ... predmetne te povezave. Dodajmo, da je za oba odseka izdelana projektna dokumentacija (PGD, PZI). Za odsek Markovci-Gorišnica 2,6 milijona evrov Na odseku Markovci-Gori-šnica so vsi objekti, predvideni za rušenje, odkupljeni in porušeni. Odkupljena so vsa zemljišča v dolžini 3,8 km, to je do predvidene stične točke s predhodnim odsekom Ptuj-Markovci. Izvedena so zaščitna arheološka izkopavanja na območju Gajevcev, gradbeno dovoljenje pa ni pridobljeno. Že vložena sredstva za projekte, zemljišča in arheološke raziskave na omenjenem odseku znašajo 2.600.450 evrov. »Ključen problem glede izgradnje odseka Markovci-Go-rišnica predstavlja predhoden odsek Ptuj-Markovci, kjer trasa še ni izbrana (prvotno predvidena južna varianta ni možna zaradi območja Nature 2000, predlagana je severna varianta ob Ptujskem jezeru). Zaradi navedenega ni dokončna stična točka med obema odsekoma. Glede na izbrano in potrjeno varianto bo iz smeri Markov-cev treba spremeniti do 1,2 km trase glavne ceste na obravnavanem odseku (izdelati nove projekte),« so pojasnili z Darsa. Za odsek Gorišnica-Ormož 6,8 milijona evrov Vložena sredstva za projekte, zemljišča, arheološke razi- skave in pričetek gradnje odseka Gorišnica-Ormož znašajo kar 6.853.580 evrov. Poleg izdelanih projektov so odkupljena vsa zemljišča, in sicer 43 ha. Prav tako sta odkupljena in porušena oba objekta, predvidena za rušenje. Februarja 2007 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in dobri dve leti kasneje (avgusta 2009) še od- ločba o podaljšanju le-tega do konca julija 2011. Kot je znano, se je gradnje najprej lotilo podjetje Vektor, nato Primor-je, oba propadla gradbinca. »Naročnik je odstopil od obeh pogodb zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oz. stečaj obeh izvajalcev,« so še sporočili z Darsa. Monika Levanič Foto: ČG 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 8. maja 2015 Podravje • Kako uspešne in učinkovite so bile Lokalne akcijske skupine Pet LAS v preteklem obdobju V Sloveniji je v preteklem programskem obdobju (od leta 2007 do 2013) delovalo skupaj 33 lokalnih akcijskih skupin - LAS. Na območju Haloze, Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica in Ovtar Slovenskih goric so v minulih letih uspešno teku in sofinancerski delež zanje še ni izplačan), v prihodnosti pa si obetajo še debelejši kos pogače. Kakšne projekte vse so izvedli v posameznih LAS ter kje in zakaj jim kakšen tudi ni uspel, predstavljamo v tokratnem Te-dnikovem objektivu. Občine z Ormoškega šele ustanavljajo svojo LAS Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so bile v obdobju 2007-2013 del Lokalne akcijske skupine (LAS) Prle-kija, pod okrilje katere so spadale še občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. LAS Prle- kija je v obdobju med letoma 2009 in 2013 izvedla šest javnih pozivov. Skupno število vseh prijavljenih projektov v tem obdobju je bilo 99, organi LAS Prlekija pa so jih odobrili 66 in jih predlagali v izvajanje. Zaradi različnih razlogov je od izvajanja odstopilo 12 projektov, 52 jih je bilo izvedenih, dva pa sta še v izvajanju in se bosta predvidoma zaključila do konca junija letošnjega leta. »Doslej je LAS Prlekija uspešno realizirala priliv en milijon evrov iz naslova evropskega programa LEADER. Nekateri projekti še pričakujejo pregled končnih poročil, zato bo končni znesek znan v drugi polovici leta, ko bo program v celoti za- ključen,« je povedal Goran Šo-ster, direktor Prleške razvojne agencije, ki je upravljavec LAS Prlekija. Štirje projekti izmed doslej izvedenih so prejeli več kot 40.000 evrov nepovratnih sredstev iz programa LEADER. Ti projekti so: V živi sliki in besedi po 11 občinah Prlekije v izvedbi KTD Kunštni Prleki, Turistično-rekreativni center Konjišče v izvedbi Občine Apače, E-trgovina v izvedbi Zavoda Marianum Veržej ter Promocijske tiskovine v izvedbi Občine Veržej. »LAS Prlekija bo poslej delovala na območju osmih in ne več enajstih občin Prlekije, saj so se tri občine iz statistične regije Podravje odločile za ustano- Koliko sredstev za LAS v prihodnjem finančnem obdobju LAS Prlekija: približno 2 milijona evrov Po sedanjih projekcijah, ki še niso dokončne zaradi še neobjavljene uredbe LEA-DER-CLLD, bo LAS Prlekija imela na voljo okrog 2 milijona evrov. Ormož: najmanj 620.00 evrov, verjetno več Za novoustanovljeno LAS je, glede na kriterije, ki so podani v predlogu uredbe, predvidena višina sredstev iz naslova ESKRP za občino Ormož 272.120 evrov, za občino Središče ob Dravi 128.605 evrov, za Sveti Tomaž pa 111.695 evrov. K temu pa je treba prišteti še nekaj več kot 100.000 evrov, namenjenih delovanju LAS. Potencialne podpore, ki je bo LAS deležna iz naslova Evropskega regionalnega sklada, še ni možno določiti, saj merila za ta izračun še niso točno dorečena. Las Bogastvo podeželja: med 1 in 1,4 milijona evrov Kaj v LAS Bogastvo podeželja pričakujejo v prihodnjem obdobju? »Po najbolj optimističnih podatkih in najboljših razpletih za nas v obdobju 2014-2020 pričakujemo med 1 in 1,4 milijona evrov,« sta povedala Vladimir Korošec in Mojca Metličar. LAS Slovenska Bistrica: približno 1,4 milijona evrov Na vprašanje, koliko sredstev pričakujejo v novem programskem obdobju, je Mir-jana Predikaka odgovorila: »V novem programskem obdobju 2014-2020 se bodo sredstva delila iz treh različnih skladov (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za regionalni razvoj ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Po naših izračunih naj bi prejeli okrog 1.400.000 evrov, vendar je to res povsem okvirna vrednost.« LAS Haloze: najmanj 991.000 evrov O višini sredstev v novi finančni perspektivi je Golc dejal, da naj bi po predvidenem izračunu LAS Haloze iz programa razvoja podeželja 2014-2020 pripadalo 991.018 evrov, ob tem pa se nadejajo sredstev še iz kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. vitev samostojne LAS. LAS Prle-kija bo po sedanjih projekcijah, ki še niso dokončne zaradi še neobjavljene uredbe LEADER-CLLD, imela na voljo okrog 2 milijona evrov. Večji del teh sredstev bo izviral iz Evropskega sklada za kmetijstvo in razvoj podeželja, približno tretjina pa iz Evropskega regionalnega sklada,« je dejal Šoster. Kot smo poročali v Štajerskem tedniku, so občinski sveti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž že sprejeli sklepe, ki narekujejo občinskim upravam in Javni razvojni agenciji Ormož, da peljejo postopke za ustanovitev lastne lokalne akcijske skupine. Razlog je v tem, da pričakujejo v naslednjem obdobju veliko več sredstev, kot so jih prejeli doslej. In kakšen delež pridobljenih sredstev iz naslova evropskega programa LEADER je v obdobju 20072013 pripadel občina Upravne enote Ormož? »Vse občine so bile udeležene v skupnih projektih, ki so se izvajali na območju vseh ali le skupine prleških občin. Točen izračun evropskih sredstev iz skupnih projektov, ki odpadejo na posamezno občino, ni možen. V 13 skupnih projektih, ki so jih občine, društva ali posamezniki izvedli na območju Upravne enote Ormož, je bilo pridobljenih okrog 200.000 evrov iz programa LEADER. Lahko pa ugotovimo, da sta bili občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi manj uspešni v črpanju sredstev iz programa LEADER, saj samostojno nista izvedli nobenega projekta. Na območju občine Ormož je bilo izvedenih sedem projektov, za katere so različni izvajalci pridobili dobrih 100.000 EUR iz programa LEADER,« je dodal Šoster. LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah »Lokalna akcijska skupina Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: Bogastvo podeželja) je bila ustanovljena konec leta 2008. Povezuje devet občin na območju Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric, v katerih je gospodarski razvoj še vedno močno povezan s kmetijstvom in storitvenimi dejavnostmi. V programskem obdobju 20072013 smo skupaj z našimi člani izvedli 60 različnih projektov v skupni vrednosti 1.410.406 evrov, od tega je bilo 790.010 evrov sredstev LEADER, medtem ko so 42 % sredstev zagotovili prijavitelji projektov. Največ projektov je mogoče uvrstiti v skupino ureditvenih ali infra-strukturnih ukrepov, ki so jih predlagale občine, pomemben delež pa predstavljajo okoljski projekti ter projekti varovanja naravne in kulturne dediščine, za katere so se pretežno navduševala društva in strokovne ustanove,« sta pojasnila Vladimir Korošec, predsednik LAS, in Mojca Metličar, strokovna sodelavka LAS. Kot nagrado za uspešno črpanje evropskih sredstev je LAS Bogastvo podeželja leta 2012 dodatno pridobil 47.408 evrov in jih namenila za izvajanje projektov v letu 2013. Zaradi višje sile je prišlo do odstopa pri enem projektu. V letni izvedbeni načrt in načrt izvedbenih projektov v tem obdobju ni bilo vključenih pet projektov, ki ali niso imeli zaprte finančne konstrukcije ali niso prešli vstopnega pragu 75 točk ali jih je zavr- nilo MKGP zaradi vključenosti izvzetega območja. Do konca leta 2014 so za izvedene projekte pridobili 708.812 evrov, kar predstavlja 89,72 % odobrenih sredstev za izvajanje projektov. Preostanek sredstev bo LAS Bogastvo podeželja pridobila v letu 2015. Oddan je zahtevek za kulinariko v višini 22.522 evrov, projekt podpornega okolja pa bo zaključen v juniju 2015. Največji projekti glede na črpanje sredstev so bile LAS-ove kolesarske poti, ki so prejele 33.968 evrov. »Pri teh poteh je šlo za postavitev povezovalne poti celega območja LAS, na katero smo v kasnejših obdobjih navezovali nove vsebine in dodatno ponudbo na terenu. Projekt kulinarike je namenjen ohranjanju tradicionalne lokalne kulinarike, ki počasi tone v pozabo. Njegov namen je ohranitev tradicionalnih receptov, izdaja knjige in spodbujanje lokalnih gostincev k dodatni ponudbi tradicionalne lokalne Foto: arhiv LAS petek • 8. maja 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 (LAS) izkoristilo 3,7 milijona evrov Spodnjega Podravja z Bistriškim in Prlekijo jih je delovalo pet, v bodoče jih bo z ustanovitvijo nove LAS za UE Ormož šest. LAS Prlekija, izvedle številne projekte, za katere so skupno uspele počrpati približno 3,7 milijona evropskih evrov (nekateri projekti so še vedno v Število projektov LAS v programskem obdobju 2007/2013 kulinarike. Znesek sredstev LEADER pri tem projektu znaša 22.522 evrov. Med večjimi projekti sta bila tudi dva na temo Rimljanov in rimske dediščine pri nas. Prijavitelj prvega so bile Terme Ptuj, ki so v sklopu projekta inovativna revitalizacija rimske dediščine kupile opremo (šotore, oklepe) in oblačila (400 oblek) za potrebe rimskih iger, znesek sredstev LEADER pa je bil 31.260 evrov Drugi na to temo je bil premični rimski tabor, katerega prijavitelj je bil Društvo Poetovio LXIX; v tem projektu so nabavili oblačila, prenosne spalne šotore, balda-hine in drugo potrebno opremo za izvedbo rimskega tabora. Znesek sredstev LEADER je bil 25.179 evrov,« sta pojasnila Korošec in Metličarjeva. V okviru LAS je muzej Pangea prijavil projekt razširitve geo-loško-paleontološkega muzeja mineralov in fosilov. Znesek sredstev LEADER za ta projekt je bil 24.914 evrov. Poleg tega je bila pod okriljem LAS ustvarjena še muzejska zbirka starega vinogradniško-vinarskega orodja v projektu Stara preša v Mestnem Vrhu, LAS je pomagal pri ponatisu Puhove monografije, ki je na ogled v Puhovem muzeju v občini Juršinci. Ob tem je bila urejena še viničarija na Destrniku, TD Destrnik si je v sklopu projekta Od lanu do platna nabavilo potrebno opremo za predelavo lanu (statve, kolovrate, stiskalnico ...), uredilo dvorišče Simoničeve domačije in krožišče v Trnovski vasi, tr- Ime projekta Število prejetih predlogov Št. realiziranih in v realizaciji Število nerealiziranih LAS Prlekija 99 52 12 LAS Bogastvo podeželja 66 60 6 LAS Slovenske gorice 80 31 3 LAS Haloze 172 86 86 LAS Ovtar 71 68 3 Foto: arhiv LAS žnico, učilnico v naravi, medge-neracijske kotičke in zgodovinsko pot, posvečeno 1. sv. vojni v Kidričevem. Fundacija Nazaj na konja je v sklopu LAS uredila didaktični tematski par, folklorna skupina Vinka Koržeta pa se je odela v nova oblačila. S sredstvi LEADER se je postavil spominski park v Dornavi, uredila Čušekova domačija v Dornavi, v Markovcih so uredili ribnik v Zabovcih, krušno peč v Novi vasi, jahalne poti in počivališče za turiste. Pri Sv. Andražu se je obnovilo kužno znamenje, postavila razstava fotografij pod naslovom Kako smo živeli nekoč, uredila učna pot, postavil učni čebelnjak. Na Hajdini so postavili naravoslovno pot Beri in trimsko pot s fitnesom v naravi. LAS Slovenska Bistrica V programskem obdobju 2007-2013 je bilo objavljenih šest javnih pozivov za nabor projektnih predlogov za izvajanje lokalne razvojne strategije. V tem času smo prejeli 80 projektnih predlogov, na podlagi kriterijev in ocenjevanja pa je bilo za sofinanciranje s sredstvi LEADER izbranih 34 projektov. V omenjenem obdobju je bilo uspešno izvedenih 31 projektov. V tem obdobju so zaradi odstopa prijaviteljev ostali nerealizirani trije projekti. Skupna vrednost odobrenih sredstev LEADER je v programskem obdobju 2007-2013 znašala 827.682 evrov. Sredstva so bila razdeljena za izvajanje lokalne razvojne strategije LAS in projektov sodelovanja (728.404 evrov) ter za aktivnosti vodenja LAS, pridobivanja strokovnih znanj in animacije območja (99.278 evrov). Skupna vrednost izplačanih sredstev LEADER znaša 618.562 evrov. Razlika med odobrenimi in počrpanimi sredstvi je nastala zaradi nerealiziranih projektov, pri katerih prijavitelji niso izpolnili projektih aktivnosti, je pojasnila Mirjana Predika-ka z Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica. Največ sredstev LEADER je bilo namenjenih projektom Kuhinja (prijavitelj Občina Slovenska Bistrica, vrednost projekta 47.068 evrov). Gre za večnamenski prostor, namenjen druženju, trženju, izobraževanju ter razvoju dopolnilne dejavnosti na kmetiji - peke kruha, potic in peciva. Oskrbimo LAS - dobro za nas, prijavitelj je bil Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica, je po vrednosti (43.095 evrov) drugi največji projekt, glavni rezultat projekta pa je vzpostavljena in dobro delujoča spletna tržnica www.jemdomace.si. Tretji največji projekt pa je bil ureditev logistike za odkup in prodajo tržnih viškov in prodajo repro-materiala za kmečke proizvajalce; prijavitelj je bila Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, vrednost projekta pa je znašala približno 40.361 evrov. Za Podobe bistriških domačij in živinorejsko razstavo je bilo porabljenih 36.328 evrov, za nakup opreme v novi veterinarski bolnici v Slovenski Bistrici 33.394 evrov, za ureditev stopnišča in dvorišča pri upravni stavbi Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica pa 32.230 evrov. V poljčanski občini je bila zgrajena opazovalnica za ptice z doživljajskim podestom v vrednosti 28.411 evrov, v KS Pra-gersko-Gaj je bil urejen gaj za sprostitev, zanj je bilo porabljenih 28.025 evrov. Za projekt Prikaz etnološko-kulturne dediščine na vasi, prijavitelja TD Lucija Križeča vas, je bilo porabljenih 25.011 evrov in za nabavo stroja za ploskovno brušenje v podje tju Iskra - Releji 24.752 evrov. LAS Haloze Foto: arhiv LAS LAS Haloze, ki zajema občine Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, je v obdobju 2007 do 2014 na omenjenem območju izvedla sedem javnih pozivov, na katere je prispelo 172 vlog. »Da bi lahko odobrili vse vloge, bi bili potrebovali 1.624.720 evrov. Število odobrenih vlog je bilo 91 in te so bile s strani Leaderja financirane v višini 707.163 evrov. Izvedenih je bilo 84 projektov, v zaključni fazi izvedbe pa sta še dva. Vsebina projektov je bila različna glede na različne nosilce: občine, podjetja, nevladne organizacije, kmetije, posameznike. Projekti so imeli tele cilje: razvoj podjetništva in turizma na podeželju Haloz, ohranjanje narave in kulturne dediščine območja Haloz, izboljšanje informiranosti in zavedanja lokalnega prebivalstva za izboljšanje kakovosti življenja na območju LAS Haloze,« je pojasnil Jernej Golc, direktor Podeželskega razvojnega jedra Halo. Kot je še dejal, je bilo nerealiziranih projektov glede na število prijavljenih polovica. »Nekaj projektov so nosilci vseeno izvedli z lastnimi sredstvi ali s pomočjo drugih finančnih virov. Osnovni razlog je bila višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje. Nerealiziranih projektov, ki so bili odobreni, je bilo sedem. En projekt je bil izveden, ampak zaradi nepravilnosti ni dobil sredstev Leader, pri petih projektih pa je prišlo pri izvajanju do manjših nepravilnosti, zato sredstva Leader tem projektom niso bila v celoti izplačana. Največ težav so izvajalci imeli z zagotavljanjem finančnega toka za izvedbo projektov, pa tudi z nekaterimi administrativnimi zahtevnostmi, ki jih zahtevajo različne uredbe na ravni EU in Slovenije,« je osrednje probleme za nerealizacijo projektov opisal Golc. Vseh sredstev za območje LAS Haloze je bilo v obdobju 2007-2013 približno 900.085 evrov. Ta znesek obsega tudi do- Vir: LAS Prlekija, Bogastvo podeželja, Slovenske gorice, Haloze in Ovtar datna sredstva, pridobljena na osnovi uspešnosti črpanja sredstev Leader, ki so bila dodeljena petim najuspešnejšim LAS v Sloveniji, je povedal Golc. Sicer pa je bilo sofinanciranje projektov omejeno tako, da je bila zgornja meja sofinanciranja med 8.000 in 20.000 evri, spodnja meja pa je bila skladno z uredbo 2.000 evrov. LAS Ovtar Slovenskih goric Po besedah samostojne projektne sodelavke Renate Vajn-gerl iz Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric je bilo za njihovo LAS na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju 2007/8 do 2013 potrjenih 68 projektov, od tega jih je deset v zaključni fazi do konca junija letos. Nerealizirani so ostali trije projekti - dva zaradi odstopa od izvedbe in eden zaradi zavrnitve na ministrstvu. LAS Ovtar je za izvedene projekte v omenjenem obdobju iz programa Leader uspel počrpa-ti dobrih 529.200 evrov. Vajn-gerlova je pri tem opozorila, da 14 projektov še ni bilo izplačanih. Vrednost vseh projektov je ocenjena na več kot milijon evrov. Največ sredstev je bilo za projekte: signalizacija po območju LAS (postavitev turistične in obvestilne signalizacije), Ovtarjeva ponudba (katalog ponudbe območja LAS), Po goricah (izletniški cilji, vodniki, interaktivna karta območja LAS), turistični objekt (občina Cerkvenjak), Agatine skrivnosti (gledališka uprizoritev Črni križ pri Hrastovcu, ponatis knjige, pohod med točkami uprizoritev), Sirarna Rojko, Razstava Postič (stalna razstava o življenju in delu Franca Postiča pri Sveti Ani), tematska pot Troji-ško jezero, Učni vrtovi pri svetem Rupertu (Voličina), širitev trase VTC 13 (območje LAS), Klet VTC 13 (Lenart), Arheološka cesta in razstava (Benedikt), Trajnostna lokalna preskrba (Zadruga Dobrina) itd. Mojca Vtič, Monika Levanič, Miha Šoštarič 6 Štajerski Podravje petek • 8. maja 2015 Ptuj • Spremembe, ki staršem niso po godu... Če je otrok bolan dva meseca, poletne rezervacije ne more koristiti Ptujska občina je februarja letos spremenila sklep o uskladitvi cen v Vrtcu Ptuj, s katerim je med drugim določila tudi, da se ugodnosti rezervacija in odsotnost zaradi bolezni - ne morejo koristiti več kot 2 meseca skupaj. Staršem to seveda ni po godu. Z novim sklepom o uskladitvi cen programov v Vrtcu Ptuj, ki velja s 1. 2. 2015, imajo starši, katerih otroci obiskujejo Vrtec Ptuj, dve ugodnosti: možnost koriščenja dveh mesecev poletnih rezervacij ostaja, ob čemer MO Ptuj krije 50% običajnega deleža cene programa. Pri odsotnosti zaradi bolezni prvi mesec starši sami krijejo 25 % svojega deleža, drugi mesec pa jim MO Ptuj v celoti pokrije ceno vrtca. „Vendar pa je sklep prinesel novost, da starši teh ugodnosti ne morejo koristiti v večjem obsegu kot dva meseca. Ker je to novost, v praksi povzroča nemalo težav in jeze," pojasnjuje ravnateljica Božen Bratuž. Gre za to, da ti dve „ugodnosti" skupaj ne moreta biti breme občinskega proračuna več kot dva meseca. To v praksi pomeni, da starši za otroka, ki bo bolan več kot dva meseca, ne bodo mogli koristiti poletne rezervacije oziroma bodo plačali celotno ceno (razen stroškov prehrane). Starši, ki želijo otroka v času poletnih počitnic začasno izpisati iz vrtca, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno, v obdobju od 1. junija do 31. avgusta, in sicer za neprekinjeno odsotnosti otroka najmanj en in največ dva meseca. Rezervacije - takrat starši plačajo 50 % njim določene cene - je treba napovedati pisno vsaj deset dni pred prvim dnem koriščenja. Nespremenjeno pa ostaja, da lahko to ugodnost koristijo starši in otroci, ki imajo stalno prebivališče v ptujski občini. Marca in aprila so na Ptuju odprli dva nova oddelka vrtca, a še vedno je glede na vloge prostora za vse otroke premalo. Ni prostih mest Da je med šolskim letom težje dobiti prosto mesto v vrtcu, saj so povečini oddelki izpopolnjeni, je že znano dejstvo. In kljub temu da so v Vrtcu Ptuj marca in aprila odprli kar dva nova oddelka, za vse otroke, ki bi jih starši želeli vpisati, enostavno ni prostih mest. „V Vrtcu Ptuj se zavedamo, da se vsi otroci ne rodijo tako, da bi predpisano starost za vstop v vrtec dosegli prav 1. septembra, zato že nekaj let omogočamo v dogovoru z Mestno občino Ptuj, da se med letom odpreta oddelka, ki staršem omogočita vključitev otroka tudi v tem času. Nova oddelka smo odprli s 1. marcem in 1. aprilom, torej že delujeta. Sicer pa se v tem hipu ureja lista ali seznam vseh vlog, ki so se zbrale za novo šolsko leto, tako da o čakalni listi še sploh ne moremo govoriti," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj. Ob tem je dodala, da je znano dejstvo, da je težje dobiti prosto mesto med letom, a se bodo, kot pravi, potrudili, da bo čim manj otrok odklonjenih. Upajo tudi, da bodo lahko čim bolj ustregli željam po določeni enoti oziroma lokaciji. „Vsekakor pa to ni mogoče vedno in je zelo odvisno od števila rojstev v posameznem delu ali predelu naše občine," še pojasnjuje. Trenutno je v Vrtec Ptuj vključenih 1025 otrok. Do 1. septembra naj bi jih vrtec zapustilo okrog 240, kar sicer ni dokončen podatek, ker je število odvisno tudi od možnih preložitev šolanja. Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj • Finančna slika se izboljšuje, a bolnišnica potrebuje pomoč države Bolnišnica potrebuje dokapitalizacijo ali kredit Bolnišnica Ivana Potrča Ptuj, ki se je posebej v letih 2008-2013 borila z izrazito prenizko financiranostjo zaradi najnižje priznanih stroškov med vsemi bolnišnicami, upa, da bo država končno pokazala posluh za njene težave. Po besedah direktorja Andreja Levaniča je nujno, da se prekine več kot 20-letno nesodelovanje države pri investicijah in posledično katastrofalno financiranje v zadnjih letih. Kot je pojasnil Levanič, Bolnišnica Ivana Potrča Ptuj skupaj z ministrstvom za zdravje išče možnosti za prepotrebno ustrezno »dokapitalizacijo« oz. ugodno dolgoročno zadolžitev. Tako naj bi dosegli osnovne pogoje za stabilnejše uravnoteženo dolgoročno poslovanje in ustrezen razvoj. Po njegovem mnenju je bil zavod, ki ga vodi, od države izrazito premalo financiran, posebej v letih 2008-2013, v prvi vrsti zaradi najnižje priznane uteži med vsemi bolnišnicami. Lani naj bi se razlika nekoliko zmanjšala, še vedno pa z 1,176 ostajajo na zadnjem mestu med splošnimi bolnišnicami. „Zato intenzivno uvajamo kode opravljenih storitev in zavest pomena pravilnega šifriranja, kar bo imelo za rezultat višjo utež. Posledica je izredno slaba likvidnost, plačevanje dobaviteljem z zamudo 120-150 dni (4 milijone evrov zapadlih obveznosti), pritisk izvršb, zamudnih obresti, doseganja slabših cen in dražja nabava se povečuje. Kumulativna izguba iz preteklih let dosega 6,5 milijona evrov. Kljub predvidenem uravnoteženem poslovanju nujno potrebujemo 'dokapita- lizacijo' ali dolgoročni ugoden kredit. Skupaj z ministrstvom za zdravje iščemo rešitev omenjene problematike, saj je eden od prioritetnih ciljev sedanje vlade stabilizacija poslovanja bolnišnic," pojasnjuje Levanič. 90% iztrošenost opreme, država pa denarja ne da Težave, ki jih ima ptujska bolnišnica, so tako na področju opreme in prostorov kot tudi kadra. Samo za najnujnejšo opremo bi letos potrebovali 1,7 milijona evrov. Na vrh prioritet so postavili posodobitev informacijske mreže in digitalizacijo bolnišnice ter obnovo opreme operacijskih dvoran in enote intenzivne terapije. V finančnem načrtu za letos predvidevajo celo presežek prihodkov nad odhodki v višini okrog 67.000 evrov. Predvidena je tudi popolnitev kadra na kritičnih deloviščih in začetek investicij. „Z nadaljevanjem in uspešnim izvajanjem vseh sanacijskih ukrepov ter zagotavljanjem praktično 100% realizacije dogovorjenega programa in povečevanjem tržne dejavnosti bolnišnice že v letu 2015 pričakujemo pozitivno poslovanje, seveda če ne bomo ponovno deležni novih izrednih odhodkov, na katere ne moremo vplivati in so predvsem rezultat nenavadnih razmer gospodarjenja v naši državi (sredi leta postavljene povečane zahteve Foto: Črtomir Goznik Za nov urgentni center 4 do 5 milijonov evrov Prioritetni projekt ptujske bolnišnice ostaja urgentni center. Aprila letos je bila pridobljena gradbena dokumentacija, finančna ocena je 2,3 milijona evrov - ob razpisu za sredstva EU in postavitvi kriterijev za tip C3, izpolnjeni pa so strokovni kriteriji za C2. Skupaj z idejnim načrtom za racionalno izrabo kleti in nadstropja bi celoten projekt, ki reši veliko večino vseh težav bolnišnice, stal 4-5 milijon evrov. Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog nove organizacije nujne medicinske pomoči v RS in med 12 urgentnih centrov uvrstilo tudi Ptuj. Začetek gradnje naj bi bil prihodnje leto. obsega in kvalitete storitev, povečani kadrovski in birokratski normativi in na drugi strani zmanjševanje cene opravljenih storitev in neredno plačevanje le-teh), čemur smo že bili priča v preteklosti," zaključuje direktor ptujske bolnišnice. Izgubljeni program se mora nadomestiti „Izguba programa preventivnih mamografij in ambulante za bolezni dojk se mora čim prej nadomestiti z vključitvijo v program DORA. Smo v zaključni fazi organizacijskih priprav. Po zagotovilih stroke in ministrstva za zdravje se v splošnem dogovoru za zdravstvo 2015 predvideva širitev izvajalcev programa, med prvimi tudi v naši bolnišnici, kjer smo zagotovili potrebno opremo in kader, ki bo pred pričakovanim začetkom delovanja opravil še zaključno 14-dnevno praktično usposabljanje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani," še pojasnjuje Levanič. Tako bi ta nadvse potrebni program lahko začel delovati že junija ali julija. Dženana Kmetec petek • 8. maja 2015 Podravje Štajerski 7 Sveta Trojica • Svetniki potrdili nižje zneske komunalnega prispevka Z nižjim prispevkom do novograditeljev? Občinski svet pri Sveti Trojici v Slov. goricah je na minuli, peti redni seji med drugim potrdil občutno nižji komunalni prispevek za južni del naselja Sveta Trojica, s čimer želijo vzpodbuditi gradnjo. Potem ko so svetniki in svetnice zaradi nekonkurenčnih cen komunalnih prispevkov sredi maja lansko leto zavrnili prvo obravnavo odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za južni del naselja Sveta Trojica, je na tokratni seji sledila druga obravnava omenjenega odloka z bistvenim znižanjem izhodišč za odmero komunalnega prispevka. Kot je pojasnil nosilec projekta Blaž Malešek iz podjetja TerraGIS, d. o. o., je bilo v prvi obravnavi predvideno, da bi zavezanci nosili večino stroškov komunalnega opremljanja - skoraj 13.400 evrov na parcelo, kar je občinski svet označil kot predrago in popolnoma nekonkurenčno. Nov predlog odloka pa za povprečen objekt na zahodnem delu (600 m2 parcela in 160,00 m2 hiša) ter ob upoštevanju olajšave za predhodna vlaganja znaša okrog 4.500 evrov (prej 19.000 evrov), na vzhodnem delu pa v povprečju 2.000 evrov oz. med 4.000 in 4.500 evrov ob upoštevanju olajšave, odvisno od višine predhodnih vlaganj lastnika parcel. Južni del naselja Sveta Trojica sicer obsega območje, kjer je predvidena gradnja okrog 60 enosta-novanjskih objektov. Celotno območje je razdeljeno na dve obračunski območji (vzhodni in zahodni del). Frasov poziv lastnikom zemljišč Župan Darko Fras je pri tem poudaril, da so z novim odlokom dosegli konkurenčne cene komunalnega prispevka, zato upajo na novograditelje: »Prispevke znižujemo na znesek med 2.000 in 4.500 evri za povprečno hišo z osnovno komunalno opremo, ki tukaj je zagotovljena. Glede na okoliške občine so to zelo konkurenčni komunalni prispevki. Res je sicer, da se vsaj na videz odrekamo nekim prihodkom iz tega naslova, seveda pa računamo, da bi zaradi večje atraktivnosti zaradi nižjih komunalnih prispevkov končni izplen bil vendarle primerljiv. Tukaj pa pričakujem, da bodo tudi lastniki zemljišč sledili naši potezi oziroma politiki in prav tako prilagodili cene zemljišč povpraševanju na trgu, da bodo tudi te cene konkurenčne, kajti le tedaj bomo dosegli pozidavo. Upam, da bo nižji komunalni prispevek vzpodbudil gradnjo. Poleg tega, da imamo mrtvi kapital, namreč gre tudi za to, da nam demografija upada - mlade družine se odseljujejo. Sicer pa je to bila tudi predvolilna tema.« Vloge, ki še niso bile zaključene, že po novem Svetniki in svetnice so predlog pozdravili z navdušenjem. »Srečen sem, da lani nismo izglasovali tistega odloka. Vesel sem tudi, da so bile med tem časom volitve,« je z izjavo požugal svetnik Smiljan Fekonja ter še dodal: »S tem bomo razveselili novograditelje in upam, da jih bomo nekaj tudi pritegnili.« Svetnik Marjan Klobasa pa je sprejetje odloka pospremil z besedami: »Gre za enega po- membnejših sklepov v zadnjem desetletju.« Pri tem je zastavil vprašanje, kdaj bo odlok vstopil v veljavo oziroma kaj bo z vlogami, ki so jih novogradite-lji že podali, a postopki še niso bili zaključeni. Župan Fras je pojasnil, da odlok vstopi v veljavo v 15 dneh po objavi v občinskem listu, ter še dodal: »Da ne bo hude krvi: vsem tistim, ki so že podali vloge, postopki pa še niso zaključeni, jih zdaj ne bomo zaključili, ampak bomo počakali, tako da bodo že imeli obračunano po novem.« Monika Levanič Nižji komunalni prispevek za celotno trojiško občino Predlog novega odloka je za vse kategorije zavezancev bistveno cenejši; za običajne eno-stanovanjske hiše se poceni v povprečju od 12 do 16 %. Prizidave, dozidave in podobne spremembe obstoječih objektov ter t.i. nadomestne gradnje se pocenijo v povprečju za okoli 35 %. Za objekte, ki so razvrščeni v rubriko »druge nesta-novanjske stavbe« - gre predvsem za kmetijske objekte - bodo v bodoče plačevali bistveno nižji komunalni prispevek, saj je za njih predvidena iz- | redna olajšava v višini 90 %. / Slov. Bistrica • Del kupnine za Granit poravnan Ptuj • Zakaj zapore na Volkmerjevi cesti Slovenija • Nacionalno preverjanje znanja Bo po več kot letu dni negotovosti Granit prodan? Podjetje Kit-ak gradnje iz Rogaške Slatine je po več kot pol leta od podpisa pogodbe o nakupu najstarejšega slovenskega gradbinca Granita vendarle nakazalo del kupnine. Stečajni upravitelj bistriškega gradbinca Branko Dordevič zdaj pričakuje, da se bo prodaja le iztekla pozitivno. Po neuradnih informacijah naj bi bil preostanek kupnine nakazan do konca maja. Dela bodo končana junija Učitelji bodo plačani Prodajni postopek Granita ima že dolgo brado. Andrej Ki-tak je poleti po drugi neuspeli dražbi bistriškega gradbinca zanj ponudil 7,5 milijona evrov, nato pa kljub podpisani pogodbi ni poravnal kupnine. Kot razlog je navedel, da mu stečajni upravitelj prodaja nekaj, česar mu ne more, zato je podjetnik iz Rogaške Slatine zahteval znižanje cene prodajne celote, s tem pa se Dordevič sprva ni strinjal. Nato je stečajni upravitelj letos spomladi predlagal, da se kupnina zniža, saj da se je zaradi obratovanja podjetja in s tem koriščenja rudnine poljčanskega kamnoloma vrednost prodajne Kit-ak gradnje z več kot pol milijona evri dobička 2014 2013 Prihodki od prodaje 10.754.060 € II 4.668.418 € Čisti dobiček 652.176 € I 393.075 € Zaradi zamenjave vodovodnega cevovoda in izgradnje kanalizacije je od marca naprej od semaforiziranega križišča na Potrčevi cesti po Volkmerjevi cesti do Šolskega centra oviran promet. Od ponedeljka pa je na Volkmerjevi cesti popolna zapora in tako naj bi bilo vse do 5. junija. celote znižala. Kitak je ocenil, da je vrednost podjetja za kar 1,4 milijona evrov nižja od pogodbene. Na znižano vrednost naj bi po besedah stečajnega upravitelja upnica, Družba za upravljanje terjatev bank, pristala. »Ali bo končna cena šest milijonov ali šest in pol milijonov evrov, bo znano konec tega tedna ali v začetku naslednjega, ko bo slaba banka tudi uradno sporočila svojo odločitev,« je povedal Dordevič, ki pričakuje, da bo Kitak preostanek kupnine za bistriškega gradbinca, v katerem si služi kruh približno 70 zaposlenih, poravnal do konca maja. Mojca Vtič Obvoz do Šolskega centra in Zdravstvenega doma na Ptuju je zaradi zapore urejen po Župančičevi in Kraigherjevi ulici, Rimski ploščadi in Maistrovi ulici. Na Volkmerjevi cesti namreč zamenjujejo vodovodni cevovod in gradijo kanalizacijo. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj, ta del investicije pa naj bi končali predvidoma do 30. maja. Vrednost del za vodovod znaša 87.594 evrov (brez DDV), za kanalizacijo pa 73.384 evrov (brez DDV). „Na omenjeni trasi se bo izvedla tudi nova asfaltna prepla-stitev ceste in preostala zunanja ureditev, ki jo bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Dela se izvajajo v sklopu druge faze projekta zaščita podtalnice,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Vsa dela naj bi bila zaključena sredi junija. Dženana Kmetec Kljub številnim zapletom se je v torek z matematiko za učence 6. in 9. razredov pričelo nacionalno preverjanje znanja. Nadaljevalo se je včeraj s slovenščino (ali italijanščino oziroma madžarščino), zaključilo pa se bo v ponedeljek: za šestošolce s preverjanjem znanja v tujih jezikih, za učence zaključnih razredov pa s tretjim predmetom. Kljub vsem zapletom bo nacionalno preverjanje znanja letos izpeljano, saj je sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) z ministrstvom za izobraževanje sredi aprila podpisal dogovor o določitvi meril in kriterijev za plačilo vrednotenja teh preizkusov v šolskem letu 2014/2015. Ta določa, da imajo učitelji že letos pravico do plačila ur za vrednotenje preizkusov; za uro ocenjevanja bodo prejeli 11,58 evra bruto. Debata okrog nacionalnega preverjanja znanja pa se s tem še ne bo zaključila. Ministrstvo bo namreč začelo postopke za pripravo analize izvajanja nacionalnega preverjanja znanja in odprlo strokovno razpravo o njegovem nadaljnjem razvoju. Do konca prihodnjega šolskega leta naj bi izsledke strnili in pripravili analizo, ki bo vplivala na to, v kakšni obliki bo ta preizkus znanja v prihodnje še opravljan. Kakorkoli, letos bo izpeljan tako kot že vrsto let do zdaj. 2. junija bodo z dosežki seznanjeni učenci 9. razredov, teden dni kasneje pa še šestošolci. Dženana Kmetec Vir: Ajpes __ Foto: Črtomir Goznik Na Volkmerjevi cesti zamenjujejo vodovodni cevovod in gradijo kanalizacijo. SVIZ in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta sredi aprila vendarle dosegla dogovor, brez katerega bi bila izvedba nacionalnega preverjanja znanja vprašljiva. Za uro dela bodo učitelji dobili 11,58 evra bruto; v nasprotnem so grozili tudi z bojkotom. 8 Štajerski Kmetijstvo petek • S. maja 2015 Podravje • Z namakalnim sistemom nad sušo Namakalni sistem - razvojna priložnost Območje Dravskega in Ptujskega polja je v zadnjih letih pogosto prizadela suša. »Količina padavin v rastni dobi se zmanjšuje, zato so posledice vročega obdobja poletja toliko bolj katastrofalne za kmetijske rastline,« ugotavlja Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Prepričan pa je, da se je mogoče sušam v Podravju tudi izogniti, saj je na tem območju zagotovljen naravni vir vode v kanalih reke Drave. GSM: +386 40 973 800, Mail: krabonja@grapak.com WWW.grapak.Com Dovodni kanal HE Formin poteka skozi najboljša kmetijska zemljišča in omogoča gradnjo velikih namakalnih sistemov levo in desno od kanala. Z njihovo gradnjo bi močno izboljšali agrotehnične pogoje pridelave na Ptujskem polju. Tekstura tal na tem območju izredno dobro prenaša namakanje, zato je izgradnja in uporaba namakalnih sistemov toliko bolj priporočljiva, je prepričan Peter Pribožič. Za namakalni sistem 15 milijonov evrov Vrednost investicije primarnega in sekundarnega voda ter črpališča z vso infrastrukturo je, glede na izkušnje občin Ormož in Gorišnica, ocenil od 4500 do 5500 evrov na hektar. »Ta del investicije je skupen investicijski program, ki ga praviloma vodi lokalna skupnost. V regijskem razvojnem programu za Podravje je načrtovan namakalni sistem, ki bi obsegal 3000 ha površin, to pa predstavlja približno 15 milijonov vredno investicijo. Država te programe financira v višini 100 %, le strošek DDV nosi investitor. Vsak lastnik zemljišč, ki bo uporabljal namakalni sistem, si mora zagotoviti namakalno opremo. Tudi za to opremo bodo razpisi za investicijske programe, na katere bodo lahko kandidirale posamezne kmetije oziroma kmetijska gospodarstva. Te podpore bodo med 40 in 50 % vrednosti investicije,« je povedal Pribožič. Kmetje so skeptični In kakšno je zanimanje kmetov, torej uporabnikov? »Odločitev za namakanje je nekoliko problematična, kajti odzivi so zelo različni. Precej je skeptikov, ki v namakalnih sistemih ne vidijo prednosti, za gradnjo pa je treba zbrati soglasje vsaj 80 % lastnikov. Pro- blem so tudi nekateri najemniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, vendar bi to morala rešiti država. Sicer pa, če so zemljišča, ki bi bila vključena v namakalni sistem, v lasti države, potem ne vidim razloga, zakaj država ne bi zahtevala od najemnika, da pristopi k sistemu in da sistem namakanja tudi uporablja,« meni Pribožič, ki je prepričan, da je vlaganje v namakalne sisteme razvojna priložnost Po-dravja in edini učinkovit način zagotavljanja ekonomsko uspešne in stabilne proizvodnje. Z namakanjem naj bi se se bistveno izboljšala ekonomika pridelave glavnih tukajšnjih poljščin, kot so koruza, krompir, oljne buče, strniščni posevki ter intenzivnejših vrtnarskih kultur in jagodičevja. »V kmetijski svetovalni službi smo naredili okvirni izračun ekonomskega učinka namakanja pri posameznih kulturah. Praktično pri vseh kmetijskih GRAPAK A1 d.o.o., Strahinj 155, 4202 Naklo kulturah je pričakovan pozitiven ekonomski učinek. Torej je razvoj namakalnih sistemov potreben in ekonomsko upravičen, posebej na površinah, ki so za sušo zelo občutljiva,« je povedal Peter Pribožič. Dodal je, da se bo z namakalnim sistemom oblikovala tudi možnost pridelave intenzivnejših kultur zelenjadarstva in povrtnin, ki so ekonomsko donosnejše. »Potrebujemo pa dobro organiziranost na pravih in zdravih zadružnih temeljih, da bodo pridelki tudi uspešno trženi na lokalnem trgu,« je še povedal. Mojca Vtič Izračun vpliva namakanja na povečanje pridelkov in doseganje pokritja ob povprečnem strošku namakanja 170 €/ha/leto Kultura Povprečni pridelki kg/ha Pridelki z namakanjem kg/ha Cena cent /kg Dodaten prihodek Strošek namakanja - spremenljiv Prispevek za kritje stalnih stroškov Pšenica 5.000 7.000 17 340 170 170 Koruza (zrno) 7.000 11.000 16 640 170 470 Koruza (sil.) 32.000 45.000 3,7 481 170 311 Krompir 30.000 45.000 13 1.950 170 1.780 Oljne buče 650 1.200 3,2 1.760 170 1.590 Rdeča pesa 25.000 40.000 11 1.650 170 1.480 Zelje 35.000 60.000 16 4.000 170 3.830 Čebula 30.000 50.000 20 (80) 4.000 170 3.830 Vir: Kmetijska svetovalna služba Ptuj Kmetijstvo • Odziv kmetov je slab Še slab mesec za podporo spremembi zakonov v korist kmetov Zbiranje glasov podpore za spremembo zakonov o dohodnini in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov se je prevesilo v drugo polovico 60-dnevnega roka, v okviru katerega mora Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije zbrati 5.000 podpisov. Vsak volivec lahko še do 25. maja s podpisom, overjenim na predpisanem obrazcu, podpre vsak predlog sprememb samo enkrat, lahko pa podpre oba predloga. Čeprav je bil predsednik KGZS Cvetko Zupančič glede na zanimanje kmetov prepričan, da bo zbornica potrebnih 5.000 glasov zbrala do prvega maja, jim to še ni uspelo. »Glede na velike potrebe in zahteve kmetov smo šli v spremembo zakona o dohodnini in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Za podpis je bilo veliko zanimanje, vendar zgolj zanimanje ni dovolj. Kmetje so pograbili 10.000 obrazcev, sedaj pa jih zelo počasi vračajo. Pozivam jih, naj obrazce podpišejo in izpolnijo, jih nesejo potrdit še na upravno enoto in jih nato vrnejo na svetovalno službo. Tak postopek je treba opraviti,« je povedal predsednik KGZS. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je marca v državni zbor vložila pobudo za spremembo zakona o dohodnini, s katero bi se ukinil prag za obvezni vstop v računovodstvo in znižala obdavčitev neposre- dnih plačil. »Na zbornico so prišle številne pripombe in zahteve, da je obvezno knjigovodstvo veliko breme in strošek in da je na koncu nepotrebno. Na podlagi zakona, kot ga imamo, služijo samo računovodski servisi,« meni Zupančič. Druga pobuda se nanaša na zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer KGZS predlaga, da bi bili v svetu sklada trije predstavniki uporabnikov, ki jih bo imenovala vlada na predlog KGZS. Določa se tudi obvezno soglasje vlade k podzakonskim aktom sklada, ki urejajo postopek zakupa, ob tem pa se popolnoma na novo določa obvezno načelo določitve vrstnega reda. Kot je pojasnil predsednik zbornice, sedaj velja, da če je več interesentov za neko Foto: Mojca Vtič prosto kmetijsko zemljišče, sledi licitacija. »Morali bi se spremeniti kriteriji, in sicer tako, da bi podpirali širitev kmetije, mlade kmetije, nove zaposlitve na kmetijah. Če poenostavim, ne more nekdo, ki ima denar in je star 80 let ter nima nobene perspektive, zviševati na licitaciji cene nekomu, ki si to zemljo želi, a nima toliko denarja,« je razloge za želeno spremembo slikovito opisal Cvetko Zupančič. Podporo lahko kmetje in druge osebe z volilno pravico oddajo do 25. maja tako, da na upravni enoti ali krajevnem uradu izpolnijo predpisani obrazec, ki je na voljo na upravnih enotah, na sedežih območnih enot KGZS in odborov izpostav ter na spletni strani KGZS. Izpolnjene obrazce naj nato kmetje ali drugi vrnejo na območne enote KGZS, lahko pa jih pošljejo neposredno na naslov KGZS. Mojca Vtič Slovenija • Odbora podprla predlog ZL Za uporabo industrijske konoplje v prehrani Poslanci so na torkovi skupni seji odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo soglasno podprli predlog ZL, da se s spremembo pravilnika dovoli uporaba industrijske konoplje v prehrambene namene. Predlagane spremembe podpirajo tudi ministrstva za gospodarstvo, kmetijstvo in zdravje, ki že usklajujejo spremembe. Violeta Tomič (ZL) je dejala, da ima industrijska konoplja velik, a v Sloveniji neizkoriščen potencial za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. »Industrijska konoplja se sedaj lahko goji le za pridelavo semen, za pridobivanje olja, v kozmetične namene, za prehrano živali, pridelavo vlaken in industrijske namene, ne pa v prehrambene namene, recimo za čaje, pijače in pekovske izdelke,« je poudarila. Člani odbora so podprli tudi predlog koalicijskih strank, da se posebna pozornost nameni zaščiti avtohtonih sort industrijske konoplje. Niso pa člani podprli predloga sklepa, da se na seznamu prepovedanih drog jasno določi, da gre za konopljo z vsebnostjo THC, ki je višja od 0,2 odstotka. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je dejal, da podpira predlog, da se uporaba industrijske konoplje omogoči tudi v prehrambene namene. Z ministrstvom za zdravje so po njegovih besedah že poiskali vsebinsko rešitev, da se za industrijsko konopljo kot hrano napišejo podobna pravila kot za uporabo maka. (sta) petek • 8. maja 2015 Poslovna sporočila Štajerski 9 www.bauhaus.hr Odslejtudiv Varaždinu! mW 1 1 \ _ 79 90 ,kn cca. 10,60 € Kotni zalivalnik NEPTUN os 6269 - 22196949 s 15 šobami, za srednje do velike površine, nastavljiva površina za zalivanje do maks. 9 x 15 m pripravite svoje samokolnice!* * Pridite s svojimi samokolnicami na odprtje novega lil II I centra v Varaždinu! Organizirali smo r^^adno'igro: na parkirišču novega prodainega centra nagraano iyi nagradne kupone. Od O0m0°SO00 bomo izvedf žrebanie. 15 dobitnikov bo ,ahko napolnilo svo|e stolnice z .z«, naše ponudbe v vrednosti do 7.000 kn (cca. 925, t) družinski člani HURRICANE 'HCSI45' 3,6 V / 1,3 Ah, dolžina / širina reza 12 / 7,5 cm, čas polnjenja baterije 3 - 5 h, čas delovanja baterije pribl. 45 min, 0,6 kg OS 110538 - 22217008 249,i I^IEQEEQIESeik 33,- € j 48,90 € V. Relax ležalnik 'Marissa' jekleno ogrodje v kombinaciji s tekstilenom, zložljiv, turkiz, vijoličaste, rdeče, črne, oranžne ali bele barve OS 115685 - 67762457 / 1913 / 67690512 / 67844513 / 610 / 5011 Potopna črpalka 'SPE 7002' moč 250 W, maks. pretok vode 6,0 m3 / h, višina potiska do 6 m, maks. globina črpanja 7 m, maks. temperatura vode 35 °C, premer izteka 1"G1"1 - 1 / 4"G1 - 1 / 4", kabel d 10 m,masa 4,4 kg OS 101477 - 67989061 Škarje za živo mejo HURRICANE 'HHSI 6055' moč 600 W, dolžina rezila 55 cm, razdalja med noži 20 mm, razd. 20 mm, masa 3,7 kg OS 103549 - 22586179 479 90 ,kn cca. 63,40 € l^lEHHdHEB ekskluzi Bencinska kosilnica 'KS510 / BS450' maks. moč 1,7 kW / 2,3 KM pri 2.800 obr. / min, 'Briggs & Stratton' motor 450 E', 125 cm3, širina reza 51 cm , višina košnje 28 - 75 mm, za površine do pribl. 1.400 m2, masa 20,5 kg, stranski izmet OS 114159 - 67989496 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 8. maja 2015 Ptuj • Bogomir Jurtela razstavlja pri Ribiču Izsanjana zaljubljenost v slikarstvo V razstavišču restavracije Ribič v Ptuju so v torek, 28. aprila, odprli razstavo ljubiteljskega slikarja Bogomirja Jurtela, ki je z njo pričel proslavljati svojo 75-letnico. Bogomir Jurtela se je rodil tako rekoč na pragu druge svetovne vojne, 2. septembra 1940. Njegova izobraževalna pot ga je pripeljala do diplome na likovni usmeritvi na mariborski pedagoški akademiji, in čeprav je, kot je zapisal v zloženki ob svoji razstavi, »poučeval vse mogoče«, priznava, da mu je bilo najlepše pri likovnem pouku. In likovni umetnosti se je povsem predal po upokojitvi leta 2000, ko si je uredil atelje na obronkih Haloz. »Tam užijem svoj mir in izsanjam zaljubljenost v likovno ustvarjanje,« poudarja Jurtela. Foto: Črtomir Goznik Bogomir Jurtela (desno) s slikarskim prijateljem Jožetom Foltinom Odprtja razstave so se udeležili njegovi številni slikarski prijatelji, ki so skupaj z njim člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj, slikarja in njegovo delo pa je predstavil eden od mentorjev ptujskih ljubiteljskih slikarjev in Jurtelov dolgoletni prijatelj Jože Foltin. Za kulturni utrinek je poskrbel osmošolec OŠ Cirkovce (tam je bil B. Jurtela ravnatelj kar 25 let), klarinetist Urban Erker, učenec prof. Danijela Šegula v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla. jš Videm • Nina Bratušek - zlata na državnem tekmovanju »Angležinja« z videmske šole Nina Bratušek, devetošolka s šole Videm, seveda ni Angležinja, ampak glede na uspeh, ki ga je v letošnjem šolskem letu dosegla na tekmovanju iz angleščine, bi to mirne duše lahko postala. Nina se je nedavno vrnila z državnega tekmovanja v angleščini z zlatim priznanjem, dosegla je prav vse točke. »Nina je učenka, kakršno si učitelj lahko le želi,« je nanjo ponosna njena mentorica Aleksandra Ku-kovič, profesorica angleščine. »Že nekaj let sem mentorica tekmovalcem, pa tako zagnane učenke še nisem imela. Poleg nadarjenosti je Ninina velika prednost pred drugimi tudi ta, da je zelo delovna, sposobna in ambiciozna, saj ve, kaj hoče. Ko se česa loti, potem tega ne počne tako mimogrede, ampak postane prava raziskovalka. Tudi ob pripravah na letošnje tekmovanje iz angleščine, kjer so morali tekmovalci predelati Davida Copperfielda, je bilo tako.« Nina Bratušek z mentorico, prof. Aleksandro Kukovič Foto: jš Na videmski šoli se je tekmo- Leskovec - udeležilo 13 učen-vanja iz angleščine na šolskem cev, na regijskega so šli trije, na nivoju - skupaj s podružnico državnem pa je bila Nina. Ko nam je Nina naštevala, pri katerih predmetih vse je letos tekmovala, smo bili prav presenečeni, koliko vsega obvlada. In od kod navdušenje nad angleščino? »Ta jezik je med mladimi zelo priljubljen, saj se z njim lahko odpraviš kamorkoli, se pogovarjaš s komerkoli, je najbolj univerzalen jezik,« pravi Nina. Angleščino »vadi« na spletnih omrežjih v klepetu s prijatelji, tudi v tujini je že bila s starši in je bila glavna družinska prevajalka, po končanem šolanju v Vidmu pa namerava na Drugo gimnazijo v Mariboru, saj želi opravljati mednarodno maturo. In potem - kdo ve - mogoče nadaljevati študij v tujini. Če se je tako odločila, bo že držalo ... jš TVU- 1996-2015 - ^ I Tarada v • ® učenja Dnevi učečih r óeákupnoáti ZUJ.O 19. maj 2015 Mestni trg, Ptuj Ljudska univerza Ptuj http://tvu.acs.si/paradaucenja/ptuj Ji Slovenija • Določen je rok za dokončanje „starih" programov Študijskih grehov ne bo več možno odlagati Konec septembra prihodnje leto se bo iztekel rok za dokončanje »starih« visokošolskih študijskih programov. S tem bo onemogočeno podaljševanje starih grehov v nedogled, šolanje bo namreč treba končati, sicer bodo vse opravljene obveznosti zaman. Čeprav se že vrsto let študij izvaja po bolonjskem sistemu, je še vedno precej študentov, ki so se vpisali po starem programu, pa študija doslej še niso dokončali. Že zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004, ki je uvedel novo, tako imenovano »bolonjsko« strukturo za pridobitev visokošolske izobrazbe s tremi stopnjami, je določil rok, do katerega lahko študenti prejšnjih študijskih programov končajo izobraževanje. Ta je določen najdlje do izteka študijskega leta 2015/16, torej 30. 9. 2016. Kot so zapisali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, po tem datumu dokončanje teh študijskih programov ne bo več mogoče in zakon ne predvideva nobenih izjem. „Z izvajanjem 'bolonjskih' študijskih programov se namreč nekdanji 'predbolonjski' študijski programi ne izvajajo več, končati jih bo mogoče le še do izteka študijskega leta 2015/16. Postopke in pravila dokončanja študija podrobneje urejajo visokošolski zavodi. Posamezniki, ki nameravajo končati 'stare' dodiplomske ali podiplomske študijske programe, naj se glede postopkov pravočasno pozanimajo na visokošolskem zavodu, kjer so študirali," so zapisali na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica Nekoč pred davnim časom, ki ni bil nikakršen čas... Ali pa: Nekoč, pred davnimi časi, tako daleč nazaj, da ni moglo biti dolgo po tistem, ko sta po zemlji hodila še prvi moški in prva ženska .. .Tudi tako: Davno, davno, ko so na tem otoku komaj začeli šteti čas... Naslov današnje knjigarnice je začetek turške pravljice z naslovom Vranja vila, naslednji citat je iz zu-lujske pravljice z naslovom Od kod so prišle zgodbe in tretji je začetek waleške pravljice z naslovom Harfa na vodi. Vse tri pa najdete v razdelku Tipični začetki na strani 180 novitete založniške hiše Mladinska knjiga in jih je v spremno besedo (Malo teorije - za še več domišljije, str. 179 do 185) postavila dr. Dragica Haramija, ki je za zbirko pravljic naredila izbor in pripravila didaktično gradivo. Zbirka, izbor svetovnih pravljic z naslovom Modrost pravljične školjke sodi v serijo knjig za osnovnošolce z naslovom Domače branje Knjiga pred nosom. zbirko je konceptualno zasnoval in strokovno postavil ter bdi nad njo dr. Igor Saksida in doslej so posamezne izdaje povsem upravičile namen izdaje. Tudi Modrost pravljične školjke je lepa in bogata knjiga, vendar se zdi, da z vseh vetrov izbrane ilustracije, če se lahko tako izrazim, krnijo pravljično podobo in dajejo knjigi nekako manj resno podobo, če se lahko tako izrazim. Tako šolsko priročniško deluje, tako nepravljično se zdi umeščanje ilustracij in tudi vprašanj za posamezno pravljico. Seveda v kratki spremni besedi (str. 196 in 197) likovni urednik, mojster tega področja Pavle Učakar, pravi, da »vsekakor sprejemam kritiko, da je koncept likovne opreme precej kaotičen in neopredeljiv. A v svoj zagovor lahko rečem, da sem izbiral podobe predvsem po lastnem okusu in dostopnosti ...« Škoda, kajti izbor pravljic je odličen in bila bi lahko prima pravljična ilustrirana knjiga. Knjiga prinaša torej triindvajset pravljic, začenja z zu-lujsko in zaključuje s kitajsko, vsaki pravljici sledijo vprašanja in zanimivosti, ki lahko odraslemu bralcu obudijo šolsko znanje ali pa poglobijo dosedanje vedenje o eni najstarejših literarnih oblik, kot radi pravimo za pravljice. Na strani sedemnajst je v okvirčku zapisano, da obstaja več virov, ki govorijo o tem, kako so nastale zgodbe. Zanimiva je pravljica ameriških staroselcev plemena Seneka z naslovom Govoreči kamen, njen podnaslov je iz ljudskega izročila severnoameriških Indijancev. Pravljica, ki je objavljena v istoimenski zbirki (Prevedel Dušan Ogrizek. Ilustrirala Cita Potokar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976. Zbirka Zlata ptica.), je zanimiv primer o nastanku zgodbe: kamen pripoveduje zgodbe osirotelemu dečku, in ko ga krušna mati vpraša, kaj so to zgodbe, ji odgovori, da so to pripovedi o tem, kar se je zgodilo pred davnimi časi . Modrost pravljične školjke je odlična spodbujevalna knjiga k branju skoraj pozabljenih knjig pravljic, knjig iz otroških dni. Taka je na primer zbirka laponskih pravljic iz leta 1969 in Haramijeva je odlično izbrala tisto z naslovom Naši pradedje (Prevedel Cveto Zagorski), ki začenja tako: Prav nič se ne norčujmo iz naših pradedov. To ne bi bilo pravično. Saj niso bili sami krivi, če so bili malo čudaški. Pa tudi nič hudega ni, če je kdo čudaški, samo pretiravati ni treba. naše pradede je pač treba razumeti. Neznansko vode je že preteklo, odkar so živeli. Svet pa, vsaj tako pravijo, napreduje z zmeraj večjimi koraki, kolikor starejši je. To pomeni, da naletimo na zmeraj manjši napredek, kolikor dalj nazaj se vračamo v mlada leta tega sveta. Zatorej ne smemo našim pradedom prav nič zameriti, če je bil njihov napredek tako kratkih korakov. Ker so hoteli nekje stanovati, so si sezidali hišo. Niso pa še vedeli, da mora imeti hiša tudi vrata, če hočejo priti vanjo ... Prijeten zaključek slovenskih knjižnih dni želi Liljana Klemenčič Rokomet Nori rokometni maj in čudež na Hardeku Stran 12 Kolesarstvo Slavje Sagadina na močni Stran 12 Tenis Rola vCaliju, doma državna prvenstva Stran 13 Judo Litovka previsoka ovira za Urekovo Stran 14 Nogomet Priznanja štirim ptujskim trenerjem Stran 14 Rekreacija Markovski mali maraton in rekreativni tek Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 32. krog Odlična napoved za tekmo z Mariborom Foto: Črtomir Goznik Čeprav so Koprčani dobili prvi polčas, pa so na koncu pred domačimi navijači -kakšnih 300 se jih je zbralo, nekaj je bilo tudi navijačev Zavrča - ostali brez točk. V drugem polčasu so gostom dopustili preobrat. Koprčani so izboljšali neslavni rekord: z novima dvema rdečima kartonoma so že pri trinajstih v tej sezoni in so tako za dva presegli svoj prejšnji rekord. Dvoboj, ki bi lahko odločal o končnem 5. mestu, se je začel z veliko priložnostjo za Mateja Palčiča, a je ta v 2. minuti z vsega treh metrov streljal v vratarja Nikolo Petroviča. Dober uvod so domači kronali v 8. minuti, ko je Jaka Štromajer z desne strani poslal lepo povratno žogo do Denisa Halilo-viča, ta pa je z desetih metrov z močnim strelom povedel Vratar Nikola Petrovič (Zavrč) je v Kopru nanizal nekaj neverjetnih obramb. ekipo v vodstvo z 1:0. Največjo priložnost, da bi vodstvo povišali, so imeli domači v 27. minuti: Mitja Lotrič je streljal s 14 metrov, s fantastično obrambo pa se je izkazal Petrovič in žogo odbil kot. Gostje so bili praktično ves prvi polčas nenevarni. Tudi uvodne minute drugega polčasa so minevale pretežno ob premoči domačega moštva. Potem pa je prišla ključna minuta, ko se je tekma preobrnila: Leo Štu-lac je v 58. minuti povsem po nepotrebnem izgubil žogo na sredini igrišča, Polič jo je v polprotinapadu podal do Roka Zorka, ta je sam pritekel pred Vasjo Simčiča in ga zanesljivo premagal - 1:1. Zadetek je opogumil gostujoče V Zavrč prihaja Maribor Že v soboto bodo slovenski prvoligaši znova stopili na igrišča - igrali bodo tekme 33. kroga. Ljubiteljem nogometa na Štajerskem se obeta nov zanimiv obračun, v Zavrču bo gostoval Maribor. Aktualni državni prvaki so na dobri poti, da naslov osvojijo tudi v tej sezoni, potrdijo ga lahko že v Halozah (če zmagajo in če obenem Celje in Domžale ne zmagata). Vijoličasti so bili v tej sezoni od belih boljši na vseh treh medsebojnih tekmah: jim lahko Zavrčani v četrtem poskusu odščipnejo kakšno točko? 6. krog: Maribor - Zavrč 3:0; 15. krog: Zavrč - Maribor 0:1; 24. krog: Maribor - Zavrč 2:1. JM PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 32. KROGA: Luka Koper - Zavrč 1:2 (1:0); Maribor - Celje 4:1 (2:0); strelci: Šuler (lB.), Volaš (29., 90.), Ibraimi (SB.); Lendrič (SS./ll-m); Krka - Domžale 3:2 (0:2); strelci: Rašic (72 .), Fuček (74.), Peric (79.); Podlogar (9.), Zec (S0.); rdeči karton: Rašic (94./Krka); Rudar - Olimpija 2:0 (0:0); strelec: Firer (48., 78.); Radomlje - Gorica 1:0 (0:0); strelec: Zorc (7S.). 1. MARIBOR S2 2l B S B7:S0 B9 2. CELJE S2 l7 10 S S0:24 61 3. DOMŽALE S2 l8 S 9 4S:21 S9 4. OLIMPIJA S2 lS 10 7 S0:2B SS 5. ZAVRČ S2 l4 4 14 S2:4S 4B 6. RUDAR S2 ll 10 11 S9:SB 4S 7. LUKA KOPER S2 l2 S 17 SS:S0 40 8. KRKA S2 8 7 17 S2:S1 S1 9. GORICA S2 7 7 18 S0:4S 28 10. RADOMLJE S2 S S 24 19:7S 16 moštvo, da je slabih deset minut zatem doseglo še drugi zadetek. Zorko je poslal lepo globinsko podajo v kazenski prostor domačih, rezervist Tomislav Kiš pa je rutinirano premagal koprskega vratarja - 1:2. Domači bi lahko izenačili v 75. minuti, Štulac je poskusil popraviti napako iz 58. minute, vendar je lep in močan strel z roba kazenskega prostora zgrešil cilj. Sledile so zelo živčne minute, saj je glavni sodnik Matej Jug od 77. do 90. minute pokazal kar tri rdeče kartone - Domnu Črnigoju, Goranu Galešiču in Toniju Datkoviču. Vsi trije so bili posledica 1. SNL, 33. krog: Zavrč - Maribor, sobota, 9. maja, ob 20.00 v Zavrču brezobzirne igre in drugega rumenega kartona. sta Nogomet • Licenciranje Domačo ligo v Zavrču, evropske tekme v Mariboru Licenčna komisija pri Nogometni zvezi Slovenije je v ponedeljek objavila rezultate licenčnega postopka za klube 1. SNL na prvi stopnji za sezono 2015/16. Vseh deset klubov je pridobilo licenco za nastop v 1. SNL, medtem ko je licenco za nastopanje v evropskih pokalih pridobilo sedem klubov (Gorica, Krka in Radomlje niso vložili vloge). Zavrčani bi morebitne tekme evropskega pokala odigrali v mariborskem Ljudskem vrtu, tekme 1. lige pa lahko igrajo na svojem stadionu v Zavrču. JM Nogomet • 2. SNL Zelo pomembna tekma v Dobu V soboto bodo nogometaši Aluminija v 24. krogu 2. lige gostovali pri Roltek Dobu. Gre za derbi prvo- in drugouvrščene ekipe lige, zato je pomembnost obračuna tista najvišja. O tem priča tudi izbira glavnega sodnika - tekmo bo sodil Damir Skomina. V primeru zmage ene ali druge ekipe bi si ta skorajda že zagotovila 1. ali 2. mesto, ki prinašata napredovanje oz. kvalifikacije za 1. ligo. Tretja ekipa iz vrha lestvice, Krško (1. Dob 44, 2. Aluminij 43, 3. Krško 43 točk), bo gostovala na Obali, pri ekipi Ankarana. JM 2. SNL, 24. krog: Roltek Dob - Aluminij, v soboto, 9. maja, ob 17.00 v Dobu Nogomet • Nike premier cup Kidričani zastopajo Slovenijo Mladi nogometaši Aluminija U-15 so v slovenskem delu tekmovanja Nike premier cup osvojili 1. mesto (v finalu so ugnali Maribor) in se uvrstili na zaključni evropski turnir. Ta bo med 7. in 11. majem na Danskem. Mladi varovanci Boruta Ko-larja so se tako znašli v elitni druščini zmagovalcev nacionalnih tekmovanj iz vse Evrope; med njimi so tudi podmladki uveljavljenih klubov, kot so Fe-yenoord, Dinamo Moskva, Ga-latasaray, Basel, Rapid, Genk, Legia Varšava, Rijeka, Malmo, Maccabi Haifa, Honved Budimpešta ... JM 10. JUBILEJNIMEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR MLADI DRAVAŠ (9.-10. majin 16.-17. maj) Letos bo NK Drava že desetič organizator velikega mednarodnega nogometnega turnirja mlajših selekcij, ki se bo odvijal na Mestnem stadionu na Ptuju. Selekcije U7, U8, U9, U10, Ull IN U13. Skupaj bo nastopilo 106 ekip iz osmih držav. (I Pridite, navijati tudi vi, da skupaj razveselimo naše mlade nadobudneže. , * v\ UvJv 12873116 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 8. maja 2015 Rokomet • NLB leasing liga (m), 26. krog . Nori rokometni maj in čudež na Hardeku Jeruzalem - Riko Ribnica 33:31 (13:20) JERUZALEM: Balent (+13), Škalički; Veselko, Lukman, Bo-gadi 6, Radujkovic 2, Čudič 10 (6), Gregorc 3, Grizolt, Šandor, Kocbek 3, Kolmančič, Mesaric 6, Levak 1, Petrovič, Rajšp 2. Trener: Saša Prapotnik. RIKO RIBNICA: Perovšek (+13); Klarič; Leban 4 (3), Fink, Atanasov 2, Kljun, Grebene 6, Tanko, Skušek 7 (2), Knavs, Pucelj 6, Pahulje, Nosan 1, Markovič 3, Batinič 2, Košmrlj. Trener: Robert Beguš. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Riko Ribnica 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Riko Ribnica 8 minut. IGRALEC TEKME: RK Jeruzalem Ormož. Majhno mesto Ormož bo maja najbolj rokometno obarvano v Sloveniji. Nori rokometni maj so člani Jeruzalema pričeli s čudežno zmago nad Ribnico, v soboto, 9. maja, ga bodo nadaljevali mlajši dečki A, v petek in soboto, 15. in 16. maja, pa še kadeti. Obe ormoški mlajši Foto: Črtomir Goznik Ormoški rokometaši so v neverjetni tekmi, kakršno lahko kot igralec ali navijač doživiš le enkrat ali pa sploh nikoli, pripravili izjemen preobrat. selekciji čaka v trdnjavi Har-dek zaključni turnir, ki bo odločal o državnem prvaku. Nori rokometni maj se bo zaključil v soboto, 23. maja, ko bo v Mestni grabi ob glavnem dogodku pod imenom Zbudi se, Ormož potekal turnir v ro- kometu na mivki. Pa gremo k čudežu ... Tekma med Jeruzalemom in Ribnico je odločala o četrtem mestu gostov. ki še vodi v polfinale končnice za državnega prvaka. Za uvrstitev med štiri najboljše v državi so varovanci trenerja Roberta Beguša potrebovali zmago. Začetek Ormožanov je bil katastrofalen, tehnične napake so se kar vrstile in Ribnica je tik pred začetkom četrte minute povedla z 0:4. Gostiteljem ni pomagala niti mi- Kolesarstvo • Dirka v Italiji Slavje Sagadina v močni mednarodni konkurenci Na praznični 1. maj se je ekipa mladincev KK Perutnina Ptuj podala čez mejo in nastopila v Italiji na močni mednarodni preizkušnji, imenovani Nave Di Fontana-fredda. Barve ptujskega kluba so branili Luka Sagadin, Marko Hozjan, Nace Malo-vič, Jernej Paj, Tilen Žagar in Jan Medved, skupaj pa je nastopilo kar 164 kolesarjev. Odpeljali so 63 km: najprej 8 ravninskih krogov, nato enega 14 km s klancem 8 km do cilja. Italijanske ekipe niso dovoljevale pobega po ravnini, čeprav so Slovenci velikokrat poskušali, zelo aktivni so bili tudi ptujski kolesarji, predvsem Paj, Hozjan in Sa-gadin. Na klancu je prišlo do odločilne selekcije, ostala je skupina 13 kolesarjev, v kateri sta bila Sagadin in Hozjan. Slednji je po ravnini ulovil Foto: Marjan Kelner Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je na močni dirki v Italiji s pomočjo ekipe ugnal vse konkurente. ubežnika in tako Sagadinu omogočil boj za zmago. Ta si je na svoj rojstni dan privozil do zdaj najprestižnejšo zmago in si »podaril« najlepšo možno darilo, saj je bil uspeh resnično dosežen v izjemni konkurenci. Brez pomoči svojih sotekmovalcev mu ne bi uspelo, še posebej velja tu omeniti Hozjana, ki je imel pred koncem dirke veliko smolo, saj je po zapletu s kolesarjem 700 metrov pred ciljem grdo padel. Ostali ptujski kolesarji so dirko končali v glavnini. V nedeljo, 3. 5., so mlajši mladinci nastopili na Pokalu Dragatuš. Omenjeni šesterici se je pridružil še Žan Ljubec. Najbolje sta spet dirkala Saga-din in Hozjan, ki sta bila 3. in 6. Dva dni po izjemnem uspehu je Sagadin tako vknjižil nove stopničke in dokazal, da je v odlični formi. Prav tako so v Dragatušu nastopili tudi dečki. Maed Ptujčani sta najvidnejši uvrstitvi dosegla Žan Žnidar, ki je bil med dečki C 4., Enej Kla-sinc pa med dečki B 5. Po zaslugi ekipnega dela in izjemnega Sagadina bo ta kmalu v dresu reprezentance tekmoval na močni mednarodni etapni dirki na Češkem. tp Boks • Sparing revija BK Ring Za začetek devet dvobojev Boks klub Ring iz Ptuja je pred leti pričel pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici pripravljati javne sparing dvoboje na prostem. Te so v glavnem izvajali v poletnih mesecih, ko je vladalo rahlo tekmovalno zatišje. Letos so nekoliko pohiteli in prvo prireditev pripravili minulo soboto. Na sporedu je bilo devet dvobojev, predstavili pa so se predvsem mlajši boksarji in boksarke iz petih slovenskih klubov. Osnovni namen teh revij je ta, da si mladi nabirajo izkušnje v ringu. Dvoboji, če ne pride do prekinitve, se končajo z neodločenim rezultatom. Na seznamu bojev je imel BK Ring tokrat pet svojih predstavnikov, kar tri so bile predstavnice nežnejšega spola - . Najprej je nastopila Doris Soršak, za katero je bil to drugi dvoboj. Svojo borbo proti Barbari Mavrič (BK Ljutomer) je opravila zelo solidno. Prava novinka, kar se tiče tekmovalnega boksa, je bila šele 13-le-tna Tjaša Vrečar (BK Ring Ptuj), ki se je merila z Niko Kerbič (ŽBK Maribor). Slednja je bila za odtenek boljša in dvoboj je domači trener prekinil. Tretja predstavnica BK Ring je bila Monika Božičko, ki je bila vse tri runde popolnoma dominantna proti Katarini Fras (BK Ljutomer). Luka Stolekar (BK Ring, modri dres) Foto: Marjan Kelner Med mladimi ptujskimi boksarji je tokrat dobil priložnost 17-letni Gregor Tušek in svoj talent pokazal v obračunu s Tadejem Črnogo (BK Portorož). V zadnjem obračunu sta si stala nasproti Luka Štolekar (BK Ring) in Luka Bohinec (ŽBK Maribor) ter prikazala dobro boksarsko predstavo. Organizatorji bodo spomladi ter predvsem poleti pripravili še precej podobnih revij. David Breznik 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 26. KROGA: Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica 33:31 (13:20), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 37:31 (18:13), Krka - Urbanscape Loka 28:30 (12:19), Gorenje Velenje - Sevnica 37:21 (18:11), Istrabenz Plini Izola - Sviš Ivančna Gorica 33:27 (13:9), Trimo Trebnje - Slovan 28:23 (16:11), Slovenj Gradec 2011 - Krško 29:26 (15:10). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 26 26 0 0 52 2. GORENJE VELENJE 26 24 0 2 48 3. MARIBOR BRANIK 26 20 1 5 41 4. TRIMO TREBNJE 26 17 1 8 35 5. RIKO RIBNICA 26 16 1 9 33 6. URBANSCAPE LOKA 26 12 2 12 26 7. JERUZALEM ORMOŽ 26 11 3 12 25 8. SLOVENJ GRADEC 26 11 0 15 22 9. KRKA 26 9 2 15 20 10. SLOVAN 26 9 1 16 19 11. ISTRABENZ IZOLA 26 8 2 16 18 12. SEVNICA 26 6 1 19 13 13. SVIŠ IVANČNA G. 26 4 2 20 10 14. KRŠKO 26 1 0 25 2 Ekipe Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Maribor Branik in Trimo Trebnje so se uvrstile v polfinale (CPL - Trimo, Gorenj - Maribor); ekipi Sviš Ivančna Gorica in Krško sta izpadli iz 1. NLB Leasing lige, nova prvoligaša sta Koper 2013 in Dobova. nuta odmora, Ribnica je ob vzpodbudi svojih navijačev v 9. minuti povedla s kar 2:8 in še v drugo prisilila domačega trenerja, da poseže po minuti odmora. Pa niti ta ni koristila četi trenerja Saše Prapotnika, saj je ribniški stroj mlel vse pred sabo, ob tem je v golu blestel še Jošt Perovšek, ki je do odmora zbral kar 10 obramb. V 20. minuti je Pa-trik Leban iz sedemmetrov-ke zadel za +10 (6:16), Peter Batinič je nato še povišal prednost na +11. Kar nekaj gledalcev je začelo zapuščati Hardek, saj po videnem niso verjeli v preobrat. Da bi lahko prišlo do preobrata, se je prvič dalo zaslutiti po seriji Jeruzalema 6:1 v zaključku 1. polčasa. Pred- nost je iz - 11 splahnela na - 6 (12:18), a sta Leban in Skušek znova povišala na +8 (12:20). V 2. polčasu je post gostov brez doseženega zadetka trajal kar deset minut, saj se je na drugi strani prebudil vratar Tomislav Balent in petim obrambam iz 1. polčasa dodal osem obramb v 2. polčasu. Po seriji 6:0 je Ormožanom uspelo v 38. minuti zmanjšati zaostanek na -2 (18:20) in upanje v čudež se je vedno bolj razplamte-valo. Ribniški navijači so bili vedno tišji, domači pa glasni kot v najboljši časih - in lov se je pričel. V 40. minuti je Gregor Grizolt pri domačih moral na klop za kaznovane, namesto gostov pa so to izkoristili domačini in z igralcem manj dosegli tri zadetke. Rokometašem Ribnice so se vse bolj šibila kolena, v 45. minuti pa je Bogadi poskrbel za prvo izenačenje na tekmi (23:23). Na to so gostje odgovorili z novim vodstvom za dva zadetka (24:26), a so jim domačini vrnili in po golu krožnega napadalca Danijela Mesarica v 54. minuti prvič na tekmi povedli - 27:26. Trdnjava Hardek je bila na nogah in vse več Ormožanov je bilo prepričanih v čudež. K temu je pomagala tudi klop Ribnice v 58. minuti, ko je pri zaostanku z dvema zadetkoma (30:28) naredila napačno menjavo in pripomogla k zmagi Jeruzalema: z igralcem več je Siniša Radujkovic zadel za neulovljivih 31:28. Končni izid 33:31 je v 60. minuti postavil kapetan Čudič s svojim desetim zadetkom na tekmi in 190. v prvenstvu, kar ga uvršča na vrh lestvice najboljših strelcev. Zdaj ekipam Celja, Gorenja, Maribora in Trima iz Trebnjega preostane le še boj za naslov državnega prvaka. Favoriti so Celjani, ampak tudi favoriti zmeraj ne zmagujejo. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (ž) Presenečenje v Brežicah ZRK Brežice - ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj 27:27 (16:13) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Majcen, Kolednik 5, Ivančič 4, Lazar, Grabrovec 3, Požgan, M. Se-linšek 3, Šrajner 4, Ambrož, B. Selinšek 6. Trener: Sašo Petek. Ptujske rokometašice so na zadnjem gostovanju v letošnji sezoni (odigrano bi moralo biti že v soboto) presenetile in favoriziranim Brežicam odščipnile točko. Proti ekipi, s katero so še pred kratkim klonile za 16 zadetkov in bo v naslednji sezoni igrala v pr-voligaški konkurenci, je to seveda lep uspeh, obenem pa je za ptujsko vrsto to prva točka v končnici za prvaka. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, pri gostujoči vrsti pa velja pohvaliti predvsem pristop in borbenost, ki sta bila povsem drugačna kot na domači tekmi. V prvem polčasu so domačinke pobudo prevzele tik pred koncem in na odmor odšle s tremi zadetki 1. B SRL (ž), KONČNICA OD 1. DO 4. MESTA REZULTATI 5. KROGA: Brežice -Tenzor Dp-Logik Ptuj 27:27 (16:13), Nazarje - Jadran Blu-emarine Hrpelje Kozina 22:25 (11:11). 1. JADRAN HRPELJE 5 4 0 1 41 2. BREŽICE 5 4 1 0 34 3. NAZARJE 5 1 0 4 30 4. TENZOR DP-LOGIK 5 0 1 4 23 prednosti. Tudi uvod nadaljevanja je bil precej izenačen, v 40. minuti pa je gostujoči strateg Sašo Petek vzel minuto odmora, saj so Posavčanke povedle 20:16. Ta je pomagala, gostje so se vrnile s serijo 0:4, toda že dobrih deset minut zatem je bilo spet 25:22. Brežičanke je spet »rešila« minuta odmora, kajti takoj zatem je bil izid poravnan na 25:25. 20 sekund pred koncem so domačinke povedle 26:25, le nekaj sekund pred koncem pa je Ptujčankam, pri katerih velja pohvaliti obe vratarki, Pušnikovo in Lazar-jevo, točko z zadetkom zagotovila Ivančičeva. tp petek m S. maja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Judo m Grand prix v Zagrebu Tenis m Challenger, ITF, DP U-14 Litovka previsoka ovira Urška Urek (JK Drava Ptuj) je svojo trenutno pripravljenost preizkusila na izredno močni tekmi Grand prix v Zagrebu. V njeni kategoriji nad 78 kg je bilo prijavljenih 15 tekmovalk, ki večinoma sodijo v svetovni vrh. Urška se po poškodbi počasi vrača v staro formo. Tokrat je v uvodnem krogu nastopila proti Santi Pakenyte. Litovska judoistka je zelo visoka in je bila tudi bistveno težja od Urekove; ta je izgubila dvoboj zaradi prisluženih kazni. V borbi se je Urška trudila, a ni popolnoma izpolnila zastavljenega taktičnega načrta niti ni bila dovolj močna, da bi lahko opravila s Pakenyte-jevo. Ta je v repasažu izgubila borbo za 3. mesto z Nemko Jasmin Kuelbs, medtem ko je zmago v tej kategoriji v Zagrebu osvojila Turkinja Belkis Zehra Kaya. Na Hrvaškem sta si iz slovenske reprezentance zmagi priborili Tina Trste-njak in Anamari Velenšek, tretji pa je bil Matjaž Ceraj. David Breznik Plavanje • Miting v Mariboru Klara in Sara do medalj Plavalno društvo Maribor je pripravilo 9. mednarodni miting Pomlad 2015. Prijavljenih je bilo kar 257 plavalcev in plavalk iz 21 klubov iz Hrvaške, z Malte, iz Italije in Slovenije. PK Terme Ptuj so zastopali Klara Benko, Kristjan Risek, Viktorija Rihtarič in Sara Lampret. Na skupno devetnajstih startih so dosegli veliko osebnih rekordov, kar je bil njihov glavni cilj. Tokrat se je najbolj izkazala Klara Benko, saj je v vseh disciplinah osvojila medalje: na 50 m prsno, 200 m prsno, 50 m delfin in 100 m delfin je osvojila srebrne, na 50 m prosto in 100 m prsno pa bronaste medalje. Sara Lampret je tokrat osvojila drugo mesto na 50 m prosto in tretje mesto na 50 m hrbtno. Ptujski plavalci so nastop izkoristili kot pripravo na domači mednarodni plavalni miting Terme Ptuj 2015, ki bo 16. maja. David Breznik Rokomet • Gimnazija Ptuj Zmagali na Madžarskem Rokometaši ptujske gimnazije so se konec aprila udeležili jubilejnega, 10. turnirja na Madžarskem, imenovanega Tuba cup. Turnir poteka v majhnem mestecu Gyonk v osrčju Madžarske. Tekmovanje tradicionalno organizira tamkajšnja gimnazija, ki je letos povabila na turnir vrstnike iz Romunije, Hrvaške in Slovenije. Nastopilo je pet ekip, ki so se v dveh dneh pomerile po sistemu vsaka z vsako. Ptujski gimnazijci so v medsebojnih dvobojih pokazali največ in so po letu 2006 drugič osvojili prvo mesto na tem turnirju! Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj 2. Madžarska kadetska reprezentanca (letnik 2000) 3. Szekelyudvarheley (Romunija) 4. Gimnazija Gyonk 5. Gimnazija Zaprešic (Hrvaška) Ptujsko gimnazijo so zastopali: Jernej Hajdinjak, Uroš Mendaš, Timi Rosič, Žan Žmavc, Mitja Vaupotič, Nejc Šandor, Jan Osterc, Jan Mlač, Anže Gavez, Urh Toš, Jakob Ovčar, Rok Koderman, Žak Ciglar, Matej Rojht. UR Rola v Caliju, doma državna prvenstva Rola v Kolumbiji že v četrtfinalu Ta teden Ptujčan Blaž Rola (99. na ATP) nastopa na challenger turnirju v kolumbijskem Caliju. Začel je zelo uspešno, saj je brez težav preskočil uvodna kroga in se prebil v četrtfinale. Najprej je premagal 23-letnega domačina Juana Sebastiana Gomeza (484.), v drugem pa še 28-le-tnega Brazilca Caia Zampie-rija (432.). V četrtfinalu ga v petek čaka nastop proti 32-le-tnemu Ekvadorcu Giovanni-ju Lapenttiju (250.). Mladinski ITF-turnir v Italiji V mestu Salsamaggiore na severu italijanskega škornja je potekal mladinski ITF-tur-nir 2. ranga, na katerem je nastopila tudi Nina Potočnik (Galtena). Med posameznicami je bila 2. nosilka, poslovila pa se je v četrtfinalu, ko jo je ugnala domačinka, 17-letna Federica Mordegan. Med dvojicami je Nina združila moči z Romunko Karolo Patricio Bejenaru - bili sta 1. nosilki. Uvrstili sta se v finale, kjer sta bili boljši mladi Nizozemki, 3. nosilki, Isolde de Jong in Nina Kruijer (2:6, 5:7). DP U-14 v Mariboru Poletno državno prvenstvo v kategoriji U-14 je letos potekalo na igriščih ŽTK v Mariboru. Blaž Vidovič (letnik 2002) je bil 7. nosilec, a je tokrat med posamezniki izpadel že v 2. krogu. Boljše mu je šlo med dvojicami, kjer sta se s Samuelom Patetom kot najmlajša prebila do polfinala. Tam sta ju ugnala leto starejša 2. nosilca Mark Andrejič Goljar (Domžale) in Filip Jeff Planinšek (ŽTK Maribor). Pri dekletih je nastopilo več mladih članic TK Terme Ptuj: Nika Strašek, Tara Go- rinšek, Taja Lončarič in Nina Pliberšek. Slednje tri so se na glavni turnir prebile skozi kvalifikacije, kjer je vsaka dosegla po dve zmagi. V konkurenci leto ali dve starejših tekmic se je v glavnem žrebu le Taji uspelo uvrstiti v 2. krog. Med dvojicami sta se Nika in Taja zelo dobro upirali 1. nosilkama Alji Belinger (ŠPlus) in Alei Bubek (N. Gorica). TUrnir v Kopru: Vidovič dvakrat do finala Konec aprila je v Kopru potekal finalni A-turnir serije round robin. Blaž Vi-dovič je bil 2. nosilec in je vse do finala ta status tudi upravičeval. V polfinalu je v treh nizih ugnal Boruta Šraja (ŽTK Maribor, 4.), v finalu pa se je meril z Anejem Levpuščkom (TK Domžale, 6.). Izjemno izenačen dvo- Kikboks m KBV Ptuj Ptujčani uspešni v Avstriji Del ekipe ptujskih kikbo-ksarjev - članov Kluba borilnih veščin Ptuj - se je konec tedna udeležil mednarodnega turnirja v Kalsdorfu v Avstriji. Nastopili so Staša Štern, Anej Pivec, Tilen Repina, Jan Lenart, Niko Ritlop, Nino Bratušek, Patrik Šulek, Timi Sitar in Dominik Ljubec. Point fighting Med mlajšimi kadeti U-10 je 1. mesto osvojil Anej Pivec (nad 32 kg), 2. mesto v isti kategoriji Tilen Repina, 3. mesto pa Jan Lenart. Med mlajšimi kadeti U-13 je Ptujčani v Avstriji Foto: Franc Slodnjak 1. mesto osvojil Tilen Repina (do 37 kg), 2. mesto pa Staša Štern (do 37 kg) in Niko Ritlop (nad 47 kg). Foto: Črtomir Goznik Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) boj je dobil Domžalčan z rezultatom 6:4, 3:6, 5:7. Blaž je skupaj s Samuelom Patetom (Portovald) igral tudi v igri dvojic, bila sta 1. nosilca. Tudi v tem žrebu sta Vidovič in Pate klonila v zaključnem dvoboju, boljša sta bila 2. nosilca Matic Di-mic (MAX) in Tilen Potočnik (Jaki). JM Med starejšimi kadeti U-16 je 1. mesto osvojil Dominik Ljubec (nad 69 kg), 2. mesto Patrik Šulek (do 63 kg) in Dominik Ljubec (do 69 kg), 3. mesto pa Patrik Šulek (do 69 kg). Light kontakt Med starejšimi kadeti U-16 je 2. mesto (do 63 kg) osvojil Timi Sitar. Naslednji konec tedna gredo naši najboljši tekmovalci na priprave na Barada kamp na Rogli, nato pa čaka tekmovalce in druge člane KBV osrednja prireditev v letošnjem letu -finale državnega prvenstva v vseh disciplinah in proslava ob 40-letnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Dogodek bo v soboto. 16. maja, v dvorani Šolskega centra na Ptuju. Franc Slodnjak Namizni tenis m DP za kadete in mladince Z dveh državnih prvenstev s tremi medaljami Mladinsko DP V Novem mestu je sredi aprila potekalo mladinsko državno namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvojice. Iz NTK Ptuj so na njem nastopali Anja Bezjak, Katja Krajnc, Daniela To-manič Butkovska in Mar-sel Šegula,iz NTK Cirkovce pa Nika Belaj ter Ina in Iva Unger. Največji uspeh sta med dvojicami dosegli Katja in Anja, ki sta osvojili končno 3. do 4. mesto. Med posameznicami sta se Katja in Anja iz predtekmovalnih skupin uvrstili v finalni del, končali pa sta na 9. do 16. mestu. Kadetsko DP Konec aprila je v Mengšu potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje, tudi tukaj med posamezniki in Marsel Šegula in Katja Krajnc na 2. stopnički na kadetskem DP med mešanimi pari dvojicami. Med dekleti je nastopilo 48 igralk, med fanti pa kar 72. Ptujski klub so zastopali Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Danijela Toma-nič Butkovska, Sara Štum-berger, Marsel Šegula in Jernej Masten Toplak. Za NTK Cirkovce so tekmovali Iva in Ina Unger, Nika Be-laj in Jaša Lozinšek. To je starostna kategorija, v kateri so mladi ptujski in cirkovški igralci računali na dobre uvrstitve ... in jih tudi dosegli! Med posameznicami je Katja Krajnc dosegla pet zaporednih zmag in se prebila vse do polfinala. Tam jo je ustavila kasnejša prvakinja Aleksandra Vovk (Logatec), 3. mesto pa je vseeno odličen dosežek. Le krog prej je tekmovanje končala Daniela Tomanič Butkovska (ugnala jo je prav Katja) in tako dosegla še vedno odlično 5. do 8. mesto. Eva Gojkovič je bila 17. do 24. Pri fantih je Marsel Šegula zasedel 5. do 8. mesto, Jernej Masten Toplak pa 17. do 32. Najvišjo uvrstitev sta med mešanimi dvojicami (nastopili jih je kar 50) dosegla Katja in Marsel, ki sta se štirimi zaporednimi zmagami uvrstila v finale. Tam sta morala priznati premoč dvojici Aljaž Frelih-Katarina Stražar (Mengeš). Katja in Daniela sta med dvojicami pri dekletih osvojili 5. do 8. mesto, enako Mar-sel v paru z Rokom Trtnikom pri fantih. Jernej je bil v paru s Tilnom Šaljo 9. do 16. JM 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 8. maja 2015 Nogomet • Zveza nogometnih trenerjev Slovenije Športni napovednik Priznanja štirim ptujskim trenerjem Na skupščini Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) so med drugim podelili priznanja nekaterim zaslužnim članom; za svoje delo so ga prejeli tudi štirje ptujski trenerji. Naziv častni član ZNTS sta prejela Štefan Lukas (Gere-čja vas) in Anton Korošec (Boč Poljčane) za dolgotrajno in uspešno delo v Društvu nogometnih trenerjev Ptuj, v Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije ter v klubih, kjer aktivno delujeta še danes. Njuno zavzeto delo je pripomoglo k napredku stroke, klubski organizaciji in uspešnosti. Ivo Klarič in Marjan Le-nartič sta prejela naziv zaslužni član ZNTS za več kot 25-letno uspešno in strokovno delo v Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije, Društvu trenerjev Ptuj in Nogometni zvezi Slovenije. Trenerja sta aktivna od ustanovitve dru- štva, opravljala sta naloge sekretarja, s svojim delovanjem sta vplivala na napredek nogometne stroke. Marjan Le-nartič še danes opravlja funkcijo predsednika društva. Društvo je strokovno združenje, ki deluje v okviru programa Medobčinske nogometne zveze Ptuj in se povezuje z Zvezo nogometnih trenerjev Slovenije. Vsi štirje trenerji so ustanovitelji Društva nogometnih trenerjev Ptuj, ki je bilo leta 1981 uradno registrirano pri Upravni enoti Ptuj. Društvo skrbi za izobraževanje in izpopolnjevanje trenerjev. Prvi tečaji za nazive trener C in B so bili organizirani leta 1981, vodila sta jih dr. Zdenko Ver-denik in mag. Rudi Bračič. V društvu deluje 160 trenerjev, ki imajo nazive trener C - trener mladih, trener UEFA B, trener UEFA A in trener UEFA PRO. Delajo v klubih MNZ Ptuj. UR Štefan Lukas (na fotografiji v sredini) in Anton Korošec sta prejela priznanje častni član ZNTS. Ivo Klarič (na fotografiji v sredini) in Marjan Lenartič sta prejela priznanje zaslužni član ZNTS. Rekreacija • 1. Markoton 2015 Markovski mali maraton in rekreativni tek V ponedeljek, 27. aprila, je peščica rekreativnih tekačev pod okriljem Turističnega društva Markovci organizirala tekaško prireditev, ki je potekala po mejah občine Markovci. Prireditev je zajemala tekmovalni tek na 21 kilometrov, rekreacijski tek na 10 kilometrov in 5-kilome-trski pohod. V športnem parku Bukovci, kjer je bil start in cilj, se je v lepem, sončnem vremenu zbralo okrog 200 rekreacije željnih udeležencev. Kar 51 se jih je podalo na polmaratonsko razdaljo, najhitrejši med njimi pa so jo pretekli krepko pod poldrugo uro. Udeleženci so prišli iz vse Slovenije, sedem je bilo domačinov. Na 10-km razdaljo se je podalo 76 tekačev in tekačic, drugi so se udeležili pohoda. »Glede na odzive lahko rečemo, da je bila prireditev uspešno izvedena. Številčna udeležba je potrdila, da imamo atraktivno traso za tek. Še najbolj pa nas veseli, da se je na tek prijavilo kar nekaj takšnih, ki so se tokrat prvič udeležili tovrstne prireditve. In kar je seveda najpomemb- Planinski kotiček Golica - 1835 m Sobota, 16. 5. Zopet je tu cvetoča pomlad in prišel je čas, da gremo na Golico, ki je zelo znana po travnikih s cvetočimi narcisami. Krenili bomo s Planine pod Golico, od koder bomo pot nadaljevali do doma na Golici (približno 3 ure hoje). Od t. i. žičnice obstaja varianta dveh različnih pristopov do doma (lažja in težja), nato sledi še vzpon na vrh Golice - 1835 m (30 minut). Vrnitev je predvidena po lažji poti. Zbirališče: ob 6.00 - železniška postaja Ptuj. Vrnitev: cca. ob 20.00 - železniška postaja Ptuj. Prevoz: avtobus. Cena: 22,00 €. Zahtevnost ture: lahka (zahtevna). Hrana in pijača: iz nahrbtnika oz. v planinski koči. Prijave: na sedežu PD Ptuj ali Daniel (031 694 976) do zasedbe avtobusa (omejeno število mest). Zadnji rok prijave: petek, 8. 5. Vodenje izleta: Daniel Hengelman (031 694 976) s sovodniki. nejše, zraven so še uživali. Tako ob tej priložnosti vabim vse, ki jih tek veseli, da se nam pridružijo na tedenskih tekaških potepanjih po halo-ških gričih. Dobivamo se vsak torek ob 18.00 za avtobusno postajo v Dolanah,« je povedal Gorazd Mlinarič in se zahvalil vsem sponzorjem in tistim, ki so pomagali pri izvedli prireditve. Rezultati 1. markoton, moški - absolutno: 1. Bojan Vozlič - 1:24,32 2. Robert Prelog - 1:25,16 3. Mitja Črnčec - 1:30,42 ženske - absolutno: 1. Božica Selinšek - 1:42,20 2. Bernarda Ivančič - 1:44,37 3. Marija Rojič - 1:47,02 UR Športni napovednik Sola nogometa U-12 in U-13 na Rogli MNZ Ptuj (komisija Nogomet za vse - Grassroots) organizira od 27. junija do 1. julija na Rogli šolo nogometa za dečke letnikov 2002 in 2003 in za deklice, stare do 15 let. Stroški udeležbe znašajo 133 € in zajemajo nastanitev, dodatno kosilo, uporabo športnih objektov (igrišča, bazen, fitnes, video soba). Možnost plačila na dva obroka: ob prijavi 65 € in 68 € do zadnjega dneva pred odhodom. Plačilo je lahko tudi v celoti na TRR MNZ Ptuj (št. 61000-0007493306). Pisno prijavnico je treba poslati na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, faks 748 15 37. Rok za prijavo je petek, 15. maj. Vadba bo potekala po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo od U-12 in U-13. Za izvedbo in strokovno vodenje so zadolženi Drago Prelog, Gorazd Černila in Marjan Lenartič. Nogomet • 1. SNL PARI 33. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Celje - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 17.00: Gorica - Olimpija, SOBOTA ob 18.00: Domžale - Luka Koper; SOBOTA ob 20.00: Zavrč - Maribor; NEDELJA ob 17.00: Krka - Rudar. 2. SNL PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - Aluminij, Ankaran Hrvatini - Krško, Farmtech Veržej - Šenčur, TKK Tolmin - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 17.00: Triglav Kranj -Šmartno 1928. 3. SNL SEVER PARI 22. KROGA - PETEK - ob 17.00: Malečnik - Maribor B, SOBOTA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - AjDAS Lenart, Mons Claudius - Fosilum Šentjur, Fužinar Noži Ravne - AHA Emmi Bistrica, Šmarje pri Jelšah - Korotan Prevalje; SOBOTA ob 19.00: Radlje - Šampion. SUPER LIGA LIGA ZA PRVAKA - 19. KROG - SOBOTA ob 17.00: Gerečja vas - Središče; NEDELJA ob 10.30: Videm - Stojnci. LIGA ZA OBSTANEK - 19. KROG - SOBOTA ob 17.00: Cirku-lane - Hajdina, Apače - Boč. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Lovrenc, Mar-kovci - Zgornja Polskava, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Pod-lehnik; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Lesko-vec, Gorišnica - Skorba. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Mako-le, Pragersko 75 - Majšperk, Polskava Avtoprevozništvo Gro-belnik - Rogoznica; NEDELJA ob 11.00: Hajdoše - Oplotnica. DEKLETA, LIGA U-17, VZHOD 14. krog: ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Teleing P. Beltinci (sobota, 9. 5., ob 11.00 na stadionu v Podvincih) NOGOMETNI TURNIR NA PTUJU Nogometna šola Drava Ptuj organizira 10., jubilejni mednarodni turnir Mladi dravaš 2015, ki bo na Mestnem stadionu na Ptuju. Turnir bo v dveh delih: prvi del bo 9. in 10. maja, drugi 16. in 17. maja. Skupno bo nastopilo čez 110 ekip iz Avstrije, Italije, Belgije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije Med bolj znanimi klubi bodo igrali Club Brugge, CFC Fiorentina, GNK Dinamo Zagreb, HNK Rijeka, Ferencvaro-si TC, FK Vojvodina, SK Sturm Graz, NK Maribor ... V soboto, 9. 5., bosta na sporedu predvidoma med 10. in 19. uro turnirja selekcij U-7 in U-8, v nedeljo, 10. 5., pa bo med 10. in 19. uro turnir selekcije U-10. Rokomet • 1. B DRL (m) 25. KROG: Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak, Velika Nedelja Carrera Optyl - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 20.00). 1. B DRL (ž) 6. KROG KONČNICE od 1. do 4. mesta: Tenzor DP Logik Ptuj - Nazarje (SOBOTA ob 16.30). FINAL 4 - MLAJŠI DEČKI A 2002/03 V soboto, 9. maja, bo od 10. ure naprej v športni dvorani na Hardeku v Ormožu potekal zaključni turnir državnega prvenstva v kategoriji mlajših dečkov A, letniki 2002 in mlajši. Razpored tekem: ob 10.00: Jeruzalem Ormož & V. Nedelja CO- Celje PL ob 11.00: Riko Ribnica - Trimo Trebnje ob 11.45: Slavnostna otvoritev turnirja ob 12.15: Jeruzalem Ormož & V. Nedelja CO- Trimo Trebnje ob 13.15: Riko Ribnica - Celje PL ob 15.00: Trimo Trebnje - Celje PL ob 16.00: Jeruzalem Ormož & V. Nedelja CO - Riko Ribnica ob 17.00: podelitev pokalov in priznanj 14. Ptujski triatlon Tekaški klub Maraton v nedeljo, 10. 5., organizira 14. Ptujski triatlon, ki bo potekal med 9.30 in 15.00 v Termah Ptuj in v njihovi neposredni bližini, kjer bosta na sporedu kolesarska in tekaška preizkušnja. Triatlon za vsakogar se bo začel ob 9.30, super sprint triatlon (300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka) ob 10.15, akvatlon ob 11.00 in oba sprint triatlona (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka) ob 11.50. Karting • Slovensko-avstrijski kart pokal AMD Hajdina vabi na drugo dirko za slovensko-avstrijski kart pokal 2015, v sklopu katerega bodo letos organizirane štiri dirke. Prva je bila izpeljana konec aprila v Karlsdorfu pri Gradcu, druga pa bo to soboto, 9. 5., na kartodromu v Hajdošah. Kvalifikacije se bodo začele ob 12. uri, finalne dirke pa ob 13. uri. Vstop je prost! David Breznik, JM petek • 8. maja 2015 Podjetništvo, poslovna sporočila Štajerski 15 Kidričevo • Pozitivni učinki Talumovih ukrepov V prvem četrtletju že poslovali pozitivno Potem ko so se zaradi visokih izdatkov za električno energijo in dodatnih prispevkov za obnovljive vire energije zadnjih nekaj let borili za preživetje - še lansko poslovno leto so sklenili z okoli 4,7 milijona izgube - je Talum v prvem četrtletju letošnjega leta spet posloval pozitivno. Foto: M. Ozmec Marko Drobnič: »Sprememba v strukturi naših programov je povečala dodano vrednost našim izdelkom in storitvam.« Prvi mož Taluma Marko Drobnič to pozitivno spremembo pripisuje tudi nekaterim zunanjim okoliščinam in razmeram, ki vplivajo na njihovo poslovanje, predvsem pa notranjim aktivnostim zaradi zastavljene strategije prestrukturiranja in lani sprejetih dodatnih ukrepov za povečano stroškovno učinkovitost: »Od zunanjih dejavnikov ima na poslovanje Taluma v zadnjem času najbolj pozitiven vpliv rast vrednosti ameriškega dolarja glede na evro, saj je praktično vsa naša prodaja vezana na borzno ceno aluminija na londonski borzi kovin LME (London Metal Exchange), na kateri kovine kotirajo v dolarjih. Zaradi spremenjene strategije prodaje in dejavnikov, ki so vplivali na gibanje premij naših proizvodov, nam je uspelo povečati premije in s tem donosnost programov. Sprememba v strukturi naših programov je povečala dodano vrednost našim izdelkom in storitvam. Kot je bilo omenjeno, smo lani sprejeli še notranje racionalizacijske ukrepe, ki so nam prinesli dodatne prihranke. V poslovnem okolju, povezanem z oskrbo z energijo ter z njo povezanimi dajatvami in prispevki, trenutno še ni sprememb. Dajatve se sicer niso povečevale, pri- čakovane razbremenitve - kot posledice sprejetih smernic in priporočil Evropske komisije na področju energije in okolja - pa za zdaj tudi še ni.« V okviru prestrukturiranja proizvodnje ste se osredotočili na proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. S katerimi proizvodi osvajate največ novih tržišč in kje? »Povečali smo predvsem obseg proizvodnje rondelic in ulitkov. Ta rast je vezana na naše tradicionalne trge. Povečali smo tudi prodajo storitev na področju inženiringa, prodaje tehnoloških rešitev in znanja. Te tržimo globalno. Novi trgi, ki smo jih s tem odprli, so bili vezani predvsem na Ameriko.« Kako ocenjujete skupni projekt s podjetjem Boxmark Leather? »V družbi Kreativni aluminij, ki smo jo ustanovili pred dobrim letom, je eden izmed programov pod blagovno znamko linije zunanjega pohištva xtreme outdoor v sodelovanju z Boxmarkom. Uvedba vsakega novega izdelka na trg zahteva veliko pozitivne energije, zavzetosti, vztrajnosti in ne nazadnje tudi nekaj potrpežljivosti. Če to - ob nujno potrebnem razvojnem finančnem vložku - naredita dva poslovna partnerja iz različnih panog, je to še toliko zahtevnejše. V zelo kratkem času nam je uspelo priti na trg z izredno kakovostnim in unikatnim izdelkom, zato ocenjujem sodelovanje kot zelo dobro. Tudi prvi odzivi s trga so dobri, kar nam daje dodaten zagon za nadaljevanje in vztrajanje na zastavljeni poti.« Kaj vam pomeni nagrada red dot, ki ste jo prejeli skupaj z Boxmarkom za oblikovanje linije zunanjega pohištva xtreme outdoor? »Tako Boxmarku kot nam in našim sodelavcem pomeni ta prestižna nagrada priznanje za ustvarjeno pri razvoju ležalnika, za katerega smo to nagrado prejeli, in posledično dvig ugleda in prepoznavnosti blagovnih znamk.« Marca ste dosegli rekordno proizvodnjo rondelic. Kako ocenjujete poslovanje Talumovih hčerinskih firm in zakaj je v nekaterih, denimo v Revitalu, že prišlo do sprememb? »Kot sem navedel, sta proizvodnja in razvoj na področju rondelic dve izmed Talumovih strateških prioritet. Zaradi že izvedenih aktivnosti v zadnjem času smo na tem programu povečali obseg prodaje za več kot 50 %, v prihodnje pa načrtujemo še nadaljnjo rast. To nas bo uvrstilo na vodilno mesto med proizvajalci rondelic v Evropi. Ko govoriva o uspešnosti družb in programov v skupini Talum, lahko rečem, da jih je večina zastavljene cilje izpolnila, tiste družbe, ki jih niso, pa smo prestrukturirali. Ena izmed takih je tudi Revital. Zdaj, po izvedenem poslovnem preoblikovanju, je tudi ta družba na dobri poti, da doseže pričakovani rezultat iz poslovanja. Spremembe so in bodo ostale stalnica našega delovanja, saj so gonilo nadaljnjega razvoja.« Kako pa je z enim največjih polj sončnih celic v Sloveniji na nekdanjem odlagališču rdečega blata, ste zadovoljni z njegovm delovanjem? »Sončno polje na odlagališču rdečega lata deluje v skladu s pričakovanji oziroma celo nekoliko bolje. Za Talum, ki skrbi za nadzor in vzdrževanje teh fotovol-taičnih elektrarn, je pomembno predvsem to, da smo v preteklosti degradiranemu zemljišču dodali vrednost in da smo v času največje ekonomske krize našli projekte in storitve, s katerimi smo kljub zmanjšanemu obsegu proizvodnje aluminijevih izdelkov ohranjali v tem času še kako pomembne zaposlitve.« Ob Tovarniški cesti v Kidričevem ste začeli zamenjavati ulična svetila s svojimi LED-svetili lumenova. Lahko pričakujemo tako menjavo tudi drugod po občini? »Investitor zamenjave uličnih svetilk na Tovarniški cesti je občina Kidričevo in z veseljem bomo ta naš proizvod, ki je kot nov produkt nastal pod blagovno znamko Lumenova, vgrajevali v napeljavo tudi drugod po občini. Skupaj s poslovnim partnerjem Vip-Virant smo razvili tako s tehničnega in energetskega kot tudi oblikovalskega vidika kakovosten proizvod, ki se trži že globalno. Na koncu bi želel podati svoj pogled na aktivnosti in razvoj metalurgije v Sloveniji. Tisto, kar ostaja ključni izziv za dolgoročno stabilnost v poslovanju ne samo Taluma, ampak vse metalurške industrije, ki omogoča 70.000 delovnih mest, 22 % BDP Slovenije in izvozi 81 % vseh v panogi ustvarjenih izdelkov, je zagotovitev konkurenčnega poslovnega okolja v smislu razbremenitev predvsem na področju dajatev na energijo, okolja in dela ter umestitev panoge med strateško pomembne, kamor glede na zapisane podatke tudi sodi. Prepričan sem, da bomo tudi ta korak zmogli in tako tej panogi zagotovili temelje za nadaljnjo rast in razvoj.« M. Ozmec Dober mesec nas ločuje od največjega rekreativnega dogodka v Sloveniji, 13. Poli maratona Kolo ohranja telo v dobri kondiciji in odlični formi Poli maraton predstavlja sinonim za edinstveno kolesarsko doživetje med ptujskimi griči. Vse lepše vreme in topli dnevi so odlični za to, da nadobudne rekreativke in rekreativci zaženejo svoje pedale in se aktivneje začnejo pripravljati na enega izmed največjih športnih dogodkov v Sloveniji. Ze 13. leto zapored Poli maraton dokazuje, da je športni duh najstarejšega mesta v Sloveniji pravi recept za to, da se mesto za en dan prelevi v kolesarsko prestolnico. Kolesarjenje je odličen šport za vse, ki si želijo v pomladnem in poletnem času ponovno priti v formo. Ne samo da kolo velja za enega izmed najpriljubljenejših športnih spremljevalcev, kolesarstvo ima na splošno v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Na kolesa sedemo že majhni in nikoli ne pozabimo, kako se kolesari. ■1 Organizatorji Poli maratona prav zato .g vsako leto pripravijo številne aktivnosti | kolesarjenja za vse generacije, od pro-i ge Poli snack (2 km), ki je namenjena za družine z majhnimi otroki, pa vse do dveh težavnostnih stopenj maratona: proge mini Poli maraton (21,2 km) in proge maxi Poli maraton (52 km) za različne stopnje kondicijske pripravljenosti. Poli maraton pa je poleg rekreativnega dela predvsem celodnevno doživetje za vso družino. Tradicionalno se vse od jutra vsako leto odvija otroški animacijski program, sledi start izpred upravne zgradbe Perutnine Ptuj, po prevoženih progah pa sledi za vse pogumne kolesarke in kolesarje kulinarična pogostitev. Poli maraton se že ustaljeno zaključi v dobri družbi ob podelitvi nagrad in pokalov najstarejšim, najštevilčnejšim in najpogumnejšim kolesarjem. 13. Poli maratona zagotovo ne gre zamuditi Prijavnico za predprijave je že moč najti na spletni strani www.polimaraton.si in vsi, ki že pridno vadite po različnih kolesarskih poteh v različnih slovenskih pokrajinah, si zagotovite prva prijavna mesta že zdaj. Svojo udeležbo je prav tako moč potrditi v poslovni stavbi Perutnine Ptuj na Potrčevi 10 v tednu pred startom, seveda pa ekipa organizatorjev sprejema prijave ljubiteljev kolesarjenja na dan dogodka, to je drugo soboto v juniju, tudi na prijavnem mestu na Ptuju - parkirišče Zadružni trg (most za pešce čez reko Dravo). Tudi letos organizatorji obljubljajo, da bodo poskrbeli za večtisočglavo množico, ki se vsako leto poda na ulice starega mestnega jedra Ptuja in odkolesari med bližnje griče ptujske okolice. 13. junij naj bo zapisan v kolesarski beležki vsakega rekreativnega kolesarja! ■fa'!'"»*- maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ /« ww.polimaraton.si Vsoboto, 13.junija, vse poti vodijo na Ptuj. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 8. maja 2015 Svet je majhen Pahor pa ne gre ... Potem ko smo se lansko leto spomnili na stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, ki v našem vsakodnevnem razmišljanju predstavlja prelomnico med modernim in sodobnim svetom, se letos spominjamo sedemdesete obletnice konca druge svetovne vojne. Dogodek ni majhnega pomena v trenutku, ko pomislimo, da naš mednarodni sistem še danes temelji na izhodiščih zadnjega velikega svetovnega spopada zavezniških sil proti nacizmom in fašizmom. Današnje države izvirajo iz takratnih posledic in celoten pravno-formalni sistem Združenih narodov izhaja iz dogovorov, sklenjenih med zavezniki po letu 1943. Od tistega časa je svet šel čez obdobje hladne vojne, padca komunističnega sistema in nastanka novih držav, ampak naša vsakdanja svoboda izhaja iz principov, za katere so se žrtvovali naši predniki v boju proti silam osi. Winston Churchill, znan nasprotnik komunizma, je nekoč izjavil, da je pripravljen skleniti zavezništvo s samim hudičem, le da bi premagal Hitlerja. Winston Churchill, Roosevelt sta tako kot vsi tisti, ki so hrepeneli po pravičnejši prihodnosti, leta 1941 z olajšanjem sprejeli novico, da je Adolf Hitler prekršil dogovore s Stalinom in napadel Sovjetsko zvezo. Z začetkom operacije Barbarossa je bilo sklenjeno nenavadno zavezništvo med kapitalističnim in komunističnim svetom. Skupni cilj je združil nezdružljivo. Evropski narodi so od tistega trenutka lahko računali na posredno pomoč Rdeče armade, ki je odprla prvo pravo vojaško fronto proti nemškim in Italijanskim silam. Zaradi stalinističnih čistk močno zdesetkana sovjetska vojska se je morala hitro postaviti na noge in se boriti proti takrat najmočnejši sili na svetu, ki po v dveh letih vojne še ni spoznala poraza. Nepripravljene moskovske oblasti so se na začetku odločile za enako strategijo, kije uničila Napoleona: izkoristile so teritorialno globino lastne države. Vendar bi se vsi mi, navajeni na hollywoodske filme in zahodno retoriko o drugi svetovni vojni, ki nam predstavlja zahodne zaveznike kot največje heroje in zmagovalce, vsaj enkrat na leto morali spomniti, da je največji delež žrtev - tako kot v prvi svetovni vojni - plačala Rusija oziroma Sovjetska zveza. Moskovske sile so držale pozicijo ter izčrpavale nemško Wehrmacht cela tri leta, vsaj dokler ZDA in Združeno kraljestvo niso odprli nove fronte v Normandiji leta 1944. Ko predavam o tem zgodovinskem obdobju svojim ameriškim študentom, jim rad na samem začetku zrušim vse amero-centrične predstave in jih postavim pred dejstvo številk. Ko izvejo, da so v drugi svetovni vojni ZDA izgubile malo več kot pol milijona ljudi, medtem ko je Sovjetska zveza žrtvovala več kot 22 milijonov prebivalcev, ostanejo brez besed. Tako imenovana vzhodna fronta jje videla soočenje 17 milijonov nemških vojakov proti 24 milijonom ruskih. Dolga leta je Stalin prosil Churchilla in Roosevelta za vzpostavitev zahodne fronte, ki bi njegov narod razbremenila neznosnega pritiska. A sovjetski narodi so morali zdržati sami, dokler na zahodu niso bili pripravljeni za napad na Normandijo leta 1944. Američani so podpirali Rdečo armado s sredstvi in orožjem, ampak na terenu so padali večinoma ruski državljani. Sovjetska zveza je žrtvovala največ ljudi tako v absolutnih številkah kot v odstotkih prebivalstva. Po najnovejših podatkih je Slovenija v istem obdobju izgubila 97.000 državljanov, kar je pomenilo skoraj 6 odstotkov celotnega prebivalstva; Sovjetska zveza jih je izgubila 13 odstotkov. Zaradi vseh navedenih razlogov se Rusi vedno spominjajo na »veliko domovinsko vojno« z globokim spoštovanjem do prednikov in državnim ponosom. Spoštovanje izkazujejo vsako leto devetega maja na Rdečem trgu z vojaško parado. Tako je vedno bilo in tako je tudi danes, ko v Kremlju sedi Putin. Deveti maj je dan spomina na milijone mrtvih za svobodo. Na jubilejno, sedemdeseto parado so bili povabljeni vsi predsedniki držav. Pahor se je odločil, da ne gre. Čeprav je bilo rusko vabilo naslovljeno le na našega predsednika republike, dolge mesce mi nismo odgovorili in pet pred dvanajsto sporočili, da nas bo na Rdečem trgu predstavljal nepovabljen zunanji minister. Veseli me, da bo lahko Karl Erjavec doživel trenutek osebnega zadovoljstva na enem najlepših trgov na svetu in občutil mogočnost vojaške parade, ampak sprašujem se o posledicah še enega diplomatskega spodrsljaja Republike Slovenije. Dobiti vabilo, ne odgovarjati mesece in mesece in na koncu potegniti zajca iz klobuka, ni najboljši način za pridobivanje spoštovanja, ki je tako in tako na zelo nizki ravni, v mednarodnem sistemu, še manj pa za izkazovanje spoštovanja milijonom žrtev, ki so se borili za vse nas. Problem je za nekatere politike ukrajinska kriza in vloga Putina v tamkajšnjih spopadih. Zakaj pa potem gredo drugi voditelji? Če želiš rešiti probleme, se moraš z nasprotnikom pogovarjati. To delata tako Holland kot Merklova. Američani ne bi bili zadovoljni, če pošljemo predsednika? Je Pahor pomislil, da je bolje poslati bivšega člana Liberalnih demokratov, Ljudske stranke in zdaj prvaka levičarskih upokojencev? Bolje namočiti Erjavca, ki že tako in tako ni simpatičen Američanom, odkar rad poudarja svojo bližino z ruskim zunanjim ministrom Lovrovom? Veliko je bilo premišljevanja, preden so se na eni in drugi strani Gregorčičeve v Ljubljani odločili za potezo. Zdaj bomo videli, kako bodo Rusi sprejeli to odločitev, ko bo praznovanje pri ruski kapelici na Vršiču. Bodo na koncu letos poslali svojega prvega ministra Medvedeva?In Putina naslednje leto za stoto obletnico? Laris Gaiser Slovenska Bistrica • Šarhov pohod in festival miru Židan o grožnjah podnebn sprememb in upornosti na Dan pred praznikom, dnevom boja proti okupatorju, je na Treh kraljih potekal Šarhov pohod po poteh Festival miru. Letos je zbrane nagovoril Dejan Židan, in sicer v funkciji ministra za obrambo. V svojem godek na Treh kraljih povezuje vse tisto, kar je bilo v našem narodu najbolj uporno in usmerjeno v čuje tudi trezen razmislek ter smel in optimističen pogled v prihodnost. Posebej je izpostavil življenjsko zgodbo narodnega heroja Alfonza Šarha - Iztoka, saj je v njej po ministrovih besedah veliko zgledov za dejanja, ki jih lahko en sam človek naredi za svojo domovino. S svojim življenjem je Šarh po ministrovih besedah pokazal, kaj zmore slovenski človek, ko se upre potuj-čevanju in okupatorju, ki je želel zlomiti njegov narod ter ne nazadnje tudi to, kako močan je uporniški duh slovenskega kmeta, ki se je junaško izrazil že pred 500 leti s prvim vseslovenskim kmečkim puntom. Ob državnem prazniku je minister Židan poudaril, da je bil prav organiziran oboroženi upor proti okupatorju in na-cifašistični politiki, katerega temeljni korak je bil storjen z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, bistven za preživetje Slovencev v drugi svetovni vojni. Cilj upora - osvoboditev domovine - je Slavnostni govornik na 8. festivalu miru in Šarhovem pohodu na Treh kraljih je bil Dejan Zidan. bil dosežen, zanj pa je bilo treba veliko poguma in žrtvovanih je bilo veliko življenj, je povedal. Glede groženj, ki lahko da- nes ogrožajo celovito varnost naše države in državljanov, pa je minister Židan omenil grožnje, povezane s podnebnimi spremembami, ki so med drugim tudi vzrok vse pogostejših naravnih nesreč, ter poudaril, da moramo več pozornosti Ptuj • S prve volilne skupščine Društva za šport invalidov Most Ptuj Tudi razstava likovnih in literarnih del Na skupščini, ki je bila 17. aprila v prostorih CID Ptuj, udeležilo se je je 23 članic in članov, navzoča je bila tudi tolmačka znakovnega jezika za gluho članico, so pregledali uresničevanje programa dela s finančnim načrtom za leto 2014, delovanje društva v obdobju 2010/2014 ter potrdili plan dela s finančnim načrtom za leto 2015. Zelo so se razveselili tudi stalnega člana društva in člana NO Igorja Primca, nekdanjega vrhunskega atleta, metalca diska. Še posebej pa je bila srečanja z njim vesela najmlajša prostovoljka Hana Berlak iz OŠ Juršinci, ki je tudi sama odlična tekačica, zmagovalka na šolskih prvenstvih za 3. in 4. razrede. Prve volilne skupščine DŠI Most Ptuj se je udeležila tudi Tina Vukasovič, nekdanja odlična teniška igralka, ki tudi sicer vodi NO društva. Prišli pa so tudi uporabniki ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava - VDC Ormož in Budina. V programu za letos izpostavljajo pripravo razstave likovnih in literarnih del učencev OŠ na temo športa invalidov, ki bo novembra v CID Ptuj. Začeli pa so tudi že priprave za sodelovanje na tradicionalnem ptujskem športnem vikendu. Že 13. maja bodo predstavniki društva v OŠ Mladika predstavili športe za invalide učencem nižje stopnje. Tako kot že od vsega začetka se bodo tudi letos vključili v humanitarne akcije, ki bodo potekale na Ptujskem in v širšem slovenskem prostoru. Predvsem pa se bodo trudili, da bi kar največ ljudi spoznalo šport invalidov. Tudi letos računajo na finančno pomoč sponzorjev in donator-jev. Z zbranimi sredstvi želijo kupiti športni invalidski voziček za košarko na vozičku, ki si ga zelo želi eden od aktivnih igralcev košarke na vozičku. Za redno delovanje pa naj bi zbrali dovolj sredstev iz plačila članarine, ki je še vedno 12 evrov letno. Plačajo pa jo lahko tudi simpatizerji in podporniki. Za vsak prispevek bodo zelo hvaležni. Od vodenja DŠI Most Ptuj se je poslovila dosedanja predsednica Andreja Razlag, po novem Andreja Mai, ki se je za stalno preselila v Nemčijo. Zahvalila se je za dosedanje zaupanje. Skupščina je za novo predsednico soglasno izvolila Silvo Razlag. Za člane UO pa so bili potrjeni še Jernej Brenholc, Maja Klemenčič, Andreja Mai in Lidija Vastič, za člane NO pa Tina Vukasovič, Danijela Kornik in Igor Primc. MG Foto: Črtomir Goznik S predstavitve športa invalidov v OS Ljudski vrt. Gabrnik • Predali novo Gasilski vozni PGD Gabrnik je minuli konec ted predali novo sodobno gasilsko vo avtocisterno. Zaradi dotrajanosti voznega parka se je PGD Gabrnik posodobilo z novim gasilskim vozilom, vrednim 220.000 evrov. »Gre za gasilsko vozilo z oznako AC 24/50 Scania P410 4X4. Avtomobil je opremljen po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, zraven tega ima še električno vlečno vitlo, visokotlačni polivalni sistem spredaj, izpi-hovalec dima, izolirne dihalne aparate, električni agregat in še veliko druge opreme. Novo vozilo bo nadomestilo našo staro gasilsko avtocisterno, ki je letos dopolnilo 39 let in smo jo še vedno uporabljali. Novo vozilo izpolnjuje vse najsodobnejše standarde s področja zaščite in reševanja ter varstva pred požari, zato bomo z njim lahko intervenirali ne samo na požarih, ampak pri vseh drugih naravnih nesrečah, ki so na žalost vedno pogostejše,« je pojasnil predsednik PGD Ga-brnik Miran Muhič in dodal, da je večino sredstev (okrog 76 %) zagotovila občina Juršin-ci iz proračuna, preostanek pa so zbrali s prispevki občank in občanov, donatorjev in sponzorjev ter lastnimi sredstvi. Foto: MORS petek • 8. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 ih roda Pohorskega bataljona in govoru je poudaril, da do-preživetje, hkrati pa vklju- nameniti ohranjanju zdravega življenjskega okolja ter poskrbeti za ohranitev zdrave pitne vode ter za ustrezno in trajno samooskrbo z lokalno hrano. Ob koncu govora je minister še poudaril: »Naša dolžnost je, da prispevamo k miru, varnosti in medsebojnemu sožitju ter da se še bolj dejavno posvetimo ustvarjanju boljših razmer za življenje in delo. Le tako si bomo zaslužili, da se bodo nas in naših prizadevanj prihodnji rodovi spominjali s hvaležnostjo in ponosom.« Zbrane na prireditvi so nagovorili tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih združenj Sever Tomaž Čas in predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor Alojz Šteiner. V okviru kulturnega programa je nastopil tudi orkester Slovenske vojske. Mojca Vtič Ptuj • Ob dnevu upora proti okupatorju Vedno smo bili uporen narod Na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, ki je bila v soboto, 25. aprila, pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, so podelili listine štirim častnim članicam ptujskega združenja borcev za vrednote NOB; prejele so jih Marija Jazbinšek, Štefka Lačen, Anica Prešeren in posthumno Lizika Lacko. Predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Stane Lepej je okoli 200 udeležencev slovesnosti spomnil, da smo bili Slovenci vedno uporen narod. Po tem, ko sta skupaj z županom MO Ptuj Miranom Senčarjem položila spominski venec k plošči narodnemu heroju Jožetu Lacku, pa je župan MO Ptuj v slavnostnem nagovoru med drugim povedal, da je ustanovni sestanek osvobodilne fronte udejanjal idejo povezo- vanja različnosti, saj je v boju proti okupatorju združil hotenja komunistov in sokolov, krščanskih socialistov, narodnih demokratov in drugih naro-dnozavednih gibanj. Kritičen je bil tudi do današnjih razmer v domovini in poudaril, da razklan narod, ki se venomer ozira v preteklost, ne more biti uspešen. Ob tem je opozoril, da nas ne pesti le ekonomska kriza, ampak tudi kriza razkroja moralnih vrednot. Zato je dan upora proti okupatorju po Podelili štiri listine o imenovanju častnih članic združenja borcev Na slovesnosti so svečano podelili štiri listine o imenovanju častnih članic ptujskega združenja borcev za vrednote NOB; prejele so jih Marija Jazbinšek, Štefka Lačen, Anica Prešeren in posthumno Lizika Lacko. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili člani pihalnega orkestra Ptujpod taktirko Helene Bezjak, ljudski pevci KD Staneta Petroviča Hajdina, ženski pevski zbor Društva prijateljev pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož pod vodstvom Dore Ožvald ter člani gledališkega studia Zveze kulturnih društev, JSKD in MHP Ptuj. Foto: M. Ozmec Zupan Miran Senčar in predsednik združenja borcev za vrednote NOB Stane Lepej sta položila spominski venec k obeležju narodnemu heroju Jožetu Lacku. njegovem tudi dan, ko moramo pomisliti, da mir in svoboda, v kateri živimo, nista samoumevna. K sreči danes nimamo zunanjega okupatorja, zato pa se lahko vprašamo, ali nismo postali okupatorji sami sebi. Spomnil je tudi, da se bliža 9. maj, ko bomo praznovali 70-letnico zmage nad fašizmom in konca druge svetovne morije, pri čemer je vse pozval, da je treba poskrbeti za to, da se naši otroci v šolah ne bodo učili, da so vrednote, ki so jih vzgajali ustanovitelji osvobodilne fronte in borci NOB, že davno preživele. Po prireditvi so člani kluba brigadirjev Ptuj odšli na spominski pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, kjer so nato proslavili še dan brigadirjev. M. Ozmec gasilsko vozilo park bogatejši na pripravilo veliko dvodnevno prireditev, na kateri so namenu zilo z oznako AC 24/50, ki bo nadomestilo 39 let staro gasilsko 220.000 evrov vredno vozilo so predali namenu, kot se spodobi - s kar dvodnevno prireditvijo in veliko gasilsko veselico. Osrednja slovesnost je potekala minulo soboto. Potem ko so novo vozilo s častnim vodom ter pihalnim orkestrom Marezige pospremili na prireditveni prostor v Jur-šince, je sledil sprejem gostov, nato pa velika gasilska parada, v kateri je poleg pihalnega orkestra sodelovalo 120 gasilk in gasilcev iz 18 gasilskih društev ter gasilska vozila (najstarejše iz leta 1927). Na slovesnosti so poleg predsednika PGD Gabr-nik Mirana Muhiča govorili še predsednik GZ Juršinci Daniel Mlinarič, župan Alojz Ka-učič ter član UO GZS Janez Merc. Na prireditvi so nastopili še kvartet Bakus ter otroci gasilk in gasilcev iz Gabrnika. Novo gasilsko vozilo je blagoslovil juršinski župnik Dušan Todorovič. Krstu vozila je sledila še gasilska veselica z Veselimi Štajerkami. Praznovanje so nadaljevali v nedeljo. Monika Levanič Foto: Miran Muhič Novo vozilo bo nadomestilo staro gasilsko cisterno. Ljutomer • Proslava v počastitev praznikov Slavnostni govornik Milan Kučan Na prireditvi v počastitev dneva upora proti okupatorju, prazniku dela in 70. obletnici osvoboditve, ki sta ga pripravila občina Ljutomer in Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer, je bil slavnostni govornik prvi predsednik RS Milan Kučan. Med drugim je poudaril, da Slovenci sodimo med redke narode, ki lastno uporništvo zaznamujemo z državnim praznikom. »Osnovni pogoj za nastanek protifašistične zveze narodov in njeno zmago je bil oborožen upor. Smo narod, ki smo se z uporom povezali v obrambo civilizacije in pred barbarstvom, zato je takratna odločitev Slovencev bila zgodovinska. Za vselej nam je določila mesto med narodi, ki so s svojo medvojno opredelitvijo ustvarili sodobno podobo sveta,« je dejal Kučan. O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju pa je Kučan povedal, da je kriza priložnost za nov razcvet, žal pa ljudje vse manj verjamejo vladajoči politični eliti in predlagateljem sprememb v družbi. Prepričan je, da se vladne strukture morajo za zaupanje boriti. NŠ Milan Kučan s soprogo Štefko na proslavi v Ljutomeru Sveti Jurij ob Ščavnici • 21. praznik občine Plaketo občine prejel Mirko Ljubec Ob letošnjem, 21. prazniku občine Sv. Jurij ob Ščavnici je osrednja proslava potekala v Kulturnem in upravnem središču občine, kjer sta zbrane nagovorila župan Miroslav Petrovič in poslanec Državnega zbora Jožef Horvat. Petrovič je poudaril, da je v lokalni skupnosti zaznan velik napredek, še zlasti pri izgradnji komunalne infrastrukture. V ospredju so novi cestni odseki in v neposredni bližini sodobna avtocesta, ki kraj povezuje s svetom. Več kot zadovoljni so z izgradnjo vodovodnega omrežja ter dograditvijo objektov posebnega družbenega pomena (vrtec, šola, ...). Na slovesnosti je bila podeljena plaketa občine, ki jo je prejel Mirko Ljubec iz Kokolaj-nščaka, grb pa je pripadel Karlu Vrbnjaku iz Dragotincev. Prvemu se pripisujejo velike zasluge pri ustanovitvi in razvoju občine, drugi pa je zaslužen za promocijo in razvoj telesno kulturne dejavnosti v lokalni skupnosti. NŠ Prejemnik plakete občine Sv. Jurij ob Ščavnici Mirko Ljubec, ob njem župan Miroslav Petrovič. Foto: NS Foto: NS 18 Štajerski Za zdravje petek • 8. maja 2015 Zdravstveni nasveti Nasveti iz bolnišnice mm ■ v -v -v -v ■ Kronično srčno popuščanje Slovenska delovna skupina za srčno popuščanje je namenila dneve od 8. do 10. maja predstavitvi kroničnega srčnega popuščanja. Prispevek je namenjen bolnikom z diagnozo srčnega popuščanja za lažje razumevanje bolezni, pa tudi tistim, ki te diagnoze nimajo, za razmislek o bolezni. Srce sestavljajo štiri votline: zgornji dve sta levi in desni preddvor (atrij), spodnji dve pa levi in desni prekat (ventrikel). Srce po telesu poganja kri, ta organom dovaja kisik in hranljive snovi, da lahko delujejo in človeka ohranjajo pri življenju. Pljuča so neposredno povezana s srcem in njihova naloga je kri oskrbeti s kisikom. Srce glede na funkcijo delimo na desno in levo polovico. Desna zbira kri s porabljenim kisikom in jo potiska v pljuča, leva zbira s kisikom bogato kri, ki priteče iz pljuč, in jo potiska v arterije po telesu. Da kri teče v pravo smer in se prepreči povratni tok, so v srcu nameščene štiri zaklopke, ki delujejo kot nepovratni ventili. Krčenje in sproščanje srca ustvari električni impulz; ko se ta sproži, se srce skrči in iztisne kri, ko ugasne, se srce sprosti in napolni s krvjo. Srce za svoje delovanje potrebuje kri, bogato s kisikom. Prejme jo preko dveh žil, srčnih (lat. koronarnih) arterij. Srčno popuščanje je stanje, ko srce opeša in ne zmore pre-črpati količine krvi, zadostne potrebam telesa. Najpogostejši vzroki srčnega popuščanja so: 1. povišan krvni tlak (hiper-tenzija), kar pomeni previsok tlak v žilah arterijah. Takšno stanje za srce predstavlja večji napor in vodi v odebelitev srca. Srce postane manj prožno, motena je njegova polnitev s krvjo in prične popuščati; 2. srčno-žilna bolezen (koronarna srčna bolezen), ki vključuje preboleli srčni infarkt in angino pektoris kot posledico ateroskleroze. Pomeni, da so žile, ki prehranjujejo srce, slabše prehodne zaradi nabiranja maščobe v svoji steni (ateroskle-roza). Srce prične pešati, saj ne dobi zadosti kisika; 3. obolenje srčnih zaklopk pomeni, da te ne tesnijo ali pa se zožijo. Obe stanji za srce pomenita preobremenitev, ki vodi v popuščanje; 4. obolenje srčne mišice (kar-diomiopatija) je najpogosteje posledica genske napake (dedne bolezni) ali vnosa strupov (alkohol) in pomeni, da se srce ni sposobno skrčiti do te mere, da bi iztisnilo dovolj krvi. Znaki (to, kar vidi zdravnik pri pregledu) in simptomi (opazi in doživlja jih pacient sam) srčnega popuščanja so rezultat slabše preskrbe organov s krvjo in zastoja tekočine. Pojavi se utrujenost, slabše prenašanje napora, hitrejši utrip srca v mirovanju in hitra zasoplost, otekanje gležnjev in goleni, spanec z dvignjenim vzglavjem in pridobivanje telesne teže. Ob sumu na srčno popuščanje vas bo izbrani zdravnik pregledal, opravil preiskave po smernicah za srčno popuščanje in vas napotil h kardiologu, ki bo opravil ultrazvok srca. V primeru, da bo kardiolog ugotovil srčno popuščanje, vas bo napotil na potrebne dodatne preiskave. Izbrani zdravnik in kardiolog bosta v tesnem sodelovanju spremljala razvoj vaše bolezni, prilagajala terapijo in ukrepala ob poslabšanjih. Ko telo zazna srčno popuščanje, želi problem odpraviti samo in vključi prilagoditvene mehanizme, ki so dolgoročno škodljivi za srce in telo. Namen zdravljenja je prekiniti te mehanizme in srcu lajšati napor. To počnemo z zdravili, ki razbremenijo srce, nižajo krvni tlak, nižajo srčni utrip in odvajajo vodo in sol (diuretiki) iz telesa. Če ni zadovoljivega učinka, razmislimo o vstavitvi posebnih srčnih vzpodbujevalnikov, širitvi koronarnih žil, v izjemnih primerih sledi presaditev srca. Bolnikom s srčnim popuščanjem svetujemo: uživanje čim manj slane hrane, saj sol poveča zadrževanje vode v telesu, kar srcu naloži nepotrebno breme; izogibanje alkoholu in prenehanje kajenja ter izgubo odvečnih kilogramov. Zelo priporočamo redno telesno aktivnost, pred pričetkom aktivnosti je dobrodošel posvet z zdravnikom. Redno tehtanje je izjemno pomembno, saj pokaže učinek di-uretikov; ob porastu teže za več kot 2 kg v 3 dneh je treba obvestiti zdravnika. Redno cepljenje proti gripi in nekaterim drugim povzročiteljem pljučnice bolnikom omogoči elegantno zmago nad infekcijami in resnimi zapleti, ki jim lahko sledijo. Timotej Lončarič, dr. med., prim. doc. dr. Mitja Letonja, dr. med. Tačke in repki Pomladni izbruh alergij Pomlad je kot vsako leto zraven toplih sončnih žarkov prinesla tudi izbruh najrazličnejših alergijskih stanj pri naših kosmatincih. Živali kihajo, kašljajo, imajo izcedek iz oči, nahod, praskajo se po glavi, očeh, telesu, otresa-jo z ušesi, ližejo po tačkah, med prsti se pojavi rdečina in še bi lahko našteval. To vse se dogaja predvsem živalim, ki so alergi-ki. Njihovi lastniki so pogosto razočarani in nejevoljni, saj se enaka problematika pri njihovih živalih ponavlja iz leta v leto v tem letnem času in kasneje celo iz meseca v mesec. V pomladnem času so manifestacije alergičnih reakcij najizrazitejše, saj v naravi kar mrgoli najrazličnejših alergenov. Narava se intenzivno prebuja, cvetijo najrazličnejše trave in drevesa, zrak je poln cvetnega prahu. Atopija se imenuje vrsta alergije, ki je najpogostejša. Atopija pomeni vrsto alergične reakcije, kjer pride alergen preko vdihanega zraka v telo živali in tako se reakcija začne. Najhuje je, kadar sovpada več različnih vzrokov za alergično reakcijo: vdihanemu alergenu se pridružijo še bolhe, ki pikajo žival po telesu, in po možnosti še nepravilna oziroma neprimerna prehrana, ki že sama po sebi povzroča srbež na koži živali. Alergije zdravimo najpogosteje simptomatsko, kar pomeni, da zdravimo simptome oziroma posledice, ki jih alergije povzročajo. Zdravila so usmerjena v blokado alergične reakcije in kasneje v njeno preprečitev. Prav v teh dneh prihaja na tržišče novo zdravilo za živali, ki imajo težave z atopijo, in bo zelo olajšalo zdravljenje. Velike težave povzroča sekundarna škoda, ki je nastala na koži živali zaradi intenzivnega praskanja. Najbolje in najlažje lahko preprečimo alergijo, če poznamo njen vzrok. Prav tu pa se težave začnejo, saj vzroka ni enostavno ugotoviti. Obstajajo najrazličnejša testiranja živali in alergijski kožni testi, ki so bolj ali manj zanesljivi in pogosto zelo težko izvedljivi. Še najprimernejša je metoda, pri kateri odvzamemo živali kri in nato na podlagi ugotovljenih protiteles v krvi v specializiranih laboratorijih ugotavljajo vzrok alergije. Naredijo se tako imenovani presejalni testi, pri katerih se zajamejo alergeni okolja, hrane, najrazličnejših trav, dreves, bolh, glivic itd. Ko se ugotovi, na kaj je naš kosma-tinček alergičen, se lahko izdela serum, ki ga desenzibilizira, kar pomeni, da se le-ta več ne odzove z alergijo na določen alergen, ki mu je prej grenil življenje in prav tako njegovemu lastniku. Slabost omenjene Foto: Črtomir Goznik Vlasta Kamenšek, farm. teh., Lekarne Ptuj Foto: Osebni arhiv Kurja očesa in natiski Pomlad je čas, ko stopimo iz razhojene zimske obutve v nizke čevlje in največkrat se prav takrat občuti, da imamo nekje na stopalu kurje oko. Kurja očesa niso samo neprivlačna na pogled, temveč so lahko velika in zelo boleča nadloga. Nastanejo zaradi : -preozke in pretrde obutve -obutve iz umetnih mas -nepravilne lege in obremenitve stopal -prevelike telesne teže -nenaravne obremenitve stopal (npr. športniki) ... Na nekem mestu na stopalu se zaradi naštetih vzrokov začne ustvarjati vse večji pritisk na kožo. Pritisk in drgnjenje med gibanjem povzročita, da se na tem mestu koža želi sama zaščititi tako, da se zadebeli. Iz tega debeljenja se postopoma razvije kurje oko, ki raste stožčasto v globino kože in pri hoji povzroča bolečine. Prodira namreč v globljo plast kože, ki je prepredena z živci, zato pri hoji čutimo prav vsak korak. Če kurje oko še ni pregloboko in preveč boleče, se lahko odstranjevanja lotimo sami. To pa ODSVETUJEMO_vsem bolnikom s sladkorno boleznijo in bolnikom z motnjami prekrvavitve. Njim svetujemo, da to storijo v ambulanti oziroma da poiščejo strokovno pomoč, npr. medicinsko pedikuro. Svetujemo pa, da si kar se da skrbno in vsakodnevno negujejo noge, jih namakajo v kopelih za mehčanje kože in nato na-mažejo z mazili za nego stopal. S tem preprečijo poslabšanje stanja in hkrati omogočijo uspešnejše odstranjevanje kurjega očesa ali natiska pri pedikerju. Za samopomoč svetujemo uporabo obližev, tekočin ali mazil za odstranjevanje kurjih oči in natiskov. Vsem tem pripravkom je skupna učinkovina kislina (največkrat salicilna oz. mlečna), ki zmehča in razjeda kurje oko. Pred vsako uporabo teh pripravkov skrbno preberemo navodilo. Izbira pripravka je odvisna od mesta nastanka kurjega očesa, njegove velikosti in delno tudi od naše spretnosti. Mazila in tekočine Pomembno je, da pred nanašanjem zaščitimo zdravo okoliško kožo z vazelinom ali drugim mazilom, saj bi zdravo kožo pripravek razjedel do rane. Koristno je namakanje nog v slani vodi, saj se tako trda koža na stopalih dodatno zmehča in zdravilna učinkovina lažje prodre v trdo kožo. To ponavljamo nekaj dni (kot je navedeno v navodilu za uporabo) in potem poskušamo previdno odstraniti kurje oko. Ne uporabljajmo ostrih predmetov in sile. Postopek lahko ponovimo, vendar samo v primeru, ko ni rane. Obliži Postopek odstranjevanja z obliži je enostavnejši, saj obliž enostavno za 2-3 dni prilepimo na kurje oko (pazimo, da ne prelepimo zdrave kože), potem stopala namakamo v slani vodi in odstranimo kurje oko. Če je kurje oko zelo boleče in globoko, odstranjevanje raje prepustimo pedikerju, ki ga zna strokovno in pravilno odstraniti (praviloma je to neboleč postopek). Pri nekaterih osebah kurja očesa vedno znova nastajajo na istem mestu. Svetujemo jim uporabo obližev za zaščito pred pritiskom oziroma obročke, ki preprečujejo drgnjenje kože ob obuvalo in zmanjšujejo bolečino. Prav vsem, ki imajo probleme s kurjimi očesi in natiski, pa svetujemo redno nego stopal zvečer pred spanjem in dodatno nego pred vsakim daljšim pohodom ali napornim delom. Prav tako priporočamo: -mehke in udobne čevlje iz naravnih materialov -zaščitne obliže in silikonske ščitnike -uporabo kopeli in krem za nego nog -ko je to mogoče, hodimo bosi ali v natikačih, kjer si stopala odpočijejo Na nego nog velikokrat kar pozabimo, zlasti če nimamo nobenih težav. Vendar pa se nam bo vsakodnevna nega obrestovala: preprečili bomo nastajanje trde, razpokane kože, otiščancev in kurjih očes, s tem pa se bomo izognili bolečinam in nelagodju pri hoji. Vlasta Kamenšek, farm. teh., Lekarne Ptuj Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. metode je še vedno relativno visoka cena, ki je okoli 300 do 500 EU, čepravvečkratne simp-tomatske terapije zaradi alergije pri veterinarju tudi stanejo in hkrati obremenjujejo žival. Vsekakor je samo alergološko testiranje lahko zanesljiv odgovor na vprašanja lastnikov živali in le tako lahko trajno oziroma za dolgo časovno obdobje preprečimo nezaželeno alergijo pri svojem ljubljenčku. Ko Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. poznamo vzrok, se mu lahko izognemo oziroma žival desin-zibiliziramo in problematika alergij je praktično zaključena v veliko veselje lastnikov in vsekakor tudi same živali. Emil Senčar, dr. vet. med. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • S. maja 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (4.) Perzijska košta pa je bil najin Nader tudi po tej plati zelo napreden in je hotel ženski malo olajšati delo. Po vseh pravilih je lepo na mizo pripravil krožnike, pribor, pijačo in vse se mi je zdelo zelo solidno. Ko pa je prišla ženkica malo po-bliže, je samo odkimala z glavo, ga potolkla z nekaj besedami ter vse stvari zamenjala. Hja, ko tako beremo o muslimanih, kako naj bi bile ženske zapostavljene, me je ta prizor nekako spominjal na domače loge, kjer se pod marsikatero kiklo nosijo tudi hlače. Poanta je bila v tem, da je sicer vse naredil v redu, le da imajo pri vsaki bajti posebne posode in pribor za goste in to se mora dati na mizo, ko prideta recimo dva velepopotnika iz Slovenije. In zato jih je Nader dobil po ušesih. Vsak večer smo imeli res močne obroke, ki so bili sestavljeni iz juhe ali nekakšne mineštre z univerzalnim imenom 'ash', nato pa so sledile vložena zelenjava, lazanja, testenine, polpeti in še bi se lahko kaj našlo. 'Ash' je tipična gosta juha ali mine-štra, ki je glede na osnovne sestavine različnih okusov. Veliko uporabljajo fižol, česen, špina-čo, koriander, suho meto ter še kup lokalnih sestavin, tako da nikoli nisva vedela, kakšna bo ta juha. Foto: Dani Zorko Vsak večer sva imela solidno večerjo. Na sliki vložena pikantna zelenjava, lazanja z gobami in falafel. Hrana v Iranu je sicer zelo raznolika, morda pa povprečnemu Evropejcu ne bi bila preveč povšeči. Seveda je prvi razlog ta, da nobena muslimanska ločina ne je svinjskega mesa. To jim koran iz verskih razlogov prepoveduje na kar štirih mestih v njihovi sveti knjigi - če smo pošteni, pa se podobna zapoved pojavlja tudi v 'naših' Mojzesovih knjigah, vendar pa je bila iz določenih razlogov dobronamerno spregledana. Razumljivo je, da nekateri ljudje seveda ne prebavljajo določenih živil, ker jih nikoli prej niso uživali, zelo veliko vlogo pa igra v Iranu pri tem tudi uporaba začimb. Poleg sestavin, ki jih uporabljamo tudi v domači kuhinji, se Perzijci predvsem veliko poslužujejo uporabe mete, še več pa enormnih količin žafrana, ki včasih kar pokvari naš 'evropski' okus. Kar se tiče hrane, se oba z Otom vedno drživa načela, da je najprej treba pokusiti lokalno hrano. V Iranu sva si ta sistem nekako razdelala na hitro hrano, na hrano v restavracijah ter na doma pripravljene obroke. Kot hitra prehrana se smatrajo kebab iz različnih vrst mesa; ocvrti izdelki iz testa in z različnimi polnitvami; kuhana koruza, prelita s sirom, in še bi lahko naštevali. Tovrstna hrana je najpopularnejša na bazarju ter tu in tam v kakšni ulici, saj so tako Perzijci kot tudi obiskovalci navdušeni nad precej zdravim načinom priprave ulične hrane. Tudi z Otom sva si nemalokrat privoščila kruh z medom, ocvrto krompirjevo testo kot nekakšne njihove 'langaše', pa tudi kebab, ki sicer marsikje ni bil toliko okusen, kot je bil velik. Seveda sva to ugotovila šele čez čas, vmes pa sva poskusila različne druge dobrote. V restavracijah je hrana bolj ali manj povsod enaka - izbiraš lahko med različnimi jedmi, največkrat pa dobiš riž z nekim mesom. O drugih specialitetah bo govor v nadaljevanjih. Ves čas najinega bivanja v Teheranu sva stanovala pri Na-derju, njegova žena Savaneh pa je vsem pridno kuhala. V Iranu sva z Otom obiskala kar nekaj družin in povsod je bilo opaziti, da se moški v kuhinji nikakor ne znajde. V praksi je to videti tako, da možje niso vedeli, kje so krožniki in pribor, kje so začimbe, najbolj pa me je presenetil nek cepec z obale Kaspijskega morja, ki v kuhinji nikakor ni našel vrat hladilnika, pa živi tam že vsaj pet let. Kot sem že omenil, Foto: Dani Zorko Kruh, namočen v med - lokalna poslastica Ota se je že po nekaj dneh začela lotevati neka slabost, zato sva rekla, da bova šla naokrog malo na slepo, brez nekega cilja. Nader nama je uredil vozovnico za javni prevoz, ki jo je bilo mogoče polniti, tako da sva pridno uporabljala avtobuse in podzemno železnico. Pri slednji nekih težav ni bilo, ker si imel vse postaje zapisane tudi v latinici, na avtobusih pa sva se čisto po kmečko orientirala po zgradbah in drugih znamenjih. Med tem pohajanjem sva se kar nekajkrat ustavila in malce opazovala utrip mesta. Že nekajkrat sem omenil, da je na cesti kaos. Poleg neštetih prodajalcev in avtomobilov največjo gnečo povzročajo motoristi, ki se rinejo res vsepovsod. Zares jih je nešteto, vozili pa so se po pločnikih, stopnicah in celo znotraj bazarja, kjer je že tako ali tako na tisoče ljudi. Z Otom sva včasih na ves glas bentila po naše, da so naju samo gledali. Komaj sva čakala, da greva kam naprej, a tu naju je čakal še en dan smučanja, ki ga res nisva hotela zamuditi. Še prej pa je morala Savaneh seveda skuhati še eno okusno večerjo. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ije. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite previdnejši - štela bo kreativnost. ^^ BIK — ( (21-4■ - 20■s') Službenim obveznostim boste v celoti kos. Dobre iztočnice vas bodo spremljale pri raznih analizah, zaznamovala vas bo povečana natančnost. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Zdi se, da boste lahko hitro užaljeni. Vaša zaupnica bo narava. Sprehodi po njej vas bodo polepšali. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) y,i AJ h. Blizu vam bodo neke skrivnosti. Odkrivali boste svet duhovnih energij. Spodbudno bo, da se boste znali sprostiti in na morebitne probleme pogledati drugače. Zanimive nasvete pričakujte od srčnega izvoljenca. Na splošno se obeta čas povečane ljubezni, romantike in sreče. A RAK JSh* ' Vaša zaupnica bo nara- va. Obdobje bo namenjeno tišini in povečanemu razmisleku. Stvari se bodo zgodile na temeljit način, odpira se paleta ugodnih rešitev. Izvedeli boste pomembne novice, možen bo napredek. Na delovnem mestu bo dinamično in nepredvidljivo. Cveteli boste finančno. fpfLEV Jj " J Zaupali boste v moč ljubezni. Spremljala vas bo magnetična energija - tako boste kos nalogam in zastavljenim ciljem. Ozavestiti boste morali, da se počasi daleč pride. Sonce sreče bo sijalo na delovnem mestu, zelo se boste trudili za priznanje. Cvetoča narava bo skrita muza hrepenenja. DEVICA (23.8. - 22.9.) Ljubezen vas bo polepšala. Spoznali boste, kaj vas veseli, in se soočili z obveznostmi, s katerimi ste odlašali. Ključna pomena bodo pogovori in izmenjava mnenj. Na delovnem mestu bo zanimivo, zdi se, da se boste morali veliko učiti. Prilagajanje v ljubezni bo del življenja. rcl^ OVEN rh TEHTNICA V^C j (21.3. - 20.4.) I\ A (23.9. - 23.10.) Občutili boste močno potrebo po osebni svobodi. Kocke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega koristi. Obdobje bo ugodno za učenje in pridobivanje znanja. Nekaj več previdnosti ne bo odveč glede denarja in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko! ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) V vaše življenje bodo priši zanimivi ljudje. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Seveda boste morali razmisliti in določiti prednosti. Na delovnem mestu bo več možnosti za ločevanje zrna od plev. Prijetno bo v ljubezni, a se boste morali učiti prilaganja. Finančni uspehi! STRELEC (23.11. - 21.12.) Zaupali boste v val optimizma in tako privabljali v življenje zanimive dogodivščine. Čas bo ugoden za vse delovne obveznosti, v vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Ljubezen bo pesem o sreči. V dvoje bo vse lepše, bolj prijetno in romantično. ^ KOZOROG (2l6.~22Zj fi}- (22l,11 ~2f,L) (23.7. - 22. S.) H O R O S Sledilo bo obdobje poslovnih uspehov. Določiti si boste morali meje in pravila igre. Na ljubezenskem področju bo zelo zanimivo. Morda bo nekoliko bolj naporno, a pomembno vlogo bo imelo tudi prilaganje. Krajših poti na žalost ni. Naravna oblika meditacije bo narava. K VODNAR (21.1. -18.2.) Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za izzive. Pri vas bo zelo živahno in temperamentno. Teden bo sam po sebi poln akcije in dodatnih priložnosti. Hrepeneli boste tudi po čustveni varnosti. Zadeve se bodo korak za kora- O P IIfc. RIBI (19.2. - 20.3.) Narediti boste morali prerez in ugotoviti, kdo potrebuje vašo pomoč. V osnovi boste hrepeneli po pohvali in jo pridobili na delovnem mestu. Doma bo čas primeren za prenovo in polepšanje doma. Zvezde so prepričane, da vam ne bo dolgčas in da bo mnogo prijetnosti v Filmski kotiček V ki nocentri h C i n e p l exx Imperij robotov Vsebina: Roboti iz vesolja so zasedli Zemljo in ljudje ne smejo iz hiš. Če kdo stopi iz hiše, ga roboti v desetih sekundah razgradijo v en velik nič. Ker so ljudje navadne barabe, se seveda najdejo kolaboranti, ki sodelujejo z roboti, po drugi strani pa skupina najstnikov po naključju odkrije, kako izklopiti sledilno napravo, ki so jih roboti vsadili vsem ljudem v glavo. Upor se torej lahko začne ... Imperij robotov je film, ki od gledalca zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja in domiselnosti, da bi v njem našel nekaj, karkoli, kar bi ga naredilo vsaj malce bolj znosnega. Prvi vtis, ki ga dobimo, je ta, da so avtorji le naredili spisek, kaj mora sodobna razpaljotka imeti, in nato so to stlačili v film za vsako ceno. Če za kaj ni bilo prostora, so pač skakali po scenariju kot po kovčku, ki ima preveč prtljage in ga ni moč zapreti. In tako imamo zgodbo o robotih, o manjkajočem očetu, manjkajoči mami, človeštvu, kolaboraciji, odraščanju, ljubezni, bitkah, uporu ... Če kaj, filmu gotovo ne gre očitati pomanjkanja strasti avtorjev, a gre za enega tistih projektov, kjer vizija režiserja prekaša njegove sposobnosti in/ali proračun. Kar je škoda, kajti vidi se, da so v film vložili kar nekaj denarja, ki pa so ga potem žal do zadnjega centa tudi zapravili za napačne stvari. Film torej ne deluje na nobenem nivoju. Ni biser, ni povprečen, ni niti pofl. Ni nič, saj le brezglavo vijuga sem in tja po ozkem hodniku klišejev, ki vodijo do neizrazitega konca, ki ne pojasni temeljnih vprašanj zgodbe. Film poleg tega omahuje glede lastne identitete. Biti hoče film za odrasle, a je zasnova preveč otroška, zato se nato premisli in postane film za otroke, toda negativci in nasilje so prekruti zanje, in nekje na sredini bi nenadoma postal družinski film, čisto na koncu pa preklopi v žanr fantazije starejših najstnikov. Rezultat je zmeden film. Zgodba je zato primerna le za tri- do osemle-tnike, kar ne bi bilo nič narobe, če bi film oglaševali kot otroški film za tiste, ki so že prerasli neskončne risanke v naših kinih. Le takšno občinstvo bo uživalo v slabih dialogih, lesenih igri in zgolj korektni, če ne malce zastareli računalniški grafiki. In prav ta pristop je edini, ki nam film osvetli v vsaj malce pozitivni luči: da gre pač za pocenski derivat prav tako angleškega dr. Whoja. A tudi ta pristop nam uniči režija s svojo tresočo kamero tudi tam, kjer to ni potrebno, zlasti pa ne v družinskem filmu. Skratka, obstajajo filmi, ki so tako slabi, da so zabavni in nekateri tudi iskreno ciljajo prav na to. Imperij robotov pa je film z malo smisla, je dolgočasen, premočrten, medel, neprepričljiv in zelo nadležen. Kaj v njem počneta igralca takšnega svetovnega formata, kot sta Ben Kingley in Gillian Anderson, ni jasno, še manj pa je jasno, zakaj je ta film prišel v naša kina. Matej Frece Robot Overlords Igrajo: Gillian Anderson, Ben Kingsley, Callan McAuliffe, Geraldine James, Ella Hunt, Tamer Hassan, Steven Mackintosh, Craig Garner, Milo Parker, Roy Hudd, Sonny Green, Michael Stuart, James Tarpey Režija: Jon Wright Scenarij: Mark Stay, Jon Wright Žanr: znanstvena fantastika, akcijski Dolžina: 90 minut Leto: 2015 Država: Velika Britanija Foto: Cineplexx petek • S. maja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Cirkovce • 10. otroška varnostna olimpijada Na drugem predtekmovanju najboljši Markovčani Med 210 četrtošolci z območja policijske postaje Ptuj, ki so se v torek na igrišču ob OŠ Cirkovce pomerili na drugem predtekmovanju 10. otroške varnostne olim-pijade, je bila najboljša ekipa 4. b-razreda OŠ Markovci. Na igrišču ob OS v Cirkovcah se je v sredo pomerilo 210 četrtošolcev z območja policijske postaje Ptuj. Lepa in sončna sreda je bila dobrodošla tako organizatorjem kot udeležencem drugega predtekmovanja letošnje otroške olimpijade, ki so se zbrali na športnem igrišču ob OŠ Cirkovce. Po jutranji dobrodošlici ravnateljice Ivanke Korez in komandirja PP Ptuj Borisa Železnika se je 21 ekip četrtošolcev z območja PP Ptuj pomerilo v vseh predpisanih disciplinah. Med tekmovanjem so si z zanimanjem ogledali stojnice, na katerih so svojo delo in dejavnost predstavljali policisti, konjeniki, vodniki službenih psov, pripadniki slovenske vojske in člani gasilskih društev. Štirim finalistom s prvega predtekmovanja tekmovanja, ki je bilo v torek pri Miklavžu pri Ormožu, so se tako pridružili še prvi štirje zmagovalci drugega predtekmovanja v Cirkovcah, kjer je bila najboljša ekipa 4. b-razreda OŠ Markovci, ki je zbrala 414,5 točke, pred ekipo OŠ Žetale (401,5 točke); 3. mesto je dosegla ekipa 4. a-razreda OŠ Markovci, 4. je bila ekipa 4. a-razreda OŠ Ljudski vrt v Ptuju; AKCIJSKA PONUDBA V MESNOCAH JOÍETA FONGUŠTA TELEČJA POLISEBNA ioo% telečje meso — * Na voy O V M KS NI C AH FINGUŠT ter vseh trgovinah SHA K in I NIT, K SPA K SLOVENIJA. OB NAKUPU TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN GOVEJA OBRANA REBRA 1,96€/KG f m » €D0B1TE, PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98 C/KG V šeba«^ KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Miklavž pri Ormožu • Prvo predtekmovanje otroške varnostne olimpijade Zmagali cetrtosolci iz Sel V pravem poletnem dnevu, ko so se minuli torek temperature povzpele na blizu 30 stopinj Celzija, je na asfaltnem igrišču v neposredni bližini osnovne šole Miklavž pri Ormožu natanko 200 otrok iz 20 osnovnih šol nastopilo na prvem od šestih predtekmovanj jubilejne, 10. otroške varnostne olimpijade (OVO). Četrtošolci z območja policijskih postaj Ormož, Podleh-nik in Gorišnica, pridružile pa so se jim tudi ekipe iz sosednje Hrvaške, so se pomerili v znanju o varnosti in samozaščitnem ravnanju ter spretno-stnih preizkušnjah. »Splošna ocena je, da otroci na olimpi-jadah iz leta v leto pokažejo boljše znanje. Skorajda ni nepravilnih odgovorov na vprašanja, povezana z varnostjo. Prav tako je treba omeniti, da otroci, ki prihajajo z vasi, po- kažejo boljše motorične sposobnosti kot otroci iz mesta,« je dejal policijski inšpektor s Policijske uprave Maribor Donald Rus. Osnovna šola Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog je v prvem predtekmovanju OVO na svojem terenu gostila tekmovalce iz osnovnih šol Ivanjkovci s podružnico Podgorci, Velika Nedelja, Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Gorišnica, Cirkulane-Zavrč, Videm s podružnicama Sela in Leskovec ter Dornava, pridružile pa so se jim tudi tri ekipe s Hrvaške:OŠ Franja Serta Bednja, OŠ Štrigova in OŠ Izidora Poljaka Višnjica. Največ znanja v štirih igrah prvega predtekmovanja so pokazali otroci iz OŠ Cirkulane-Zavrč, in sicer iz Cirkulanah. V veliki finale, ki bo 4. junija v dvorani Tabor v Mariboru, pa so se uvrstili še Videm - podružnica Sela ter hrvaški ekipi iz Višnjice in Bednje. MŠ Foto: M. Ozmec 5. OŠ Podlehnik, 6. OŠ Mladika (4. a), 7. OŠ Ljudski vrt (4. b), 8. OŠ Cirkovce, 9. OŠ Mladika (4. b), 10. OŠ Juršinci, 11. OŠ Kidričevo. Tretje predtekmovanje - za območje PP Lenart - je v četrtek gostila OŠ Cerkvenjak, v naslednjem tednu in do konca meseca pa se bodo zvrstila še preostala predtekmovanja, po štiri zmagovalne ekipe vseh predtek-movanj pa se bodo zbrale na finalni prireditvi, ki bo 4. junija v mariborski dvorani Tabor. -OM Foto: Miha Soštarič Četrtošolci so se pomerili tudi v spretnostni vožnji s kolesom. Vrtnarstvo ^ÊfZfTWfXTJ^ Kidričevo Clan Skupine T A L U M PARAD Sobota, 9. maj 201 od 8. do 18. u® DAN s** Velika izbira sadik različnih sort paradižnika www.revital-vrtnaistvo.si. Tel. 02 7990 792 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 31. 5. 2015 GOTOVINSKI POPUST dO -20% Napovednik dogodkov lahko najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika facebook.com/StajerskiTednik PETKOV VEČER Bodite nocoj i/ družbi oddaje ......ciSs Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednlk.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek In navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • S. maja 2015 Prireditvenik Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva VOLKSWAGEN LIMUZINA PASSAT 2.0TDI COMF. 2007 7.450,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.416VXSBREAK 2004 2.790,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V EXCEPTION 2007 4.150,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE PREMIUM 2009 6.600,00« PRVI LAST. KOV. PEŠČENA OPEL ASTRA 1.7 DTI CLASSIC KARAVAN 2003 2.250,00« KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE 2007 5.800,00« VELUR KOV. SIVA PEUGEOT 8072.016V SR 2003 2.140m AVT. DEU KLIMA BELA BMW31SDT0URING 2005 5.290,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 1.6 TDIVI TRENDLINE 2009 7.990,00« PRVI LAST. BELA RENAULT MEGANE1.5 DCI COUPE COLORLINE 2011 8.450,00« 47.000 PREV. KOV. ZELENA RENAULT CLI01.2 TCE RIP CURL 2008 4.990,00« SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.616VTEAM COUPE 2007 4.400,00« 64.000 PREV. KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC 2006 2.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE 2007 4.800,00« PRVI LAST. KOV. PEŠČENA CITROEN XSARA PICASS01.61 SX 2002 1.890,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT CLI01.216V EXCEPTION 20% 3.350,00« PRVI LAST. KOV. SIVA RENAULT CLI01.216V STORIA ELAN 2008 3.450,00« PRVI LAST. KOV. SIVA PEUGEOT 206+ 1.41 STYLE 2011 4.700,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA RENAULT VEL SATIS 2.0 DCI EXPRESSION 2007 4.850,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULTSCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2010 7.750,00« AVT. DEU.KLIMA KOV. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. a^i? AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D 07/2010 16.499 BELA 1M,NAR.SERV S,SERV. KI UGA FORD CMAX 1,6 IDCI 05/2611 9.960 T. MODRA 1M,NAR.SERV S,SERV. KI HIGA, FORD KUGA 2.0 TDQ TITANIUM 65/2069 11.499 ČRNA 1M,NAR.SERV S, SERV. KI UGA BMW 116 D 07/2012 15.499 T. MODRA IM.*» SERVIS,S ERV.KNJ. CfTROEN C31,4 HDI 06/2011 6.500 BELA I.LAST., NAR. SERV S, SERV. KI UGA FORDSMAX 16IDQ 66/2012 11.999 BELA 1.LAST., NAR.SERV S,SERV. KI UGA MERCEDES E220 05/2010 18.999 T. MODRA IM, NAR. SERV S,SERV. KI UGA PEUGEOT 5008 PREMIUM 1.6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA IM, NAR. SERV S,SERV. KI UGA TOYOTA VERS01,4 IDI 03/2011 9.399 SV. MODRA IM, NAR. SERV S,SERV. KI UGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA IM, NAR. SERV S,SERV. KI UGA VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORTUNE 08/2011 11.999 SREBRNA IM, NAR. SERV S,SERV. KI UGA VW PASSAT SW 2,0 TDI 03/2011 12.499 SREBRNA IM, NAR. SERV S,SERV. KI UGA RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION 10/2014 8.400 MODRA TESTNO VOZILO, 42 ISKEGUME SMART FORTWO C0UPE45 PURE 65/2008 4.500 ČRNA IM, NAR. SERV IS,SERV. KI UGA WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 HDI 01/2011 16.999 ČRNA IM, NAR. SERV IS,SERV. KI UGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). PTUJSKA TELEVIZIJA -R PROGRAMSKA SHEMA PeTV i,pon. Potek 8 5 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. por. 9:55 Info kanal 0:35 Modro, pon. 1:00 Glasba za vse, L_____ 1:35 Pomurski tednik, pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Reo TV Ormož 3:20 Info kanal 7:35 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika 8:30 Ptujske odrske deske, 22. oddaja, pon. 9:05 Glasbena 8 (slo), 49. oddaja 9:40 Sekvenca, 19. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20=3014. PtujCanka 21:05 Povabilo na kavo: Andreja Jane Kode«, pon. 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:40 Reji TV Ormož; pon. 23:40 Infii kanal Sobota 9.5. 9:15 Kuhinjica, pon. "rilm Campus: Vilinski gaj Nedelja 10.! 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Glas iz zamejstva: Mladi Slovenci v zamejstvu, pon. 10:10 Soja. da se ti zrola: OS Dravograd II, pon. 0:40 Modni 1:05 Info kanal 2:00 Pregled tedna, pon. 2:20 Gostilna >Pr Francet« 3:25 Info kanal 7:15 Kuhiniica 8:00 PtujsTia kronika, pon. 8:30 Oddaja o... 9:30 Glasbena 8 (tuja), 48. oddaja, pon. 20:05 Sekvenca, 20. oddaja; pon. 20:25 Posvet o socialnem podjetništvu, pon. 21:0514. PtujCanka, pon. 22:00 Info kanal 9:40 9:50 10:2! o: ala. da se ti zrela: IS Dravograd II, pon. .„Modre, pen. 10:50 Pomurski tednik, pon 12:10 Pregled tedna 12:30 Info kanal 17:40 Glasbena Arena: Sopranos, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse, 9. oddaja 18:50 Železniški park v Mestnem Vrhu, pon 19:00 Sekvenca, 20. oddaja 19:2014. PtujCanka, pon 20:00 Cista umetnost. 44. oddaja, pon. 20:30 Sreda v sredo, 3. oddaja, pon. 21:20 Ptujska kronika, pon. 21:40 Info kanal Ponedeljek 11.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 1:00 Modro, pon. 1:25 Glasbena 8, (slo), 49. oddaja 2:0014. nujčanka, pon. 2:30 Info kanal 7:35 Kuhinjica 8:20 Glasba za vse, 9. oddaja, pon. 8:50 Pomurski tednik 1:50 Dlaž Rola: 1. del sezone, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Zeleno, 4. oddaja 21:00 Oddaja o..., pon. 22:00 Info kanal -R PTUJSKA TELEVIZIJA 1 www.petv.tv Spremljata nas lahki liili n T2 in SIGL TV 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik Občine Sv. Jurij 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Koncert OPZ Kamenčki SIP 20:00 GoriSnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 06:00 Otroški program 09:00 Gledališke urice v Skorbi 11:00 Oddaja Iz občine Videm 13:00 Festival za naj mladi ansambel 2015 15:00 GoriSnioa - Iz naših krajev 17:00 Revija CPZ 18:30 Koncert OPZ Kamenčki 20:00 Slavnostna seja KS Zlaloličje 21:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Praznik Občine Markovci 08:50 Koncert MoPZ Markovci Z gosti 10:00 Koncert OPZ Kamenčki 11:45 Ptujska kronika 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŽKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Večerna pesem 2015 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Veselo v pomlad 09:25 ŠKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Večerna pesem 2015 21:00 Praznik Občine Markovci 23:00 Video strani Mestni kino Ptuj Petek, 8., in sobota, 9. maja: 17:00 Spuži na suhem; 19:00 Burgundski vojvoda; 20:45 Maščevalci: Ultronova doba. Sobota, 9. maja: 10:00 Kino vrtiček: Iskanje pernatega kralja ter filmska ustvarjalnica in igralnica Pogled v domišljijo. Nedelja, 10. maja: 17:00 Spuži na suhem; 18:45 Citizenfour; 20:45 Maščevalci: Ultronova doba. WILUAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@wiiiiams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [mJMMfÜMIJm ■:M=IWI=IJII! I Mtlil J M WTS1 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TD1130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST., VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST, VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1 .LAST., NAVIG. KOV. MODRA F0RDCMAX1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST., TOP OPREMA KOV. ČRNA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST.,AVT0M. KOV. ZLATA OPELMR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS1.6TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LAST.,K0TN0V BELA VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Petek, S. maja 11:00 Slovenska Bistrica, Crouze (nasproti Belega konja): otvoritev stalne lokacije Bistre ropotarnice društva Aktiviraj se 13:00 Ptuj, Evropark (pri minoritskem samostanu): prireditev ob 11. obletnici vstopa Slovenije v EU 17:00 Ptuj, kavarna ptujskih študentov: Karierni zmenki KPŠ, zaključni dogodek Zaposlitvenega kluba Ptuj 18:00 Slovenska Bistrica: urbani sprehod v okviru globalne akcije Jane's Walk, zavod Hiša arhitekture 19:00 Lenart, Dom kulture: proslava v počastitev 70. obletnice konca 2. svetovne vojne v Lenartu 19:00 Ptuj, Mestna tržnica: slovesnost ob dnevu zmage, 70. obletnici osvoboditve Ptuja in začetku tedna ljubiteljske kulture 19:00 Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kulturni dom: zgodovinski večer Drobci od Sv. Jurija v Slovenskih goricah od 1. svetovne vojne naprej, stare razglednice, Aleksander Purgaj 19:30 Ptuj, gimnazija: muzikal Metuljev efekt v izvedbi ptujskih gimnazijcev 21:00 Slovenska Bistrica, MC Na placu: finale Battle of the Bands Sobota, 9. maja 09:00 Podlehnik, pred motelom: 16. tradicionalni pohod po občini Podlehnik, podelitev priznanj z ocenjevanja vin (pri muzeju na Gorci), TD Podleh-nik 09:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: 16. mednarodno srečanje zbirateljev policijskih insignij, ZZPI Slovenije 10:00 Podlehnik, pri ribniku: družinski sprehod ob mednarodnem dnevu družine, DPM Ptuj 10:00 Ptuj, Furstova hiša: otvoritev razstavnega ateljeja Tomaža Plavca 15:00 Ptuj, Narodni dom: 15. revija pevskih zborov Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje Ptuj 17:00 Slovenska Bistrica, MC Na placu: Linhartovo srečanje, regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin, predstava Grenki sadeži pravice Teatra III DPD Svoboda Ptuj 18:00 Majšperk, KPC: Pod lipo, območno srečanje folklornih skupin, JSKD 19:00 Jurovski Dol, kulturni dom: 6. jurjevo srečanje folklornih skupin 19:00 Slovenska Bistrica, zunanje grajsko dvorišče: Večeri pod grajsko lipo, koncert Jazz Ladies Nedelja, 1G. maja 07:30 Hajdina, športni park: spomladansko preverjanje operativne sposobnosti gasilcev 09:30 Sv. Trojica, samostansko dvorišče: srečanje motoristov, maša, blagoslov, ogled kleti, panoramska vožnja po Slovenskih goricah 11:00 Grabe: prvo srečanje kočij in kočijažev, druženje konjenikov iz Slovenije in Hrvaške, spretnostna vožnja kočij (eno-, dvo- in četverovpreg) 14:00 Benedikt, Sp. Bačkova 5: obnavljanje slamnate strehe na cimprani hiši, ročno žaganje drv, pranje perila z ribežem, klepanje kose ...; Zgodovinsko društvo Atlantida, Raj slave, Kulturno-etnografsko društvo 14:00 Jurovski Dol, športni park: šaljive kmečke igre, Društvo kmečkih gospodinj Sv. Jurij 14:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin: Kam iz zadrege, KD Frana Ksavra Meška Sv. Tomaž; ob 16.30 Denar, denar, denar, gledališka skupina KD Skor-ba, ob 18.30 Rogonosec ali življenje vaških plejbojev, KUD Janka Živka Poljčane 17:00 Ptuj, terme, hotel Primus: dobrodelni koncert za družine v stiski, pevski zbor binkoštne cerkve Nuskova, Maranata, Evangeličanska binkoštna cerkev Ptuj Ponedeljek, 11. maja 16:00 Slovenska Bistrica, učna kuhinja pri občini: tečaj dekoracije tort 17:00 Poljčane, Razvojni center narave: predavanje Zdravilni učinki gline, Društvo zeliščarjev Dravinjske doline 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Ezoterična literatura Benjamina Crema Torek, 12. maja 19:00 Strnišče pri Kidričevem, galerija FO.VI: odprtje fotografske razstave Maje Šivec Telo in gesta Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00 : Koncert Alfija Nipiča; nastopajo: Alfi Nipič in njegovi muzikanti, Avsenikov tercet Alfi Nipič, Jožica Svete in Jožica Kališnik, ansambel Braneta Klav-žarja, Alpski kvintet, Anja Burnik in Brigita Šuler. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ NAROCI1.NICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 12. maja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Javna razvojna agencija Občine Ormož razpisuje prosto delovno mesto direktorja Javne razvojne agencije Občine Ormož Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: • da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, • da aktivno obvladuje angleški ali nemški jezik, • da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj, • da je strokovnjak na področju dela javne agencije, • da obvlada poznavanje osnovnih računalniških orodij, • da je državljan Republike Slovenije, • da ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a na nepogojno kazen zapora, daljšo od 3 mesecev, ki še ni bila izbrisana, • da je najmanj tri leta opravljal/-a vodstvene in organizacijske naloge v gospodarski družbi ali državnem organu oz. organu občine in • da ni v kazenskem postopku za dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kandidat/-ka mora k vlogi priložiti: • življenjepis, v katerem je poleg drugih podatkov tudi opis delovnih izkušenj (ime in naslov delodajalca, funkcija, čas zaposlitve), • dokazilo o izpolnjevanju ustrezne izobrazbe, • dokazilo o aktivnem znanju vsaj enega svetovnega jezika, • izjavo ali potrdilo kandidata, da je državljan Republike Slovenije, • izjavo ali potrdilo kandidata, da ni bil/-a pravnomočno obsojen/a na nepogojno kazen zapora, daljšo od 3 mesecev, in da ni bila zoper kandidata/-ko vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • program dela in razvoja družbe. Delovno mesto direktorja se razpisuje za dobo 5 let za polovični delovni čas. Prijavo skupaj z zahtevanimi prilogami je treba poslati do 25. 5. 2015 do 12. ure na naslov: Javna razvojna agencija Občine Ormož, Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, s pripisom Za razpis za direktorja - NE ODPIRAJ. Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) SPOMIN Danes, 8. maja, mineva 25 let, odkar smo se poslovili od našega dragega Ivana Rajha IZ DRAŽENCEV 24 Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji: žena Emica, sin Ivo in hčerka Zdenka z družinama Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN 9. maja mineva eno leto, odkar smo se za vedno poslovili od drage Gere Malek IZ ŽABJAKA 14 A Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO hrastovo, orehovo in jelševo hlodovino ter hlodovino iglavcev. Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali 02 769 15 91. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OPRAVLJAMO TEMELJITO globinsko čiščenje radiatorjev z najsodobnejšo čistilno napravo. Z očiščenimi radiatorji se zmanjša poraba toplotne energije za 20 % (testirano). Globinsko čistimo tudi vse oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture, stole ... Po dogovoru očistimo tudi preproge, žimnice po posebnem postopku; s tem se uničijo pršice, klice ... (dezinfekcija). Čistilni servis SIJAJ. Telefon: 041 969 345. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolna. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 150 do 180 kg, ugodno prodamo, cena 1,55 €/kg, ter pujske, težke od 28 do 60 kg. Po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 -309. PRODAM svinje, 150 kg. Tel. 755 23 21. PRODAM svinje različnih velikosti. Tel. 051 219 567. PRODAM TELICO - lisasto, v osmem mesecu brejosti, staro 22 mesecev. Tel. 041 212 506. PRODAM slamo v okroglih balah. Tel. 031 422 067. PRODAM dve telički simentalki, stari 11 in 13 mesecev. Tel. 041 855 063. PRODAM telico za zakol. Tel. 031 658 661. PRODAM DVA oslička, stara eno in pet let. Tel. 041 709 254. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. Smo podjetje z dolgoletno tradicijo na področju trženja osebne varovalne opreme, repromateriala in opreme za zaščito okoljapriznanih blagovnih znamk. Zaradi povečanega obsega prodaje vabimo v svoje vrste KOMERCIALISTA na terenu (m/ž) Pri svojem delu boste odgovorni predvsem za naslednje delovne naloge: • širitev prodajne mreže • oskrba strank • prevozi materiala • izdelava planov prodaje • priprava komercialnih dokumentov • spremljanjekonkurence... Od vas pričakujemo : • najmanj V.stopnjo tehničnesmeri • vozniški izpit B • najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih področjih • poznavnje osnov in pojmov za delo z računalniškimi programi in poslovnimi aplikacijami • komunikativnost, inovativnost in sposobnost za timsko delo • organiziranost, samostojnost in vestnost Ponujamo vam: • delo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas • raznoliko delo z vsakodnevnimi izzivi • urejeno delovno okolje Vabljeni, danajkasnejedo 15.05.2015pošljetevašoprijavoz življenjepisom na naslov: Repriza d.o.o. Miklošičeva ulica 1 2250 Ptuj PRODAMO hlodovino za drva: bukev 53 €/m3, hrast 48 €/m3, z dostavo. 064 160 881. KUPIM Ursus, IMT, Deutz ali Zetor. Ponudbe na tel. 041 235 349. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. PURANE in purice, 4-kilogramske, za nadaljnjo rejo, prodajamo po akcijski ceni 14 evrov za žival. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. PRODAM koruzo. Tel. 051 617 489. PRODAM dve kozi z mladiči in brejo kozo. Telefon 753 1 1 81. PRODAM puhalnik za seno, proizvajalec Olga Meglič, mešalnico in mlin za žito. Telefon 041 368 437. PRODAM prašiče, težke 40 kg. Telefon 031 221 750. PRODAM luščeno koruzo in ječmen. Telefon 031 571 503. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NEPREMIČNINE PRODAMO dve zazidalni parceli na Polenšaku in dva hektarja kmetijskega zemljišča. Tel. 02 761 01 98 in 031 453 601. RESNIM, s pravim pristopom in komunikativnim Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj, ali e-mail: robert. kosi23@gmail.com. DOM STANOVANJE VIR PRI ZADRU - oddam dvosobni apartma, prosto junija ter od 8. do 25. julija in od 15. avgusta dalje. Tel. 031 742 714. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, kot nov, v garanciji, 10 km/h, ugodno prodam - dostava na dom. 041 517 900. UGODNO PRODAM bazen za rdeče ribice, velikost 700 litrov. Telefon 031 866 134. Kot trave bom legel, utrujen od vročih žarkov življenja, na mrzlo bom zemljo položil utrujeno čelo, prekrit s snegom spomina. D. Muršec ZAHVALA ob izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka in tasta Jožefa Pukšiča IZ LOČKEGA VRHA 65 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrekali soža-lje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala negovalkam CSD Ptuj - pomoč na domu, gospe Erni Krajnc ter dr. Schauba-chu iz Trnovske vasi. Hvala sodelavcem Perutnine Ptuj - PC kmetijstvo, sodelavcem in osebju oddelka intenzivne nege Splošne bolnišnice Ptuj ter sodelavcem občinske uprave Občine Trnovska vas. Hvala g. župniku Jožefu Škofiču za mašo zadušnico in opravljen cerkveni obred, molivcu, pevcem kvarteta Zven, ge. govornici za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič za opravljene storitve. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi najdražji ZAHVALA Neizmerna je bolečina in kar ne moremo verjeti, da nas je za vedno zapustil naš dragi ata, dedek, prade-dek, brat in stric Ludvik Habjanič IZ LANCOVE VASI Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam stisnili roko sožalja ter podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi patru Tarziciju Kolenku in patru Janezu Ferležu iz cerkve sv. Vida za molitev in lepo opravljen obred, pogrebnemu podjetju MIR za organizacijo in pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za lepo sestavljen nagovor, godbeniku za odigrano melodijo in vsem, ki ste na kakorkoli pomagali. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Neže Gašparič IZ NOVE VASI PRI PTUJU 122 A se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darove, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala gre dr. Darku Jazbecu, kirurgu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, domačemu župniku Milanu Kvasu za opravljen obred, govornici in vsem vam, ki ste nam bili v teh težkih dneh v oporo. Žalujoči: tvoji najdražji Veseli s teboj smo živeli, žalostni - ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Terezija Horvat 1920-2015 BUKOVCI 55 nazadnje oskrbovanka Doma upokojencev Muretincih Zahvaljujemo se Domu upokojencev Muretinci za vso nego in skrb, Občini Markovci, g. župniku, cerkvenim pevcem, pogrebnemu podjetju MIR, nosilcem praporov, govornici za besede slovesa, za darovane svete maše in vam vsem, ki ste našo drago sestro, svakinjo, botro in tetiko spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči - vsi njeni Murska Sobota • Sojenje Milanu Volgemutu Ponoven izrek kazni že junija? Domnevnemu morilcu ptujskega gostilničarja Franca Klinca bodo sodbo izrekli v Murski Soboti. Milan Volgemut, 54-letni nekdanji policisti in domnevni morilec, je tokrat sedel na zatožno klop murskoso-boškega okrožnega sodišča. Tožilstvo mu očita, da je decembra 2013 umoril znanega ptujskega gostilničarja Franca Klinca. Na ptujskemu sodišču so Volgemuta lani junija obsodili na 20 let zapora, vendar je sodba padla; nanjo sta se pritožili obe strani. Tožilstvo je v pritožbi za bivšega policista zahtevalo zvišanje kazni na 25 let zapora, Volgemutovi zagovorniki pa so višjemu sodišču predlagali oprostilno sodbo ali vsaj razveljavitev le-te. Višje sodišče je decembra lani sporočilo, da je sodba razveljavljena, ker je tožilstvo priskrbelo le indice. V obrazložitvi odločitve je bilo zavedeno, da ptujska sodnica Biserka Rojic teh indicev ni znala sestaviti v logično zaporedje oziroma v trdno dokazno verigo, zato je sodba padla. Novi dokazi tožilstva Mariborsko višje sodišče je primer ponovno zaupalo ptujskemu sodišču in sodniku Marjanu Strelcu. Vendar je do zapleta prišlo že na predobravnavnem naroku konec decembra lani. Višja državna tožilka Diana Šeruga Sagadin je sodišču predlagala dopolnitev kazenske ovadbe zaradi ugotovitev pri naknadni kriminalistični preiskavi v opuščenih vojaških objektih na Mestnem Vrhu, ki jo je opravila policija na podlagi izjave ene od prič; ta je navedla nekaj novih okoliščin, povezanih z umorom ptujskega gostilničarja. Dodatno zaslišanje nekaterih prič in sodnih izvedencev je predlagal tudi Volgemutov zagovornik, ptujski odvetnik Matic Klemenčič, drugi Volgemutov odvetnik Janez Koščak pa je predlogu tožilstva ugovarjal, ker Foto: Miha Soštarič Milana Volgemuta, domnevnega morilca ptujskega gostilničarja Franca Klinca, so tokrat pazniki pripeljali na murskosoboško sodišče. obramba ni bila seznanjena s kriminalističnim ogledom opuščenih objektov na Mestnem Vrhu, s čimer naj bi bila obdolžencu kršena pravica do obrambe in ugovora. Najprej izločil dokaze, nato še samega sebe Strelec je prvo obravnavo ponovljenega sodnega procesa v Ptuju sklical sredi januarja. Volgemut se je tudi takrat izrekel za nedolžnega, njegov odvetnik Klemenčič pa je zahteval izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni sredi decembra lani, po razveljavljeni sodbi višjega sodišča. Šlo naj bi za forenzično poročilo o pregledu tulcev in krogel, ki naj bi bili najdeni v zapuščenem vojaškem objektu na Mestnem Vrhu in naj bi bili povezani z obtožencem. Tožilka Šeruga Sagadinova je menila, da razlogi za izločitev dokazov niso podani, saj tedaj ni šlo za samostojno preiskavo, ampak le za preverjanje izpovedi ene od prič, na podlagi česar je policija opravila ogled tega kraja. Sodnik Strelec je odločil, da se predlagani dodatni dokazi tožilke Šeruga Sagadinove izločijo iz spisa, »ker so bili pridobljeni na nezakonit način, kršena pa je bila tudi pravica obdolženca do obrambe«. Ob tem je Strelec predlagal tudi svojo izločitev iz obravnave. Sredi junija se predvideva ponovni izrek sodbe Ker na ptujskem sodišču ni bilo več sodnikov, ki bi lahko sodili Volgemutu, je bil primer zaupan murskosoboškem okrožnem sodišču. Pred velikim senatom je ponovljeno glavno obravnavo pričela sodnica Natalija Pavlic Goldin-skij. Tožilka Šeruga Sagadinova je ponovila že znana dejstva zapisana v obtožnici. V njej je med drugim zapisala, da je Volgemut konec leta 2013 Klinca umoril v njegovi gostilni s šestimi streli iz pištole. Umor se je po trditvah tožilke pripetil iz morilske sle, kori- stoljubnosti in brezobzirnega maščevanja. Volgemut, ki je od 12. decembra 2013 v priporu, tokratni ni želel odgovarjati na vprašanja, v svojem pisnem zagovoru pa je ponovil že večkrat slišano, da se ne čuti odgovornega za umor. Na tokratni obravnavi je sodnica Pavlič Goldinskijeva od vseh vpletenih sprejela številne dokazne predloge, v nadaljevanju obravnave pa namerava na sodišče povabiti blizu 20 prič. Sojenje se bo nadaljevalo 28. maja, sodnica pa je razpisala že tudi naslednje termine, in sicer 3., 10. in 11. junija, ko se predvideva izrek sodbe. Miha Šoštarič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO ¿\/ÍI 'ORS. , ., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Slovenska Bistrica • Kakšno je stanje varnosti Za 100 % se je povečal gospodarski kriminal Slovenjebistriški policisti so v letu 2014 na območju občine obravnavali 907 (predlani 1068) dogodkov, ki so imeli elemente kaznivega dejanja, kar je za 14 % manj kaznivih dejanj kot v enakem obdobju leta 2013. Prevladovala so kazniva dejanja splošne kriminalitete. Kot je pojasnil komandir slovenje-bistriške policijske postaje Aleksander Lubej, so obravnavali 505 (predlani 579) kaznivih dejanj zoper premoženje, med katerimi so najštevilčnejše tatvine. »Predvsem govorimo o tatvinah goriv in tatvinah v trgovinah,« je povedal. Ob tem so slovenjebi-striški policisti lani obravnavali tudi 85 poškodovanj tujih stvari, 50 goljufij, ki so se nanašale predvsem na nevračilo posojenega denarja, ter med drugim tudi 23 kaznivih dejanj nasilja v družini (predlani 14), in 73 (predlani 23) kaznivih dejanj neplačevanja preživnine. Na področju gospodarske kriminalitete je bilo lani burno leto, saj je bilo zabeleženih 196 kaznivih dejanj, to je 100 % več kot leto prej. Prevladovala so kazniva dejanja poslovne goljufije (58 primerov, predlani 29), torej da si je oseba s preslepitvijo ob podpisu pogodbe ali posla pridobila premoženjsko korist, kršitev pravic iz socialnega zavarovanja 27 (predlani en primer). Ob tem so policisti zabeležili še osem kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev in 101 (predlani 4) kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva. Največkrat oglobili prehitre voznike Slovenjebistriški policisti so lani na območju občine Slovenska Bistrica izrekli 4093 (predlani 3846) glob ali v povprečju 11 glob na dan. Največkrat so kazen izrekli za prehitro vožnjo, prekoračeno stopnjo alkohola v krvi, za neuporabo varnostnih pasov in za nedovoljeno telefoniranje med vožnjo. Kot izhaja iz poročila, so lani policisti zabeležili še 342 (predlani 318) prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 599 (predlani 550) oseb. Lansko leto je zaznamoval tudi visok krvni davek, ki so ga zahtevale ceste; življenje v prometnih nesrečah je izgubilo pet oseb, med njimi tudi trije policisti. Mojca Vtič osvežitev v pomaranči £ vabljeni Napoved vremena za Slovenijo Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. 11/23 E9I Danes bo spet precej jasno, popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Pihal bo ju-govzhodnik, zjutraj in deloma dopoldne na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju in na Goriškem do okoli 13, najvišje dnevne pa danes in jutri od 21 do 26 stopinj C. Obeti V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno se bodo pojavljale manjše krajevne padavine, ki bodo manj verjetne v jugovzhodni Sloveniji. V nedeljo bo sprva delno jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno in predvsem popoldne bodo nastajale krajevne plohe.