plačana v gotovini. Leto xyn.9 št« 161 Ljubljana, sreda 1$. Julija 1936 Cena 2 Din opraviustvo. .-juDijtuu*, r. natrijeva ulica a. — 1'eieton St_ 612Z, 3124. 3125, 3126P Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. i- — Tel 33921, 3482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t_ 11. — Telefon 3t 2455. Podružnica Celje: Kocenova uilca fit. 4. — Telefon St 190. rtačunl pri poŠt Cek. zavodih: Ljubljana št_ 11.842. Praga čislo 78.180. Wten 105.24L Izhaja vsak dan, razen ponedeljka NaroCnlna znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Krmil jeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka uhca 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. _Telefon St. 65. Rokopisi se ne vrata Jo. Na novo delo Štirinajst dni je poteklo od mogočnega kongresa Juigoslovenske nacionalne stranke. Kljub temu še ni prenehalo bombardiranje, ki se je na stranko z vseh strani pričelo ob njenem kongresu. Teh štirinajst dni je pokazalo, da so bile brez vsake podlage najrazličnejše senzacije o sporih in razdorih med vodilnimi strankinimi pristaši. Pokazalo je, da vlada v vodstvu stranke popolna sloga, zdiružena s čvrsto voljo, stranko tako okrepiti, da bo lahko v praksi izvedla svoj delovni program, ki je najprimernejša in najboljša osnova za rešitev vseh naših notranjih političnih m gospodarskih problemov. S senzacijami o razprtijah v stranki torej ni bilo nič. Škodoželjnost se to pot enkrat ni obnesla. Da so vse take alarmantne vesti izvirate v prvi vrati iz zelje onih, ki so jih spravljali v svet, se najbolje razvidi iz okoliščine, da so listi, ki jim" realna jugoslovanska politika^ iz tega ali onega razloga ne gre v račun, kar pridno nadaljevali s svojimi napadi, ■ deloma pa tudi z »dobrohotnimi nasveti«. Bolj in bolj se koncentrira ogenj na osebo novega strankinega predsednika g. Petra Živkoviča, nihče pa_ ne skuša ovreči delovnega programa, ki je bil na kongresu začrtan in katerega nosilec je stranka s svojim vodstvom na čelu. Vsi ti napadi v nenaklonjenem tisku so najboljše znamenje, da so juigoslo-venski nacionalisti, zbrani v JNS, pravo pot. Vsi oni, ki so bili sami priča ogromnih spontanih manifestacij na kongresu, se napadom na kongres, na stranko in na strankinega predsednika le smejejo. V njih vidijo samo novo vzpodbudo za povečano delo. Predsednik Živkovič pa je vsej nacionalni javnosti tako dobro poznan in od nje tako cenjen, da mu nobeno blatenje ne more do živega, marveč le dokazuje, da so predstavniki realne jtugoslovenske politike storili najbolje, ko so si ga izvolili za voditelja. V teh dneh po kongresu je bilo v vseh pokrajinah naše države na tisoče razgovorov, kjer so delegati s kongresa JNS svojim prijateljem, pristašem poročali o svojih vtisih s kongresa, o njegovem poteku in njegovih sklepih. Ako je bil kdo še malodsušen ali maloveren — živa beseda onih, ki štejejo udeležbo na kongresu JNS med svoja najlepša doživetja, je spreobrnila tudi njega. Če je morda prej še omahoval in si pomišljal — ko je videl globoko vero in sveto navdušenje, s katerima so se odposlanci vračali iz Beograda, se je tudi v njem pojavila nova volja za delo in borbo v službi jugoslovanske nacionalne politike. Tako kllije po vseh predelih naše lepe domovine med nacionalisti novo življenje. Posebna veličina JugoslovenSke nacionalne stranke in obenem njena velika moč je v tem, da ima ne le formalne in zunanje, marveč resnične in prepričane somišljenike prav v vseh pokrajinah države. Po skoro dveh desetletjih izkušenj in razočaranj je povsod prodrla misel, dia more privesti jugosl oven siki narod v lepšo bodočnost le dosledno izvajanje in resnična jugoslovenska politika. Na kongresu začrtane jasne smernice same dovolj kažejo, kako velik napredek je storjen v tem pogledu in kaiko zelo se je že povsod preusmerilo mišljenje v jugoslovanskem duhu. Dolžnost in naloga jugoslovenskih nacionalistov je, da širijo in poglabljajo bo spoznanje vsepovsod. Ni fraza, če se trdi, da Jugoslovenska nacionalna stranka ni sama sebi namen. Ona hoče služiti narodu in državi, biti hoče le sredstvo za dosego lepe in srečne bodočnosti naše domovine in njenega prebivalstva. Zato ona povsod propoveduje misel pravega in iskrenega jugosloven-stva ne glede na to, ali ima od tega kake neposredne koristi ali ne. Njena volilna misel je, da bo brez velikih tež-koč mogoče povoljno urediti vsa vprašanja. ki nam danes povzročajo neprilike in skrbi, kakor hitro se bodo reševala v resničnem jugoslovenskem duhu. Njeno prepričanje je, da je t0 tudi edina pat, ki lahko izloči vse resnejše pretres! jaje. Ta trdna vera v odrešiLnost jugoslo-venske politike navdaja vse nacionaliste z močjo, da se tudi v najtežjih časih vztrajno posvetijo delu in se pogumno vržejo v borbo za svoje ideale. Ne plaši jih sp>oznanje, da jih čakajo še mnogi napori, velike žrtve in številni boji. Zgodovina uči, da se nobena velika stvar ne doseže brez žrtev, bojev in naporov, ne brez vztrajnega dela in neomajnega prizadevanja. Zato se tudi stotisoči le-gionarjev jugoslovanske politike s čvrsto voljo in pogumno odločnostjo odzivmV klicu na novo, podvojeno delo. DUNAJSKI PAKT IN P0DUNAVJE Pogledi beograjskih krogov na avstrijsko-nemški sporazum — Nadaljnji razvoj dogodkov je odvisen v glavnem od Italije in bo pokazal pravi namen in pomen te diplomatske akcije Beograd, 14. julija, r Avstrijsko-nemški sporazum in njegove posledice za razvoj mednarodnih političnih odnošajev, zlasti pa za razvoj mednarodnih odnošajev v srednji Evropi, so središče vsega zanimanja beograjskih političnih in diplomatska h krogov. Kakor na eni stran« Jugoslavija kot neposredna soseda Avstrije pozdravlja pomirjenje med Avstrijo in Nemčijo, tako na drugi strani v Beogradu ne prikrivajo vznemirjenja zaradi možnih posledic tega pakta Sporazum, ki je bil sklenjen med Dunajem in Berlinom. i,ma po mnenju tukajšnjih krogov lahko blagodejen vpliv na ureditev razmer v Podunavju, zlasti ako se bo nadaljevala poliitika. ki stremi po tesnejšem sodelovanju držav Male antan-te z državami rimskega pakta na gospodarskem polju. Nemško-italijanska ri valite, ta je bila doslej velika ovira te politike. Po pomirjen ju med Dunajem in Berlinom ob sodelovanju Italije je vsekakor upati, da bo gospodarsko sodelovanje med obema srednje-evropskima blokoma lažje dosegljivo- S političnega stališča je lahko Mala an-tanta s pemirjenjem Dunaja i.n Berlina zadovoljna- Dva važna problema, ki sta zadajala državam Male antrete mnogo skrbi, sta. kakor izgleda, položena začasno ad acita : habsburško vprašanje in anšlus. V Beogradu kakor v Pragi in Bukarešti so si seveda na jasnem, da ta dva problema s tem še nista dokončno rešena, toda vsekakor sta za d ogledno dobo odgodena in ta pridobitev na času lahko rodi blagodejne posledice za obnovo medsebojnega evropskega zaupanja. Današnje »Vreme« tolmači mnenje me-rodajnrih beograjskih krogov med drugim takole: Avstrijsko-nemški sporazum je dal povod za izredno diplomatsko aktivnost. Po svoji dalekosežnosrti ta dogodek tudi v resnici zasluži vso ono pozornost, ki se mu posveča Do nedavna še se je smatralo, da sta glede avstrijskega problema možni samo dve rešitvi: povratek Habsburžanov ali anšlus- Pa kakor se mnogokrat dogaja, se spričo dokončno postavi jenih alternativ nenadno pojavi tretja rešitev. Sedaj sta odpadla i anšlus j povretek Habsbur-žanov Morda baš zato. ker se je o tem v zadnjem času največ govorilo in ker se je že z vso gotovostjo napovedovalo, da je povratek Habsburžanov samo š; vprašanje kratkega časa. Sporazum, sklenjen med Dunajem in Berlinom, kakršen je bil objavljen, je precej zakrinkan in tajirstven. O tem sipo-razumu se je v zadni< m času mnogo govorilo, vendar pa so celo najbolje obveščeni krogi napovedoval:, da bo prišlo do sklenitve sporazuma šele v jeseni. Nagli ca, s katero je bil seda j ta sporazum sklenjen in objavljen, zlasti še, ker se je vse do zadnjega govorilo o velikih težkočah pri pogajanjih, dokazuje, kako veliko važnost pripisujejo temu sporazumu na obeh straneh. Vsekakor pomeni veliko pridobitev, da je za enkrat odstavljeno z dnevnega reda vprašanje Habsburžanov, ki je zadajalo veliko skrb ne samo sosednim državam Avstrije, marveč vsej Evropi. Saj je bilo baš zaradi tega vprašanja, na katerega so posamezne države gledale docela različno, toliko nesoglasij- Z začasno odstranitvijo tega problema je nastopila večja jasnost-Lahko bi se reklo, da re morda to prvi korak h končnemu razčiščenju med Avstrijo i.n njenimi sosedi. Danes je še težko reči. kakšne posledice bo imel ta tako na hitro roko sklenjeni sporazum in kaj je bil pravi vzrok te naglice. Ne gre tu toliko za obe neposredno prizadeti stranki, ki sta pri vsej »tvari napravili dober poseil ter likvidirali skoro vojno stanje in s tem brez dvoma pripomogli. da se napetost v Sredn iri Evropi znatno omili- Mnogo važnejše je, kakšen pomen ima ta sporazum za Italijo. Izmenjava brzojavnih čestitk med Mu« soli ni jem in dr. Schuschniggom jasno kaže. da Italija pri tei stvari nii Stala ob strani. Razne okoliščine dopuščajo sklep, da gre za kombinacijo. ki ne predstavlja končne rešitve vsega problema in mnogo je elementov, ki govore za to, da je vsa stvar le korak dalje na poti v nečemu drugemu, o čemer bi bik) danes še preuranjeno in morda tudi nehvaležno govoriti BMžnji dnevi bodo razč;stri1i vse ono fantastično. kati. Že dva dni je opažati med njimi veliko aktivnost. Neprestano se vrste medsebojni poseli in zlasti med diplomatskimi zastopniki držav Miale antante in Balkanske zveze je opažati živahne razgovore. Tudi pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču se vrste številni sprejemi diplomatov. Vsi ti diplomatski razgovori so v zvezi s položajem, ki je nastal po sklenitvi sporazuma med Avstrijo in Nemčijo. Na Bled je prispel tudi jugosloven-ski poslanik v Berlinu Cincar-Markovič, ki je takoj obširno poročal dr. Stojadinoviču o svojih informacijah in svojih impresijah-V teku včerajšnjega dne ie predsednik vlade dr. Stojadinovič sprejel tudi francoskega poslanika grofa Dampiera ter italijanskega poslanika grofa Violo. Proti večeru je pose-til predsednika vlade nemški poslanik von Heeren. Prav tako sta bila pri predsedniku vlade tudi grški poslanik Sakelaropulos in jugoslovenski poslanik v Bukarešti Vu-kičevič. Zvečer ee je podal predsednik vlade na dvor, kjer je obširno poročal Nj. Vis. knezu Pavlu. Odmev sklenjene zveze na blejski konferenci Balkanske zveze Bled, 14. julija, r. Kakor se doznava iz poučenih virov, so tudi delegati, ki sodelujejo na konferenci gospodarskega sveta Balkanske zveze, neofioielno izmenjali i misli o gospodarskih posledicah avstrijsko-nemškega sporazuma. Krožijo vesti, da se pripravlja v tem pogledu še poseben dogovor med Italijo in Nemčijo, po katerem si bosta obe velesili razdelili gospodarska interesna področja v Podunavju in na Balkanu. pri čemer je Italija priznala Nemčijii dalekosežne koncesije. Gospodarsko sode- lovanje balkanskih držav z Nemčijo je bilo v zadnjem času v povoljnem razvoju-Vsekakor pa so delegati držav Balkanske zveze izrazili mnenje, da je takšen sporazum važen povod za še tesnejšo gospodarsko stmttev balkanskih držav, ki morajo stremeti za tem. da tudi v gospodarskem pogledu nastopajo kot celote, da ne bi gospodarsko sodelovanje izven okvira Balkanske zveze postailo ovira za uspešen razvoj medsebojnih gospodarskih odnošajev. Praga—Dunaj—Berlin Nenaden prihod predsednika čsL vlade dr. Hodže na Dunaj — Zanimivi angleški komentarji Dunaj, 14. julija, o. Včeraj je docela nepričakovano prišel na Dunaj predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža. Dasi je njegovo bivanje na Dunaju proglašeno za docela zasebnega značaja, mu vendarle pripisujejo v dunajskih političnih in diplomatskih krogih izredno važnost Uradno poročilo dunajskega Korbiroja, da se mudi dr. Hodža na Dunaju v privatnih zadevah, smatrajo splošno le za prikrivanje vaine diplomatske akcije. Značilno je, da je avstrijska vlada zabranila vsako poročanje o bivanju dr. Hodže na Dunaju. Kakor se doznava v poučenih krogih, ostane dr. Hodža na Dunaju tri dni. V teku današnjega dne se je dvakrat sestal z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Schuschniggom ter je za jutri napovedan nov sestanek. Kakor se zatrjuje, je prišel dr. Hodža na Dunaj predvsem zato, da se informira o podrobnostih avstrijsko-nemškega sporazuma. češkoslovaško zanima predvsem, kako je rešeno s tem sporazumom habsburško vprašanje. London. 14. julija Londonski listi pripisujejo bivanju dr. Hodže na Ihinaju izredno važnost. Pri tem pišejo, da je avstrijsko-nemški sporazum izzval v Pragi veliko vznemirjenje, kar je spričo zemljepisne lege Češkoslovaške zelo razumljivo. »£>aily HeraMc sodi, da bo dr. Hodža v pogajanjih z dr. Schuschniggom skušal preprečiti izolacijo Češkoslovaške. V Pragi so prepričani, piše list, da ustanovitev fašistične fronte nevarno ogroža demokratične države v Evropi. last zagotavlja, da bo Anglija vselej aa strani demokratičnih držav in da niikdai-ne bo prepustila Srednje Evrope v izključno domeno Italije in Nemčije. Češkoslovaška nora sedaj predvsem misliti n« svojo lastno obrambo in je zato razumljivo, da jo uvedla državno kontrolo nad vso oboroževalno industrijo. Pogajanja za vojaški pakt Rim—Berlin Proti Mali antanti Komentarji rudninskih listov o dunajskem paktu in o odstopu zunanjega ministra Titulesca Hud potres v čilu Santiago de Chile, 14. julija o. Sinoči je bil v zapadnem delu Čila hud potres. Čilska luka Talal je skoraj popolnoma porušena. Mestna hiša je v razvalinah, nad 100 drugih poslopij pa je popolnoma razdejanih. Število ranjenih in mrtvih še ni znano. Zelo močan potres je bil tudi v Capaintu in v Antafogasti. Škoda je zelo velika. Bukarešta, 14. julija, r. V zvezi z vestmi, da je zunanji minister Titulescu podal ostavko, se bavijo današnji listi s splošnim položajem, ki je nastal po zmagi Italije v Ženevi in po sklenitvi avstrijsko-nemškega sporazuma. Pri tem soglasno ugotavljajo, da pomeni odstop Titulesca po sklenitvi sporazuma med Nemčijo in Avstrijo in po zbližanju med Rimom in Berlinom, ki se vse bolj pretvarja v praktično politično zvezo, zelo resen simptom. G. Titulescu predstavlja bolj kakor katerikoli drugi ru-munski državnik politiko zvestobe do Male antante in Balkanskega sporazuma. V njem je tudi poosebljena politika najtesnejšega sodelovanja s Francijo v cilju ohranitve miru. Sklenitev avstrijsko-nemškega sporazuma v zvezi z zbližanjem med I tati jo tn Nemčijo ima po sodbi merodajnih krogov v Bukarešti brez dvoma za cilj, da izolira vpliv Male antante in Balkanske zveze ter paralizira njihovo akcijo za organizacijo kolektivne varnosti v Podunavju. Ni dvoma, da nemška in italijanska hegemonija v srednji in vzhodni Evropi zelo ogrožata varnost, držav Male antante in da stremita za revizijo mirovnih pogodb, pri čemer bi morale Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija plačati račun. V Titulescu je poosebljen moralni odpor proti taki politiki. Zaradi tega tudi Titulescu ni mogel voditi nikake druge poli- tike kakor ono, ki sloni na mirovnih pogodbah in na tesnem sodelovanju s Francijo ter na paralelnem sodelovanju Male antante in Balkanske zveze. V romunskih političnih krogih so si vsega tega zelo dobro svesti in si zaradi tega prizadevajo, da odvrnejo Titulesca od njegovega sklepa. Bolj ko kdaj poprej mora Rumunija nadaljevati politiko, ki edina nudi jamstvo za teritorialno varnost in nedotakljivo^* r;uo v srednji Evro-pi. Titulescu ostane Bukarešta, 14. julija, o. Po dolgotrajnih pogajanjih med Tatarescom in Titulescom je prišlo naposled do sporazuma. Titulescu je danes s\'ojo ostavko umaknil. Jutri dopoldne bo seja ministrskega sveta, na kateri bo podal Titulescu obširno poročilo o mednarodnem položaju. V znak priznanja za svoje zasluge je bil Titulescu danes imenovan za dosmrtnega senatorja. Italijansko-nemški predlog za uvedbo diktature velesil London, 14. julija, o. »Evening News« poroča, da sestavljajo nemški in italijanski strokovnjaki nov predlog za ureditev Evrope. Predlog sloni na znanem italijanskem Rim, 14. julija, r. Vedno bolj se zgošču-jejo vesti o sklenitvi vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Kljub uradnim deman-tijem potrjujejo v dobro poučenih krogih, da ima nemška vojaška delegacija, ki se že več dni mudi v Rimu nalogo pričeti razgovore za sklenitev vojaškega pakta. V nemški delegaciji so po večini rajhovski oficirji, ki so svoječasno služili v avstrijski vojski na italijanski meji. Po zatrjevanju poučenih diplomatskih krogov so razgovori že tako daleč uspeli, da se bodo naj- brže še ta teden pričela oficielna pogajanja. V to svrho je že bila poklicana v Rim tudi delegacija nemških mornariških strokovnjakov. Na zunaj bo sklenjena pogodba o civilnem letalstvu ter o medsebojni uporabi letalskih oporišč, v resnici pa bo sklenjeno najtesnejše vojaško sodelovanje. Pogodbo bo podpisal poleg italijanskih vojaških strokovnjakov tudi italijanski zunanji minister ob priliki svojega skorajšnjega poseta v Berlinu. Likvidacija sporov se je pričela Dunaj, 14. julija, r. V smislu sklenjenega dogovora je avstrijska vlada že zadela izdajati ukrepe za normalizacijo odnošajev z Nemčijo. Slični ukrepi so bili izdani tudi z nemške strani. Danes je izšel odlok, s katerim so ustavljeni vsi procesi, ki so v teku proti narodnim socialistom zaradi ilegalne akcije. Med drugim je ustavljen tudi proces proti 10 voditeljem narodnih socialistov, ki bi se imel pričeti v petek; za obtožence je bil državni tožilec zahteval smrtno kazen zaradi veleiz-daje. Prav tako so danes prvič zopet prodajali na Dunaju nemške liste, ki jih že skoraj dve leti niso več videli. Nemška vlada pa je ustavila nadaljnje izhajanje glasila avstrijskih emigrantov v Nemčiji, ki je vodilo glavno propagando proti Avstriji. V kratkem pričakujejo tudi razpust tako zvane avstrijske legije, že pred dvema mesecema, ko so se pričela mirovna pogajanja na Dunaju, so oddelke te legije premestili z avstrijske meje v notranjost Nemčije. Legija šteje okrog 30.000 mož, ki so biH vsi do zadnjega popolnoma vojaško organizirani in Oboroženi. Vsi, ki se bodo hoteli vrniti v Avstrijo, bodo dobili brezplačne vozovnice. današnjim dnem preneha Jugoslavi* , izvajati sankcije proti Beograd. 14. julija, p. V skladu s stfclepi koordinacijskega odbora Društva narodov tn obveznostmi, ki jih je naša država prevzela na podlagi člena 16. pakta Društva narodov ter na osnovi sklopov ministrskega sveta z dne 17. oktobra in 8. novembra 1935. in odredbe finančnega ministra z dn3 23. oktobra 1935. so bile prepovedane vse finančne in (kreditne operacije med našo državo in Italijo. Na osnovi odredbe finančnega ministra z dne 15. novembra 1935. pa je bil suspendiran sporazum o plačilnem in trgovinskem prometu med obema državama. Ker je koordinacijski odbor Društva narodov na seji 6. julija t. 1. sklenil, da se sankcije, ki so jih izvajale države članice Društva narodov in potemtakem tudi naša država proti Italiji, ukinrjo dne 15 julija t I., je finančni minister izdal odredbo, s katero je razveljavil prejBnje odredbe. Ta odredba stopi v veljavo 15. L m. Tako bodo ukinjene vse finančne sankcije proti Italiji in tucR voe ostale odredbe, ki se nanašajo na gospodarske fei finančne ukrepe proti Italiji. Ministrski »vet je na svoji današnji seji predlogu finančnega ministra sprejel sklep, po katerem se razveljavi sklep ministrskega sveta z dne 22. oktobra preteklega leta, po katerem je bfl prepovedan izvoz iz prevoz orožja, streliva ta drugega vojnega materiala v Italijo In kolonije, ter sklep z dne 15. novembra 1935 po katerem je bfl prepovedan uvoz blaga iz Itadije ali kolonij ter neposreden a8I posreden izvoz blaga v Italijo aii njene kolonije. Tw£ ta odredba stopi z jutrišnjim dnem v veljavo, tako, da bodo ukinjene vse vrste sankcij proti Italiji. Priče popisujejo streljanje v skupščini Nadaljevanje razprave proti obtoženim poslancem Zasliševanje prič bo najbrž trajalo še več dni Beograd, 14. julija p. V procesu proti Bedmim poslancem ee je danes nadaljeva'o zasliševanje prič, ki je bilo zlasti proti koncu današnje razprave nekoliko turno. Kakor kaže potek razprave, bo zasliševanje prič trajalo še nekaj dni. Proces se je davi pričel točno ob pol 8- Posl. Acim Popovič Kot prva priča je bil zaslišan nar. posl. Acim Popovič ki je pripovedoval o dogodku v Narodni skupščini. Pravil je, kdaj je prišel v dvora/no, kako je pri vstopu pozdravil svojega prijatelja poljskega poslanika, ki je bil na galeriji, kako je šel na svoje mesto in poslušal govornike. Arnautoviča je opazil, ko je prišel v novinarsko ložo. Pravil je dalje, kako ie predsednik vlade odgovarjal glavnemu obtožencu na njegove vpade in kako ie nazadnje Arnautovič prišel v dvorano in se vsedel v drugo vrsto na fcrvici. Mesto v prvi vrsti je bilo zasedeno. Tam je bil nar. posL Kunjašič. Priča je opazil, kako je prišlo med Arnautovičem in Kunjašičam tudi do manjšega prepira. Nazadnje 6e je Kunjašič odstranil. Arnautovič pa je še nadalje vpadal v besedo predsedniku vlade. Predsednik skupščine ga je opozarjal in drugi poslanci so ga skušali pomiriti. Arnautovič pa je kmalu nato stopil naprej in pričel vleči iz žepa revolver. Ko je priča opazil revolversko cev, je skočil čez k!op in stekel proti Arnautoviču. Ta pa je že stopil na prvo in drugo stopnico proti ministrskim klopem. Tedaj je za njim pritekel poslanec Dimitrijevič in ga udaril od spodaj navzgor ter se ga oklenil. Priča je bil v tem hipu oddaljen od Arnautoviča le še poldrugi meteT. Prvi strel je med tem padel. »Stojadin Dimitrijevič je Arnautoviča z vso silo obrnil za 180 stopinj, jaz pa sem mu roko potisnil navzdol. Tedaj je že padel tudi drugi strel, ki je šel v vrata. Še na roki sem čutil plamen. Tretji strel je šel med mojima nogama in zadel v tla. Arnautovič je bil močan, udaril me je z vso silo, jaz sem ga pa le držal za roko. Čutil sem, da namerava še streljati. Toda vse kaže, da se je revolver tedaj nekaj pokvaril. Sodnik Arnerič; Kdaj je oddal prvi strel? Preden ga je Dimitrijevič udaril ali šele potem? Priča: Preden ga je udaril. Sodnik Božič; Na koga pa je bH revolver tedaj naperjen? Priča: Naravnost na predsednika vlade. Tistih trenutkov ne bom nikoli pozabil. Predsednik vlade je bil resen in je gledal izpod obrvi. Branitelji so priči zastavili več vprašanj, da bi se dognalo, v katerem trenutku je bil prvi strel oddan: ali je bil Arnautovič tedaj še prost, ali pa ga je Dimitrijevič že držal. Priča je odgovoril, da je Arnautovič naperil revolver proti predsedniku vlade in da je streljal, ko je bil še prost. Ob zaključku zasliševanja je bil poslanec zaprisežen. Posl. čejovič Kot druga današnja priča je bij zaslišan posl. Djura Čejovič. Tudi on je pripovedoval o dogodku v skupščini. Pravil je, kako je Arnautovič vpadal v govor predsednika vlade, kako ga je predsednik Narodne skupščine opozoril in kako je prišlo do streljanja. Preden pa je on prišel do atentatorja, ga je poslanec Stoj-adin Dimitrijevič že pridr-žal. Priča je prijel za revolver in Arnautovič mu je tedaj zagrozil; Ubil te bom. Predsednik: V katero smer pa je naravnal revolver, preden je oddal prvi strel? Priča: Od spodaj navzgor. Prav za prav pa nisem opazil vseh podrobnosti in se ne spominjam natanko, ali je bil revolver naperjen proti predsedniku vlade ali ne. — Ali ga je Dimitrijevič že držal za roko, ko^ je pričel streljati? — Ne vem prav točno. Vem, kako je tedaj pristopilo več poslancev, ne spominjam se pa kdo je vse bil. Predsednik: V prejšnjih izpovedih ste rekli, da je Arnautovič naperil revolver na predsednika vlade. Kdaj je padel prvi strel? — Se ne spominjam. Neki branitelj: Ali ste videli, kdaj je Arnautovič vtaknil roko v žep? — Da, ko je stopal proti predsedniku vlade. — Kolikšna razdalja je bila med mestom, od koder je streljal, in predsednikom vlade? — Ne vem! Videl sem pa kako je spet dvignil roko iz žepa. Prvi strel je oddal, ko je stal na prvi stopnici. Na poziv predsednika so rekonstruirali dogodek tako, kakor ga je videl priča poslanec Čejovič. Po tej rekonstrukciji je izjavil, da ostaja pri svojih prejšnjih izpovedih. Pokazali so mu tudi fotografijo o drugih rekonstrukcijah dogodka." Brani fc-Iji so z več vprašanji skušali ugotoviti momente, ki so govorili v korist obtoženega Arnautoviča. Izpoved skupščinskega policijskega komisarja Predsednik je nato pozval druge priče, ki pa niso prišle na sodišče. Med njimi so bili Djordje Jevtič, ki je prišel pozneje, dr. Vojislav Janjič, Živko Danilovič in Vo-ja Djordjevič. Zato je bil zaslišan komisar skupščinske policije Živko Protič. Pripovedoval je, da je stal pri vhodu na desno galerijo, ko se je Arnautovič napotil proti novinarski loži. Za njim je prišel še nekdo. Pri novinarski ioži je obtoženega Arnautoviča ustavil neki agent. Opozoril ga je, da je loža rezervirana le za novinarje. Vendar je Arnautovič vstopil. Novinarji so godrnjali. Nanj je Arnautovič napravil vtis človeka, ki ni popolnoma priseben. Po galeriji je robantil, zato je priča pristopil k njemu in ga prijateljsko povabil, naj gre z njim v bufe. Arnautovič pa mu je dejal: Ne, treba je, da pokažem predsedniku vlade, da znam tudi jaz govoriti. Branitelj dr. Baričevič je pričo tedaj prekinil in prosil, naj se posebej ugotovi, da je priča Protič dejal, da je bil Arnautovič neprespan in da se je držal za ograjo, ko je šel po stopnicah. Priča je to potrdil. Na vprašanje odvetnika Simiča ali so Arnautoviča v skupščini pretepli, je Protič dejal, da so ga tepli narodni poslanci in, da je bila za Arnautoviča prava sreča, da je policija takoj intervenirala in mu rešila življenje. O obteženem narodnem poslancu Dragi-ši Milovanoviču je priča dejal: Kadarkoli je prišel v skupščino, je sam odpel suknjo in dejal: Evo, nimam revolverja. Narodni poslanec Uroševič pa je imel revolveT. Ta izjava je Uroševiča izredno vznemirila. Ves iz sebe je stopil pred -sodnike in se začel zaklinjati: Pri mojih štirih otro-kih, to ni res. Uroševič je bil izredno vznemirjen in je prosil naj mu dovolijo, da stopi malo ven, da si oddahne. Obtoženi narodni poslanec DTagiša Mi-lovanovič je dejal, da je izpoved priče glede njega točna. Vselej je sam odpel suknjo, ko je vstopil v dvorano, in vsakokrat so ga preiskali. Orožja nikoli ni imel. Agentom je še dejal: Moje orožje je svinčnik in z njim se branim, kadar je treba. Po kra/tki pavzi je Uroševričev b rami/tej j odvetnik Vujevič prosil senat, naj mCače moj«, ki so jo zapeti, je bdla naravnost čudovit primer ljudske in zborovske umetnosti. 0 Pragi sami, pravi pisec, da )e to mesto Sokolov, Sme. tane, nogometa in telovadbe, kjer imajo imena na napisnih tablah >majhne klobučke ina r, s, c. in z«. Hkratu je to mesto besed, ki se pišejo brez vakalov, kakor sta vik in etvrk, ali se vendarle izgovarjajo tako lagodno in lepo, da je Jaroslav Kricka (francoski pisec ni mogel postaviti »klobučkov« na črke, kakor 6e pravilno glasi: KfiSka) zložil zbor v slovaškem jeziku, kjer se pravi, da je ta jezik tako muzikalen, da ga baje uporabljajo angeli, kadar se v perečih zadevah obračajo na gospoda Boga. Mladina na delu za mir Ljubljana, 14. julija. Kakor smo že zabeležili pretekli mesec, so naši akademiki pokrenili široko mirovno akcijo, ki naj bi ee raztegnila in zajela v svoje vrste vse odkrite pobornike svetovnega miru iz vseh slojev brez razlike svetovnega nazora. Realno se je ta akcija osredotočila v težnji slovenske mladine, da bi se po svojih delegatih udeležila v začetku septembra letos svetovnega mladinskega mirovnega kongresa v Ženevi, ki ga sklicuje Mednarodna unija za Društvo narodov. V ta namen je bil pred nedavnim organiziran v Ljubljani akademski akcijski odbor za ta mirovni kongres. Idejo za osnovanje sličnih odborov pa so ponesli akademiki ljudi v provinco in na njih pobudo so bili sestavljeni odbori z istim namenom doslej že v Mariboru, Celju in Ptuju, pripravljajo pa ga tudi že v Murski Soboti. Da je ta akcija v polnem teku, nam priča sinočnji sestanek delegatov številnih slovenskih organizacij v balkonski dvorani na univerzi, ki so se odzvali povabilu pripravljalnega odbora k pripravi za osnovanje širšega akcijskega odbora, ki bo imel na-logo izvesti in urediti vse priprave za za-željeno udeležbo slovenske delegacije na kongresu v Ženevi. Izmed številnih društev, ki so se sestanka udeležila po svojih delegatih. je bilo opaziti predstavnike Zveze kulturnih društev, Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov. Jugoslovenske unije za zaščito dece, Jugoslovenske ženske zveze, Ženskega pokreta ter predstavnike raznih akademskih, strokovnih, narodnih in pevskih organizacij. Na dnevnem redu sestanka je bil propa^ gandni referat akademika E. Jagra »Mla- na svežem zraku — v ostalem se na Paliču že sredi maja pričnejo prve vežbe v plavanju, veslanju in jadranju. Jezero je plitko, menda malokje nad glavo. Zato pa tudi ima dve vrsti gostov: tiste, ki jim je do športnega uživanja, in pa revmatike, ki se zdravijo v jezerskem blatu. Analiza je pokazala, da je paličko blato sliono onemu v zdravilnih jezerih Romunije in Rusije. Z dna jezera ga grabijo in za bolnike ogrejejo, da je kar hudo vroče. Vonj blata je oster, slan, grenak. Urejeno je posebno kopališče, kjer se lahko prekuhaš v blatu, potem pa osvežiš v čisti vodi. Užitek je, posedeti zvečer na klopi ob »štrandu«. Razvija se promenada, ~arčki gredo pod obločnicami in »e razgubljajo po angleškem parku. Na nebu zablestijo zvezde, nekje daleč po salaših se zasvetijo lučke. Od obale se pomikajo na jezero čolni s pisanimi lampijončki... • Čudna ta vojvodinska zemlja! Razen črne, plodne zemlje premore obilo zdravilne vode. Saj, kdo pa še pomisli danes — razen geologov — da je vsa ta prostrana žitnica bila še pred dobrimi sto leti silovito močvirna, blatna, ogromno kotišče komarjev, šele z velikanskimi prizadevanji so kolikor toliko uravnali reke in potoke, razpeljali kanale in kultivirali poljane. Borba človeka z blatno nadlogo traja še dalje, in kakor povsod, je delo s pomočjo hidrotehnike tudi tu zmagovito in plodonosno. Razen zdravilnega blata po jezerih pa premore Vojvodina tudi zdravilne vrelce. Iz Subotice me je privedla pot v Vukovar in nanesla je prilika, da sem bil povabljen v gostoljubno hišo enega najuglednejših meščanov. V senčnati jedilnici, polni razkošja dina in mire, ki je prikazal in ponovno potrdil nesmiselnost največje sovražnice kulture — vojne, ki nikdar ni prinesla blagoslova človeštvu, temveč ga je vedno tirala v novo in večje trpljenje. Svetovna vojna ni rešila nobenega perečega problema: ni odpravila brezposelnosti, ne gospodarske krize, prinesla je nov kaos in povečala moralno in duhovno krizo človeka, ter prizadela najbolj mladino, ki jo je na bojnih poljih oropala sočnega življenja, preživelo pa prepustila negotovosti za telesni in duševni razvoj. Predavatelj je zborujoče seznanil tudi t delom, ki ga ima opraviti jeseni svetovni kongres v Ženevi. Na podlagi referatov o razmerah v poedinth državah bo mladina vsega sveta delovala za mir v smislu sklepov tega kongresa po enotno začrtani smeri. Po kratki debati o tem referatu je predsedujoči akademik g. B. Drnovšek poročal o dosedanjem delovanju akademskega akcijskega odbora za priprave za ndetežbo na kongresu, na katerem naj bi mladina iz vseh držav po svojih delegatih manifestirala svojo odločno voljo za mir. Akademski akcijski odbor, ki je v Sloveniji uspešno izvedel akcijo, je Btopil v stike z enakimi odbori, ki delujejo v Zagrebu in Beogradu, vendar do tesnejšega sodelovanja zaenkrat še ni prišlo. Zaradi tega je tudi nejasno, kako se bo naša delegacija formirala pri udeležbi v Ženevi, ker se v Zagrebu in Beogradu pripravljajo na kongres, ] kakor da nameravajo poslati delegacijo srbske in hrvatske mladine. V debati, ki se je po tem poročilu razvila, so govorniki ponovno poudarjali, da se mora vsa akcija skrbno čuvaji vsakršnega vmešavanja strankorsko-partizanskih ambicij poedinih sodelujočih grupascij m ostati složno na braniku miru proti vojnim težnjam. Pred zaključkom zborovanja je bil soglasno izvoljen za predsednika ožjega odbora V. Jagodič, ki je zastopal Unijo za zaščito dece, poleg njega pa še 6-članski odbor s 6 namestniki in 3 člani nadzorstva iz vrst organizacij, ki so zastopane v širšem odboru. Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, naj se zaprosi za pokroviteljstvo pri akciji še nekatere odlične predstavnike javnosti in oblastev. takoj pa nag se začno zbirati tudi sredstva za delegacijo. Otrok je utonil v mlaki Ptuj, 14. jalija. V bližini domače hiše se je te dni igrai 18 mesečni Stanko, sinček pose«tnlee L4-Ze Vidovičeve, z drugimi starejšimi otroM. Mati pa je med tem časom doma pekla kruh. Ko je peko končala, je Sla gledat, kje je njen otrok. Ker ga m našla nikjer in tudi drugi otroci niso vedeli, kje bi bfl, Je šla še na sosedovo dvorišč«, kjer imajo globoko mlako za race. V tej mlaki je posestnica vsa prestrašena našla sinikiovo truplo. Poizkusi, da bi ga spet oživila, so bili zaman. m starinskih dragotm, ki izdajajo okus gospodinje, potomke starega plemenitaškega rodu, nam je bilo postreieno z vsakovrstnimi dobrotami, ki jih more gost povžiti na tešče in ki jih Vojvodina nudi v takem obilju. Po vsej izdatni postrežbi nam je nenavadno ugajala bistra, hladna voda, natočena v velike čaše, opletene s srebrnimi mrežicami. Bolj nam je teknila od opojnih posebnosti. In opazili smo, da je nasmehljana gospodinja že imela pripravljen odgovor, ko smo jo vprašali, odkod ji ta nenavadno dobra, okusna voda. ■s- E mar niste opazili studenca, ko ste stopali mimo njega na dvorišču? E, seveda smo ga opazili, toda bolj so nas zanimale bohotne potonke in mačehe in ču-dovitno dehteče velike vrtnice. Zdaj nas je gostoljubni gazda povedel k svojemu studencu. Prižgal je žveplenko, jo približal kotanji in nad vodo se je dvignil krasen vijoličast plamen. »Goreči studenec«, ki je že dolga leta ponos in vir zdravja te patri-cijske hiše, nam je naposled res bolj ugajal, kakor ves dragoceni inventar, bolj kakor najrazličnejše preproge, aristokratska jedilnica iz Dubrovnika, starinsko orožje in gorenjske skrinje, izdražbane iz Strahlovega gradu pri Škof ji Loki... Na obiskih v uglednih zasebnih hišah šele tujec prav spozna imovitost vojvodinskih družin. Za marsikaterim skromnim pročeljem se skriva meščanska udobnost, lepa oprema, pravo gospostvo. Zaradi prahu ali blata po ulicah ne krasijo svojih hiš na zunaj, zato pa obračajo svojo samozadovoljno pozornost in ljubezen notranji opremi hiše in gojenju bašče, ki nudi od pomladi do pozne jeseni blagodejni hlad. Vukovar je s Smrt staroste kemičnih delavcev Hrastnik, 14. julija. Včeraj popoldne bo na dol s k cm pokopališču položili k večnemu počitku 88-letne-ga Janeza Šoperja, ki je bil najstarejši prebivalec spodnjega Hrastnika in starosta naših kemičnih delavcev. Rodil se je na lepem kmečkem posestvu, ki pa se je že davno pogreznilo v rudnik in ni o njem niti sledu. Rudnik je kupil to posestvo že leta 1854. Janez je živel ves čas v svojem rojstnem kraju, kar je redkost pri naših ljv deh. Do svojega 26. leta je živel doma. potem pa je stopil v službo pri kemični tovarni. Rad je pripovedoval, kako so leta 1856 gradili malo steklarno, štiri leta pozneje pa kemično tovarno. V kemični tovarni je služboval pol stoletja ter opravljal vsakovrstna dela. Upokojen je bil leta 1934 in za poistoletno delo je dobival mesečno pokojnino 8? Din. Pred tremi leri mu je umrla žena, šest otrok pa se je po svetu razkropilo za zaslužkom. Starček je ostal sam in je bil dokaj čvrst v svoji visoki starosti. V soboto zjutraj si je Se sam skuhal kavo, dopoldne pa f*> ga sosedje našli mrtvega. Zadela ga je kap. Hinko Smrekar na svoj gcd tem pogledu kar značilen. Je središče Srema, znan po velikih žitnih kupčijah. Res da je tudi to trgovsko mesto hudo prizadeto po padcu žitnih cen, toda zemlja je še vedno obdržala svojo veljavo in kupčije se obnavljajo leto za letom. Skratka, tod je življenje še vedno zelo ugodno, toda imovitost spoznate le v zasebnem življenju, kajti zelo pust mestoma kar porazeR vtis zapusti v tujcu prvi sprehod po mestu. Hiše večji del pritlične, po dolgem se vleče grad grofa Eltza, h kateremu pripada daleč zunaj tudi po agrarni reformi še na tisoče oralov zemlje. Samo dva hotela sta v Vukovaru tudi na zunaj vredna svojega imena. Leno se izteka vedno blatni potok Vuka v globoki strugi v Dunav, ki hiti tam mimo in prinaša ladje. V starinskem mestu se razpletajo ozke ulice sem in tja, nič prijaznega ni v njih, nič vabljivega. Še najlepše je doli ob pristanu. Toda tujca, ki se bo tam kaj dolgo obiral, bodo kmalu obsodili, da hoče v bližnje beznice, kjer cvete prostitucija bolj. kakor je cvetela kdajkoli, preden so tod začeli reformirati moralo... Trg je v jutmjih urah poln visokih hlebcev, sira, celih kupov paprike in lubenic, ki so iz teh krajev sloveče. Na izbiro vam je mnogo rib, zlasti krapov in ščuk, pripeljanih ponoči iz Našic. Sline boste nabirali v ustih, ko vam bo debela, črno oblečena Švabica. ki ribe prodaja, zgovorno svetovala, da si »pri Lavu« privoščite ribji paprikaš, ki je neki tako silc.i, da lahko umirajočega pošegače k novemu življenju. Da si po njem ugasite žejo, za to skrbe krasni pajzoški (\Veisshof, ka li?) vinogradi, kjer premore vukovarska gosno-da svoje lepe zidanice in kamor ni varno hoditi, če nimate glede svojega želodca patenta od meroizkusnega urada., 4 ¥ zdravilnem blatnem jezeru Znani naš slikar in satirik g. Hinko Smrekar nam za svoj današnji god pošilja gornji »avtoportret«. S to fotografijo, pravi, hoče dokazati vsemu svetu, da je vedno moralno »propisno« pokoren in vedno ves »a jour«. — Poletje preživlja ob malem bazenu za svojo vilo »Kurnik«. Danes zvečer Ob pol 9« nočna plavalna tekma V KOPALIŠČU ILIRIJE Plavanje — Waterpolo Jadran (Hercegnovi) : Ilirija Domače vesti * Odkritje spomenika velikemu kralja bo v nedeljo 19. t. m. v mestnem parku v Gornjem gTadu. Spored: ob pol 14. seja prireditvenega odbora v dvorani Mikuševe gostilne 8 polaganjem obračuna o nabiralni akciji in ob pol 15. slovesno odkritje. Pričakovati je, da se udeleži odkritja zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. Spomenik postavlja velikemu kralju prebivalstvo gor-njegrajskega STeza na sedežu sreza v Gornjem gradu. Odkritja se vse organizacije sreza udeležijo korporativno; društva, ki imajo kroje in prapore, pridejo v krojih in e prapori do 14. na zbirališče pri Kolenčevi hiši v začetku mesta, odkoder bo sprevod skozi mesto na slavnostni prostor. Organizacije naj bodo točno zbrane na zbirališču. Udeleženci izven sreza bodo imeli priložnost, da si ogledajo naše lepe kraje in obenem počastijo spomin velikega kralja. Avtobusne zveze so na vse strani ugodne Ljubljančane posebno opozarjamo na novo avtobusno progo Ljubljana—Gornji grad— Loirarska dolina, * Dragocen spomin na našo nacionalno revolucijo je uvrščen med zbirke beograjskega vojnega muzeja. Biv« pomorski ka-ketan. zdaj inženjer aeronavtike. Peter Pavle Vučetič je osebno izročil muzeju srbsko trobojnico. katero je 30. oktobra 1918 razobesil na vojni ladji bivše avstro-ogrske mornarice v tržaškemu pristanišču. Kapetan Viičetic živi zdaj v Barceloni in, ko je te dni prispel v Beograd, je prinesel s seboj zgodovinsko zastavo. Na vojni ladji, kateri je poveljeval kapetan Vučetič. so službovali mornarji iz Boke, sami zavedni nacionalisti. Bilo je veliko veselje, ko je na ladji zaplapolala srbska trobojnica in ko je kapetan Vnčetič svojim zvestim mornarjem razložil, da bodo skušali priti v zvezo z brodovjem antante. Zastavo je kapeta-Tin izročila mala hčerka dr. Ljubomira Toma šiča. sedanjega predsednika senata. Ko jc bivša avstrijska vojna ladja pod srbsko zastavo krenila iz tržaškega pristana, so na njo streljale madžarske baterije na Grade-žn. S spretnim manevriranjem je kapetan Vučpfič rešil ladjo iz območja tonovskega ognja. UPRAVA „Žena in dom" „Prijatelj" DALMATINOVA 8. TEL. 21-32 * Mednarodni učiteljski kongres se ne bo vršil v Beogradu. Lani je bilo sklenjeno, naj bi se kongres svetovne učiteljske organizacije letos vršil] v Jugoslaviji. Dogovorjeno je bilo, naj bi se vršil od 9. do 13 avgusta v Beogradu in o tem so bile pravočasno obveščene vse nacionalne učiteljske organizacije. Naša učiteljska organizacija je pričela s pripravami za kongres, te dni pa je morala kongres odpovedati, ker sama brez pomoči vseh priprav ne more izvesti. * Eskurzija naših agronomov. Združenje jugoslovenskih agronomov je organiziralo letos poučno ekskurzijo v Nemčijo, ekskur-zisti pa se bodo nazaj grede ustavili tudi nekaj dni v Češkoslovaški Ekskurzijo je priredila zagrebška sekcija. Trajala bo od 13. t. m. do 4. avgusta. Zanimanje je bilo triko veliko, da s« je prijavilo 68 agronomov, na pot pa se jih je moglo podati včeraj le 36. Udeleženci ekskurzije bodo obiskali v Nemčiji in ČSR najpomembnejše poljedelske znanstvene in praktične ustanove, privatna vzorna posestva, šole, poljedelske postaje in drugo. * Smrt uglednega Bjelovarčana. V ponedeljek je umrl v Bjelovaru upokojeni polkovnik Pajo Angjelič, star 71 let. Angjelič je bil znana in čislana osebnost v mestu tn okolici zaradi svoje originalnosti in narodne zavednosti. Med svetovno vojno je pokojni Angjelič nekaj časa služboval v okupirani črni gor! in je vršil tudi nekaj mesecev službo okrožnega poveljnika v Kolašinu Kakor dva njegova prednika, tako tudj on ni hotel izvrševati okrutnih odredb generalnega guvernerstva in zaradi tega so ga odpoklicali. * Smrtna kosa. Včeraj |e preminil v javni bolnici v Celju g. Fran Koru.n, trgovec m posestnik pri Sv. Petru v Savinjski do li>n.i. Pogreb bo v četrtek 16- t. m- ob 7. zjutraj pri Sv. Petru v Savinjski dolirai. Bodi cnu ohranjen blas spomin * Harry Piel je slavil v Splitu svoj 43. rojstni dan. V Splitu, kjer se mudi zaradi sestave svojega novega filma, je v nedeljo Harry Piel slavil svoj 43. rojstni dan. Obiskali so ga mnogi prijatelji, mu čestitali in izročili mnogo cvetja. Zahvalil se jim je, a povedal, da želi praznovati svoj rojstni dan brez vsake slovesnosti. * Za ustanovitev protezne delavnice v Splitu so prosili primorski invalidi in so svojo prošnjo po centrali združenja v Beogradu že predložili ministrstvu za socialno politiko. V Splitu je doslej poslovala podružnica zagrebške protezne delavnice, ki pa nima na razpolago potrebnih strojev da bi lahko izdelovala proteze. Zaradi tega mora 6 do ^ tisoč duš primorskih invalidov potovati po proteze v Zagreb Za samostojno protezno delavnico so v Splitu na raz-polasro primerni prostori. * Krotilec strupenih ka? je sluga pri sre-skem sodišču v Beranah, Vučič Paikovič. Paikovič je največji prijatelj strupenih kač in lahko dela z njimi kar hoče, pa se nikdar ne zgodi, da bi mu tudi najsi ru pene jši modras storil kaj hudega Devije jih v ne-dra ovija okoli golega telesa, uspava jih, ukaže jim, da se ne premikajo. Votče, kače store, kar jim ukaže. Ves Čas, ko ima opravka s kačami jim nekaj nalahno pripoveduje in šušlja Ko so ob bolnišnici zapazili strupene kače, so šli ponj. Hitro je našel v stari vrbi kačje gnezdo. Malo po šušljal je, pa je prijel kače z roko in jih odnesel. Dobil je za to lepo nagrado. Če pa vprašate Pajkoviča, kako rnore imeti :ak vpliv na kače vam poreče, da tega ne sme povedati, ker bi takoj izgubil vso oblast nad njimi. * Rudnik v Ivanjču, ki je zaposloval okrog 500 rudarjev jn kakih 50 uradnikov in ostalih nameščencev, je nameraval s 1. t. m. ustaviti svoj obrat. 15 junija je bila vsem uradnikom odpovedana služba in tudi delavcem je bilo naznanjeno, da bo obrat ustavljen. Delniška družba, ki je lastnica rudnika, je nameravala obrat ustaviti zaradi tega. ker ni mogla zadostiti svojim gmotnim obvezam zaradi deviznih predpisov. Ko je bil razglašen konec obratovanja, so priredili rudarjij in nameščenci shod, na katerem so bile sprejete resolucije na merodajna mesta, da se za rudniški obrat napravijo izjeme v finančnem poslovanju, ker bi njegova ustavitev pomenila pravo katastrofo za velik okoliš. Zborovanje je doseglo svoj uspeh in rudnik spet obratuje. Fini bukovi PARKETI se ugodno dobe v tovarni Remec 8 Co, Kamnik * Nevarno neurje na Jadranu. V nedeljo zjutraj je nad Šibenikom in okolico besnelo silno neurje z grmenjem in močno burjo. Po mestnih ulicah je drla visoka voda in napravila precej škode. Še hujše kakor na kopnem, je bilo na morju. Remorker »Božidar«, ki je zjutraj odplul iz Splita proti Skradinu, da bi prevzel svoje tovore v skladišču rudnika Dubravice, se je blizu obale potopil in je storil pri tem smrt mornar Milič, dočim je njegov tovariš po naključju srečno dosegel obalo. Mnogo strahu so pretrpeli izletniki, ki so se vozili s parni-kom »Liko«. Neurje je parnik zajelo pri Rogoznici in izletniki, ki jih je bilo kakih 120. eo po velikem ovinku srečno prispeli do Zlarina. Parnik se je skušal usidrati v Rogoznici in v Primoštenn. a ker se mu to zaradi visokih valov ni posrečilo, je krenil nazaj proti Šibeniku in po dolgi borbi z va- lovi prispel do Zlarina. Tudi parnik »Dubrovnik«, ki je plul iz Sušaka v Šibenik, je imel velike težave. ♦ Izvažanje rakov z letali. Letala, ki startajo na zemunskem letališču razvaža jo daleč po svetu rake iz naših krajev. Te pošiljke gredo v Budimpešto, na Dunaj, v Prago Berlin Pariz m še dalje po svetu. Rake lovijo vsak dan na vse zgodaj, plačujejo pa jih pri nas po 6 do 10 Din za kg po velikosti in kakovosti Precej rakov pa ne transportirajo takoj, marveč jih še kakih 8 do 10 dni redijo na posebne načine, šele potem jih v posebnih bazenih z letali izvažajo v inozemstvo. Doslej se jzvaža največ rakov iz bosanskih in srbskih pokrajin. Dnevni izvoz znaša že zdaj od 60 do 100 kg. Na pomoč fotoamaterji!! Do končnega boja z arogensti Vam nudim 26° Sch film 8 posnetkov in eno povečano sliko 13X18 cm za ceno Din 10.— Vsa druga amaterska izdelava po dro-gerijskem ceniku pri Foto Touristu Lojze šmucn ALEKSANDROVA C. 8. * Preiskava zaradi hude avtomobilske nesreče v Vršcu, pri kateri je. kakor znano. izgubilo življenje 6 oseb. je naletela na neke ovire. Državno tožilstvo je vrnilo vse spise sreskemu sodišču v Vršcu z nalogo, naj se zasliši Se več prič. • Tovarna JOS RRICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Proslava francoskega narodnega praz. nika. Francoska kolonija v Ljubljani je včeraj na prav lep način nočastila svoj narodni praznik Konzul Remčrand ie ob navzočnosti predstavnikov domačih oblastev položil spominske vence pr^d spomenik velikega klicarja »Ilirije oživljene« Valentina VocL nika in pred ilirski spomenik na Napoleonovem trgu. od U. do 12. pa je bila na francoskem konzulatu svečana recepcija. ZOBNE KRTAČKE USTNO VODO ZOBNE PASTE PARFUMI KOLONJSKE VODE SOLNČNE IN KOŽNE KREME PUDRI ITD., ITD., ITD. po brezkonkurenčnih cenah pri LOJZU g M U C U — Ljubljana, ALEKSANDROVA 8. od 20. t« m. naprej aOBBBaHHBBMHHHMMa u— Nujna prošnja upra>i policije v Ljubljani. Prejeli smo; Prebivalstvo Frankopan-ske in Malgajeve ulice in dela Celovške ceste mora teden za tednom v nočeh od nedelje na ponedeljek poslušati divji hrušč, ki prihaja iz nekega gostilniškega lokala v Frankopanski ulici. Nekakšni »godbeniki« razbijajo po bobnih, plešoči pari pa vriskajo do zgodnjih iutrnjih ur pri odprtih vratih in oknih tega lokala. Po »oficielnem« delu prireditve se začne na cestj pred lokalom in v njegovi bližini »neoficielni« del ki obstoji iz vriskanja, vpitja in zmerjanja, ki se mnogokrat konča s pretepom. Spanja potrebno prebivalstvo odpira okna. kliče na pomoč policijo in zaman protestira proti peklenskemu hrušču. Upravo policije prosimo, da prepove take hrupne prireditve pri odprtih vratih in oknih, da bi počitka in spanja potrebni ljudje imeli v nočnih urah nekoliko miru. u_ Umetnostno-zgodovinsko društvo ▼ Ljubljani priredi v četrtek 16- julija izlet v Tržič. Ogled: župne cerkve (La^erjeve freske, Langus, Bradaška, Šubic Jurij. Me-žan-Pirnat), cerkve sv. Jožefa (Layer, Ga-špar Gotzl) in sv. Andreja; pokopališča (kipar Rendič). Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga točno ob 2. Cena 25 Din. Zglasfre se v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 10. u— Na morje, na morje! 2e v 6 urah smo na obalah našega morja, na Sušaku. Novi avtobus, ki je izvrstno konstruiran in ki vozi zelo mirno, brez tresljajev, vas za izredno nizko ceno 125 Din, pripelje na Sušak in nazaj. Vozi dnevno izpred hotela Miklič v Ljubljani ob pol 7. zjutraj, ob 12. pa je že na Sušaku. Med vožnjo spoznavajo potniki lep kos naše zemlje, ki je divna in vredna, da jo vsakdo spozna. Prodaja voznih listkov in vse informacije se dobijo pri biljetarnici Putnika v hotelu Metropol. Telefon 33-84, na Sušiaiku pa pri Aeroputu. u_ Dražbe in hipotežna posojila. Za avgust je pri sreskem sodišču razpisanih 17 javnih dražb, na katerih pridejo naprodaj hiše in posestva. Na dražbi se med drugim nahaja 14 hiš v mestu in okolici, v mestu Dvanajst let za umor Obsodba posestnika Dragana iz češnjic, ki je na izredno sirov način umoril preužitkarja škrjanca Novo mesto, 14. julija. i Danes se je vršila pred velikim senatom ' razprava proti Francetu Draganu, poročenemu posestniku v Češnjicah, občina Tre-belno. Obtožnica navaja, da je 10. maja letos našel pastir Franc Peterle iz Trebelne-ga pri studencu Ribjeku 71-letnega preužitkarja Antona Škrjanca mrtvega. Truplo je ležalo na suhem, glava pa se je namakala v vodi. Mrtvec je imel hude poškodbe na glavi. Raztelesenje je ugotovilo smrtonosne poškodbe. Pri ogledu na licu mesta »e je takoj opazilo, kakor nadaljuje obtožnica, da je bil Škrjanc že mrtev prinesen k Ribjeku. Sledovi krvi so držali v smeri proti Dragano-vi hiši, kjer je kot preužitkar stanoval pokojni Škrjanc. Ob pregledu njegove sobe so našli kapljice sveže krvi na pohištvu in zidu. Ker je bilo vrhu tega splošno znano. da sta živela Dragan in Škrjanc v velikem sovraštvu, se je takoj pojavil sum, da je Škrjanca usmrtil Dragan. Tudi Škr-tjine sam je ponovno izrazil strah, da ga bo Dragan ubil. Obdolženec in ŠkTjanc sta se n- n reč neprestano prepirala zaradi preužit-ka in se tudi tožarila P Dtagao šel k Škrjancu, ki je bil seveda mrtev. Po kratkem preudarku je Dragan naložil truplo na rame in ga zanesel k Ribjeku. Tu je položil mrtveca' v tako lego, da mu je ležala glava v vodi. S tem je mož hotel ustvariti domnevo, kakor da je Škrjanc utonil. Na današnji razpravi je predsedoval senatu so«. Božidar Romih, prisedniki pa so bili sos. Anton Kuder, sos. Šavelj. sos. Pa-kiž sss. Šporn. Razpiava ni posebno dolgo trajala, ker je bila krivda očitna. Dragan je bil obsojen na 12 let robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za zmerom. V utemeljitvi obsodbe se navaja, da je obsojenec izvršil po zrelem preudarku. PRI HEMOROIDIH. BOLEČINAH V KRIŽU, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ ŽOLČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno FRANZ • JOSEFOVO vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. r*. a br. 16485/86 samem 6. Celotna cenflna vrednost znaša 3,172.523 Din najnižji ponudek pa 1,153.698 Din. V Spodnji Šiški bodo na dražbi prodane 3 stanovanjske hiše, cenjene na 1,106-175, najnižji ponudek 508.087 Din. V juniju ie bilo v zemljiški knjigi pri 78 realitetah v mestu in okolici vknjiženo do 6.743.151 Din raznih posojil Najnižja posojila so znašala od 2000 do 5000 Din. Vknj;žena pa eo bila tudi prav visoka posojila, tako pri treh realitetah v Ljubljani 1,200.000. dalje 1.100.0Orel«. Uglednemu mariborskemu meščanu, ki uživa zaradi svojega humorja in ljubeznivosti splošno priljubljenost, želimo, da b; v svojo starostno dobo zajel še drugo abraham-sko razdobje a— Mesarski pomočniki niso smeli zborovati. V nekj gostilni v Vetrinjski ulici so nameravali imeti v ponedeljek zvečer mariborski mesarski pomočniki strokovno zborovanje. Ker ni bilo zborovanje prijavljeno oblastem, je policija pozvala navzočne. da se razidejo, kar so zborovale! tudi storili. a— >Pobreški strah .« Sedaj po zločtrv-skem roparskem umoru v Mejni ulici št. 32 prihajajo na dan zanimive stvari, ki točno osvetljujejo značaj Ivana Kolarja, ki je nujno osumljen, da je skupno s Karlom Šternom sodeloval pri roparskem umoru. Starši Ivana Kolara so imelf hišo prav v soseščini Ivana Stranjška, to je v Mejni ulici št. 30. Lansko leto so hišo prodali in se preselili v Stransko ulico. Ivan Ko'-ar je večkrat kradel breskve, marelice in drugo sadje s Stranjškovega vrta, ni pa Stranjšek Kolarja nikdar zaradi tega prijavil, Kolar je bil na glasu kot »pebreški strah« in je razne svoje podvige vršil vedno skrivaj in zahrbtno. Ce pride v roke oblastem, si bo Pobrežj« zelo oddahnilo. a— Požarni alarm. V delavnici mizarja F. Staudingerja v Mlinski ulici se je v ponedeljek okoli pol 22. ure vnelo lepilo in je bila kmalu vsa delavnica v dimu. Ko so pasamti videli kako udarja iz delavnice dim, so takoj obvestili stražnika, ki je sporočil nevarnost gasilcem. Mariborski gasilci so ta_ koj odbrzeli na mesto požara, vendar ni«J stopili v akcijo, ker so domači in sosedi« ogenj pogasili. Če bi se nevarnost opazila kakšne pol ure pozneje, bi utegnila nevarnost postati resna. a— Tatovi. Med predstavo v kinu Unlonu je izginila zasebnici Frančiški Burkota ročna torbica, v kateri je bilo za 150 Din gotovine in razni drugi predmeti. Drzen rokomavh se je splazil v stanovanje z&-sebnice Marije Deučmanove v Sodni ulici 14 ter ji odnesel nekatere predmete in zlato uro. Deučmanova je oškodovana za preko 1.000 dinarjev. »PLANINSKI DOM" pri Sv.Treh kraljih na Pohorju (1200 m) moderni dom, 10 sob — z verando. Krasni sprehodi na Veliki vrh (razgledni stolp) ter črnemu jezeru. Popolni pension Din 35.—. Polovična vožnja. — Prospekt ima j.Putnik«. Informacije S.PD. Slov. Bistrica. Iz Zagorja z_ Dobrodelna tombola. Med vsemi slovenskimi revirji preživlja revir Zagorje naj-dolgotrajnejšo in najbolj obupno krizo, ki se z vsakim letom še poostruje. Množe se reducirani brezposelni z njihovimi družinami, vedno težja vprašanja stopajo pred krajevne činitelje, ki se vsak po svoje z vsemi mo&m trudijo, 'da razdejanje, ki so ga prinesle 3 seboj opisane okoliščine, ne zavzame katastrofalnih oblik. Med drugimi se s posebna vnemo trudita Društvo za varstvo otrok in Kolo JS. da z vedno novo iznajdljivostjo najdeita 'sredstev za vzdrževanje kuhinje za šolsko mladino ter vsakoletno obdarovanja najbolj potrebnih otrok in odraslih z obleka in obutvijo. Pozivamo domačine, ki so kda| prejeli kako podporo, da se sami javijo za. razprodajo kart za tombolo, ki jo bo v nedeljo 19. t. m. priredilo DZVO in KJS. Ne samo hvaležno sprejemati, temveč tudi vračati je treta na način, ki je zanje brez stroškov. To je seveda mogoče samo tistim, ki tako hvaležnost poznajo in so vredni, da se jih pri bodočih obdarovanjih ne prezre. Letošnja tombola presega po vrednosti dobitkov vse take prireditve prejšnjih let Prva tombola je motorno kolo znamke »James«, potem krasen šivalni stroj, moderna psiha, kolo, prašič, kratko: 12 tombolskih in 500 drugih dobitkov. Cena kart je samo Ž.50 Din, kar je za tombolo v tem obsegu kar neverjetno. Spričo tega naj te dni prav nihče ne odkloni kart. ki jih bodo pooblaščeni prodajali ne le po Zagorju, temveč tudi pri naših sosedih v Litiji, Trbovljah, Hrastniku in drugih okoliških krajih. Razume se, da bodo karte na razpolago tudi na dan tombole 19. t. m. Začetek ob 15. Svetujemo pa. da ee sleherni že zdaj založi, da zadnji dan ne bo zastanka. Tombolski odbor je pred časom odposlal vloge na vse ugledneise tvrdke za stvarne dobitke, obrnil se ie pa tudi do uglednejših osebnosti našega javnega življenja Odbor pričakuje, da se odzovejo prav vsi. zavedajoč se. da je ubogim v revirju vsestranska pomoč nujno potrebna. S čistim dobičkom si hočeta društvi že zdaj zagotoviti razpoložljiva sredstva za zimsko pomoč in le od pravega razumevanja in nesebične ljubezni vseh je odvisen uspeh akcije. Iz P taja j— Ptujski akcijski odbor za mladinski mirovni kongres v Ženevi. V četrtek 9. t. m. so organizirali v Ptuju akcijski odbor za mladinski mirovni kongres v Ženevi. V odboru sodelujejo člani desetih mladinskih organizacij- Konstituirali po se takole: predsednik Jerin stud. vet., ( lan Kluba jugoslovenskih akademikov; tajnik Drofenik. stud. gimn.. član Ferijulnega saveza; blagajnik Kafol. stud. gimn., član sokolskega naraščaja; odborniki: Peric, pravnik, predsednik Društva primorskih emigrantov »Gorice«; Cestnik, privatni nameščenec, član ptujskega pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet; Kiep, detoeo, član Katodne strokovne sveee; Hreničeva, delavka, Slanica Splošne strokovne zveze; Beižaik, stud. gimn. predsednik Ferijalnega saveza; Špat, uradnik, tajnik SK >Drave<; Mikulec, delavec, tajnik »Vzajemnosti«; Rusjan, stud. gimn.. predsednik skavtov. Povabljene bodo k sodelovanju še nekatere organizacije. Na prvem sestanku so sklenili, da bodo organizirali mirovna predavanja po vseh društvih, ki sodelujejo v odboru, in mirovno akademijo, na kateri bodo izvolili delegata za Ženevo. V načrtu imajo še druge prireditve. Čisti dobiček vseh prireditev je namenjen za delegacijo v Ženevo, v petek 10. t. m. je bil sestanek pokroviteljskega odbora. V ta odbor so t, Žužemberk 1 (sr. Novo mesto), Središče 1 (sr. Ptuj), Velenje 1 (sr. Slo-venjgradec), Kozje 1 in Rogatec 1 (srez Šmarje), Rajhenburg 1. SLUŽBENA MESTA PO VASEH Srez Brežice: Kapele 1, Sv. Anton 1, Za-bukovje, 1 Globoko 2. Srez Celje: Dobrna 1, Svetina 1, Teharje 1, Liboje 2, Matke 1, Šmartno v Rož. doL 1 in Blagovna 1. Srez Črnomelj: Dragatuš 1, Preloka 1, štrekljevec 1. Srez Dol. Lendava: Sred. Bistrica 1, Ga-berje 1, Gor. Lakoš 1, Dokležovje 1, žižki 1. Srez Gornji grad: Ljubno 1, Radmirje 1, Skorno 1. Srez Kamnik: čemšenik 1, Češnjica 1, Dob 2. Komenda 2, Blagovica 2, Vranja peč 1, Št. Gotard 1. Srez Kočevje: Karlovica 1, Livold 1, Loški potok 2, Nemška Loka 1, Struge 1, Koprivnik 2, Dolenja vas 2. Srez Konjice: Sv. Florjan v Doliču 1. Srez Kranj: Cerklje 1, Jezersko 1, Sv. Jošt 1, Šmartno 2, Urška gora 1. Srez Krško: Bučka 1, Leskovec 2, Pod-kraj 1, št. Rupert 1, Telče 1, Trebelno 2, VeL Dolina 2, Trebnje 1, Tržišče 1, št. Janž 1, Škocjan 2. Srez Laško: Sv. Jedert 1, Jurklošter 1, Št_ Rupert 1, Trbovlje - Vode 2, Hrastnik 1. Srez Utija: Izlake 1, Sv. Križ pri Litiji L, Ponoviče 1, Primskovo 1, Dol pri Litiji 1. »Srerz Ljubljana - okol.: Črnuče, Šmartno pod šmarno goro 1, Sv. Jurij pri Grosupljem 2, škocjan pri Turjaku 2, Preser-je 1. Srez Ljutomer: Cven 1, Sv. Jurij ob ščav. 2, Križevci 1, Negova 1, Stara cesta IL, ščavnica 1, Vučja vas 1, železna gora 1, Šafarsko 1. Srez Logatec: Stari trg 1, Unec 1. Srez Maribor d. breg: Sv. Marjeta na Drav. p. 1, Sv. Martin na Poh. 1, Podova 1, Podvelka 1, Zg. Polskava 1, Slivnica 1, Sv. Venčesl. 1. Srez Maribor 1. breg: Sv. Ana v Slov. gor. 2. Jarenina 2, Sv. Jurij v Slov. gor. 1, Lokavec 1, Sv. Martin pri Vurbergu 1, Sv. "R-upert v SI. g. 2, šmrajeta ob Pesnici 1, žitečka vas 1, Selnica 1. Srez Murska Sobota: Domanjšovci 1, Fikšinci 1, Markovci 1, Pečarjevci 1, Gor. Petrovci 1, Vidonci 1, ženavlje 1, Moščanj-cd 1. Srez Novo mesto: Ajdovec 1, Korinj 1, Stopiče 1, Hinje 1, Dol. Nemška vas 1, Podgrad 1, Mirna peč 1, Zagradec 1. Srez Ptuj: Sv. Andraž v Slov. g. 1, Dor-nava 1, Sv. Tomaž pri Ormožu 1. Sv. Urban pri Ptuju 1, Vel. Nedelja 1, Svetinje 1, Sv. Barbara v Halozah 1, Sv. Lovrenc na Drav. polju 1, Majšperg 1, Sv. Marko niže Ptuja 4, Zavrč 2, Hajdina 1, Sv. Duh v Halozah 1, št. Vid pri Ptuju 2. Srez Prevalje: št. Danijel 1, Koti je 1, Ojstrica 1, Prevalje 1. Srez Radovljica: Boh. Bela 1, Ljubno 1, Breznica 1, Javorniški Rovt 1, Gorjuše 1. Srez Slovenjgradec: Sv. Andraž pri Velenju 1, Bele Vode 1, Ilj pod Turjakom 1, Šmartno pri Slovenjgradcu 1. Srez škofja Loka: Stara Oselica 1, Za-lilog 1, Zabrdo 1, št. Lenart 1. Srez Šmarje: Dob je 1, Donačka gora 1, Prevorje 1, Sv. Štefan 1, št. Vid pri Gro belnem 1, Sv. Florjan 1, žusem 1, Sv. Križ pri Rog. Slatini 1, Loka pri žusmu 1. Sv. Marjeta 1, Slivnica 1, Ponikva 1. Navodila za vlaganje prošenj Prošnje za razpisana učiteljska mesta je vložiti pri upraviteljstvu šole do 20. t. m. (ponedeljek) in to samo za mesta, ki so bila razpisana. Za mesta in trge smejo vlagati prošnje le oni, ki imajo predpisano število let. Prošnjo vloži vsak zase, napisana mora biti čitljivo na celi poli, taksirana s 5 Dn. Nejasno in nečitljivo napisane ali podpisane pranje ali one, ki niso pisane lastnoročno, se ne bodo vpoštevale. Vsaka prošnja mora imeti naslednje podatke: 1. priimek in ime s polnim očetovim ali moževim imenom v sredini, 2. vera, 3. kraj in srez dosedanjega službovanja; 4. kako je prišel na sedanje mesto (po prošnji, po službeni potrebi ali kazni), z datumom in številko odloka ali ukaza; 5. od kdaj je na sedanjem mestu; 6. službena doba; 7. polo-žajna grupa in periodični povišek; 8. znanje tujih jezikov, v katerih more poučevati in dokazila zato; 9. zadnje tri ocene, navesti je tudi oceno za to leto; 10. ali je v preiskavi (disciplinski ali kazenski); 11. ali je bil doslej kaznovan v službi, od koga in zakaj s štev. in datumom odloka; 12. dovršeni tečaji, kje in kdaj jih je dovršil, sposobnost za zborovodjo, priložiti je dokazilo o overovljenem prepisu; 13. družinsko stanje, koliko ima otrok v narodni, srednji, visoki ali strokovni šoli, v katerem razredu in v kateri šoli so letos, imena in starost ostalih otrok, zdravstveno stanje, osebno in rodbinsko, in vse druge družinske razmere. (Pri boleznih zdravniško potrdilo držav, zdravnika); 14. razlogi za premestitev; 15. je-li mož ali žena v učiteljski ali drugi službi v istem kraju ali drugje. Za netočne podatke je prosilec (ka) osebno odgovoren (a). Prošnje za premestitev morejo vlagati oni, ki še niso dve leti v kraju, dobljenem po prošnji, le, ako so se med tem poročili, a ne službujejo z možem ali ženo v istem kraju, ali ki so pridobili pogoje po § 101 toč. 2 in 3 zak. o nar. šolah. Prošnje se vlagajo pri upraviteljstvu ne Gospodarstvo Težkoče naših hranilnic 1 O Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtek, 16. julija Ljubljana 12: Vojaške godbe na ploščah. — 12.45; Poročila, vreme. _ 13: Cas, s[>o-red, obvestila. — 13.15: Plošče po željah--- 14: Vreme, borza. _ 19- Čas, vre.ne, poročila, spored obvestila. — 19.30- Na'-, ura: 0 čipkarstvu (g. Račič). _ 19.50; Vaša Prihoda igra na ploščah. _ 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Koliarič). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta ;z Dobrne. — 22: Čas, vreme," poročila, spored. — 22.20; Koncert luškega seksteta. Beograd 17.20: Klavirski koncert. _ 20. Pester glasbeni program. _ 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.45- Godalni kvartet. — 20.30; Prenos iz Beograda. — 22.15; Havajski trio. _ Praga 19.10: Koncert vojaške godte. — 20.05: Češke pesmi. _ 20-30; >Triumf razuma r. — 22.25: Lahka godba in ples. — Varšava 19.30: Klavirski koncert. _ 20; Španske pesmi. — 21. Poljske pesmi. — 21.30: Komorna glasba. _ 22.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 12; Orkestralen koncert. — 16.05; Operna glasba na ploščah. — 17.20: Arije in pesmi. — 19-30; Vojaška godba iz Celovca. — 22.10: Avstrijski skladatelji. — 23 05: Nadaljevanje koncerta. — 23.45; Plošče — Berlin 19: Skladbe za čelo in klavir. _ 20.10; Mešan program. _ 22.45: Plesni orkester. — Miinchen 19.30; Plošče. — 2010-: Prenos Lortzingove opere »Oba strelca«__ 23; Lahka in plesna muzika. _ Stuttgart 19; Veseloigra. — 20.10: Lahka glasha. — 2l: Orkestralen koncert. — 22.45: Plesna glasba iz Berlina. — 24; Nočni koncert. — »Vesnik Saveza štedionica kraljevine Jugoslavje« objavlja v najnovejši (13) številki poročilo, ki ga je na nedavnem občnem zboru Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije podal tajnik Zveze jugoslovanskih hranilnic g. Ivan Hiter. Iz tega poročila posnemamo: Glede na velike koristi, ki so jih hranilnice v dravski banovini že nudile in jih še nudijo narodu in državi, bi bilo pričakovati, da bodo našle primerno upoštevanje. Kakor pa dejstva kažejo, se godi ravno nasprotno. Ce govorimo o položaju, v katerem se nahajajo hranilnice v dravski banovini danes, moramo reči, da je njihov današnji položaj počasna prisilna likvidacija, povzročena po raznih, hranilnicam nenaklonjenih zakonih in uredbah. Prvi občutni udarec je zadal slovenskim hranilnicam že zakon o ureditvi Državne hipotakarne banke, s katerim se jemlje hranilnicam pravica do upravljanja denarja mladoletnikov, cerkvenega in občinske-ga denarja iz raznih skladov itd., ker se sme ta denar nagalati le v Državni hipotekami banki. Ta denarna sredstva pritekajo iz najširših ljudskih slojev in v resnici spadajo v upravljanje domačih krajevnih denarnih zavodov, ki nudijo za njihovo jamstvo zadostno varnost To načelo se izvaja po vseh državah, kjer obstojajo občinske hranilnice. Hranilnice, za katere jamčijo mestne in druge občine, srezi in banovine niso nič manj pupilamo varne, kakor Državna hipotekama banka, kar so te hranilnice v svojem 40. 50 in 100 letnem obstoju in z brezhibnem upravljanju denarja mladoletnikov zadostno dokazale. Znan ni niti en primer, da bi kateri mladoletnik prišel ob svoj pri hranilnici naložen dedni delež po krivdi hrani'! niče. KaJtšno vlogo igrajo ti pupilni denarji pri posmeznih hranilneah nam kažejo naslednje številke: Pupilne naložbe so 1. 1934 znašale pri 10 hranilnicah do 10% vseh vflog, pri 9 hranilnicah 10 do 20%, pri 6 hranilnicah od 20—30% in pri 4 hranilnicah 38—65%. Upravičenost odvzema teh denarjev se skuša v zadnjem času utemeljevati s tem, da naše hranilnic? niso likvidne. Taka utemeljitev pa ne drži, ker Slovenske hranilnice niso po lastni krivdi prišle v položaj, da morejo le omejeno izplačevati vloge. Zmanjšanje plačilne zmožnosti je v veliki meri posledica pritiska od zgoraj, ker so morala sodišča docela ukiniti nadaljnje sodne naložbe pri naših hranilnicah. Pri nekaterih podeželskih hranilnicah pa so zna-šale te sodne naložbe 40—60% vseh vlog. Lani je samo 21 manjših 6odišč v dravski banovini — da ne govorimo o večjih sodiščih — odposlalo Državni hipotekami banki preko 5 milijonov Din takega denarja, ki bi se po prejšnjih zakonskih določbah naložil v hranilnice. Ce bi upoštevali še velika sodišča, tedaj bi videli, kako velik dotok gotovine bi tvorile sodne naložbe pri hranilnicah še danes, ko bi jim teh naložb ne odvzemala Državna hipotekama banka. Drugi vzrok za nazadovanje slovenskih hranilnic so razne zaščitne uredbe, ki so bile izdane predvsem glede na gospodarske razmere južnovzhodnih banovin, ki so bistveno različne od gospodarskih razmer v dravski banovini. Hranilnice niso nikdar Slovenke perejo z naj-bolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo, odirale kmeta, ker so mu z nizko obrestno mero in z dolgimi odplačilnimi roki omogočale, če je ie hotel pametno gospodariti, odplačevanje obveznosti pri hranilnici. Noben skrben in trezen kmet ni prišel zaradi svojega dolga pri hranilnici na boben. Uredbe o zaščiti kmeta so slovenskemu kmetu v moralnem in gospodarskem pogledu mnogo več škodovale, kakor koristile. Škodovale pa so tudi hranilnicam. Danes je s hranilnicami skupaj v stiski tudi kmet vlagatelj, ki ne dobi nazaj svojega denarja, dasi ga nujno potrebuje za svoje gospodarstvo. Ob koncu leta 1934. so znašala zaščitena kmečka posojila pri 7 hranilnicah v dravski banovini do 10% vlog. pri 4 hranilnicah 10—20%, pri 5 hranilnicah 20—30%, pri 3 hranilnicah 30—40%. pri 2 hranilnicah 40—50%, pri 4 hranilnicah 50—"0% in pri 4 hranilnicah Težkoče s češkoslovaškim žitnim monopolom Pod vplivom umetno državnih visokih cen je produkcija pšenice v Češkoslovaški zadnja leta silno narasLa. Uvedba žitnega monopola, ki je producentu zasigural visoke cene, je ta razvoj še pospešila. Češkoslovaška žitna monopolska družba je že lani zahtevala od vladnih krogov, da se občutno omeji produkcija pšenice in drugega žita spričo stalno naraščajočih zalog, ker bi pri nadaljnjem naraščanju zalog morala monopolska družba pšenico prodat} v inozemstvo po neprimerno nižji ceni tn bi znatno izgubo nosila država. Te dni je češkoslovaška vlada sklenila podaljšati žitni monopol za tri leta, obenem pa je sklenila prisilno redukcijo po. vršine posevkov. 2e lani je vlada izdala posebno uredbo za zmanjšanje površine, posejane s pšenico, in sicer za 8%. V resnici pa se je na podlagi te uredbe zmanjšala površina le za 1.9%. Glede na slabe izkušnje lanskega leta bo nova uredba mnogo strožja. Površino, posejano s pšenico, bodo Kako dolgo To sicer ni postranska zadeva, GLAVNO PA JE NIVEA Nlvea naredi Vašo polt lepo rjavo in deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbiti in utrujenL Jugoslav. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j^ Maribor. 80—90%. Tudi uredba o zaščiti denarnih zavodov v sedanji sestavi ne prinaša hranilnicam ozdravljenja. Kot tretji vzrok nazadovanja slovenskih hranilnic se mora označiti splošno nezaupanje do denarnih zavodov. Hranilnice so prej veljale med. slovenskim narodom za najtrdnejše in najzanesljivejše denarne zavode. Propadale so banke in posojilnice, brar nilnica pa ni propadla nobena. Danes pa je vera v hranilnice močno omajana. Krivdo nosi okorelost Narodne banke, ki ob izbruhu denarne krize ni pokazala pravega razumevanja. V drugih državah so novča-nične banke nudile hranilnicam, ki so prišle zaradi navala vlagateljev v težkoče, dovolj denarnih sredstev in kmalu se je poleglo vznemirjenje. Naša Narodna banka pa se leta 1931. za hranilnice ni zmenila. Kljub, temu, da so imele hranilnice v svojih blagajnah za 76 milijonov Din državnih papirjev. niso v odločilnem trenotku na te državne papirje dobile nikakega kredita. Dogodilo se je celo. da je Narodna banka črtala kredit onim hranilnicam, ki so imele kredit odobren, pa neizrabljen. Medtem pa se je začela oglašati PoStna hranilnica, ki je pričela slovensko javnost vabiti, da naj vlaga denar pri njej. Posledica opisanih okoliščin je, da je danes ▼ dravski banovini 14 hranilnic pod zaščito, 1 je v likvidaciji, večina ostalih pa izplačuje vloge v omejenih zneskih. Vse dosedanje intervencije za vzpostavitev likvidnosti hranilnic so ostale neupoštevane. Referat zaključuje g. Ivan Hiter takole: Nehote nastane vprašanje: Kaj mora biti pravi vzrok, da zavzemajo merodajna mesta proti hranilnicam v dravski banovini tako negospodarsko in nenaklonjeno stališče? Na to vprašanje je odgovoril oni visoki uradnik pri nekem ministrstvu, ki je lani deputaciji iz dravske banovine dejal: »Pa kako to, da so vaši ljudje tako nespametni in nosijo svoj denar v hranilnice In posojilnice. Saj imate vendar Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko. Povejte. kjer želite, pa se vam bo odprla podružnica.« S temi besednimi je jasno povedan namen, ki ga imajo v pM-itcrih krogih gjede hranilnic. J® tkan tetpentinovo mtCo, po&eGno §a ptanje p t%di vodi oziraje se na to ali se nahaja zaprošeno mesto v tej ali drugi banovini. Upravitelj predloži prošnje s svojim mišljenjem in izjavo o prosilcu, sreskemu načelniku istega dne, ko prošnjo prejme. Prošnje, ki niso vložene rednim potom, se ne bodo vpoštevale. Vsakdo more prositi le za tri razpisana mesta. Prosilci se opozarjajo, da doslej vložene prošnje ne bodo upoštevane in mora vsak, ki želi biti premeščen in ima zakonite pogoje, vložiti prošnjo v razpisanem roku. Prošnje, ki so pri banski upravi, se bodo vrnile in se lahko prilagodijo gornjim navodilom in vrnejo. pred »elite pa maieaite » (Hadoit petič Katastrofalno stanje naših vinogradov Turnir v Podjehradih V ponedeljek so bile odigrane prekinjene partije 6. in 7. kola. h 6. kola je Treybal podlegel Frydmanu, Menčikova Richterju, Fiohr Eliskasesu, Pelikan je premagal Ska-ličko, Opočenski Fazekaša, Stahlberg Stei-nerja, Petrov Zinnerja. Partiji Pire—Foltys in Aljehin—Thomas sta bili remis. V nadaljevanju prekinjenih partij 7. kola je Eliskases porazil Treybala, Frydman Pelikana, Steiner je podlegel Menčikovi, Ska-lička pa Pircu. Partije Richter—Petrov, Thomas—Stahlberg in Foltys—Opočenski so bile remis. Partija iz 4. kola Petrov— Flohr je bila ponovno prekinjena. Stanje po 7. kolu: Frydman 6Vt, Aljehin 5Vi, Eliskases, Foltys 5, Pire 4Vj, Opočenski, Pelikan, Richter, Stahlberg 4, Flohr 31/t (1). Petrov 3 (1), Menčikova, Steiner 3, Skalička 2, Thomas, Zinner l1/*, Fazekaš, Treybal 1. Kupuj domače blago! Maribor, 14. julija Stanje vinogradov se rapidno 6labša- Tudi v tistih vunogradih, ki so bili doslej precej obvarovani, se je začela razvijati poleg batne tudi grozdna peronospora in eo nekateri vinogradi že do 100% uničeni- Na tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo prihajajo dnevno poročila iz vseh krajev o sličnih pojavih. Strokovnjaki priporočajo vinogradnikom, naj Škropijo tudi tiste vinograde, ki so že čisto uničeni, da se na ta način ohrani za bodoče leto V6aj les. Tudi priporočajo vmšičkanje, in sicer tako. da se ne prireže normalno, ampak se porežejo samo viseči deli. Pozneje naj se vrsičkanje še enkrat vrši, tako da se bo letos izvršilo vršičkanje dvakrat. Tudi v sadonosnikih je stanje zelo slabo in se kaže veliko glivičnih bolezni. Rano sadje je nekoliko loljše. V naših listih so bila zadnje čase Številna kratka poročila o stanju naših vinogradov. To pa le nekako mimogrede. V resnici je med Ljutomerom in Ormožem stanje zelo hudo in cedo katastrofalno. V legah, kjer se je lani nabralo 35 do 40 polovnjakov mošta, bosta letos kvečjemu dva. So gorice, v katerih vobče ne bo pridelka, ker ne najdeš niti grozda. Grozdje je kratkomalo izginilo, dasi ga je bilo toliko, da smo že mislili na rekordno letino. Vzela ga je peronospora, ki jo je pospeševalo slabo vreme v prvi polovici junija; skoro dnevne nevihte in koj za njimi vroče sonce, zatem pa megla. Svoj čas smo začeli škropiti, ko so b'li poganjki dolgi sa do^er pedenj. Potem pa smo čakali od leta do leta delj časa, tako da so rozge večkrat ležale že na zemlji, ko smo začeli prvikrat škropiti. Pa ni bilo nič hudega, ker je bilo vreme enakomerno toplo-Letos pa je temu drugače. Pravega tako zva-nega podeželskega mirnega dežja letos skoro nismo imeli. Po največkrat so nas ot'iskale nevihte s plohami, takoj zatem pa je znova posijalo vroče sonce, skratka vreme za prospeh peronospore kar najbolj ugodno. Pravijo, da imajo tisti vinogradniki še največ pričakovati, ki eo škropili že pred bin-koštmi. Pred kratkim so listi poročali, koliko škode so napravile po naši banovini toča in povodnii. Potrebno bi bito, da se urad. no ugotovi škoda po peronospori. ki je na mnogih krajih (n. pr. Polenšak, Brebrovnik, Cerovec itd.) stoodstotna. Veliko škodo pa je povzročila peronospora tudi na sadnem drevju, s katerega je odpadlo mnogo sadja, pa tudi listja. Tisto sadje pa, kar ga je še ostalo, je napadeno od škrlupa, zato ie poka in bo ostalo nerazvito in za kupčijo nesposobno. Gospodarske vesti == Insolvence v juniju. Po statistiki splošnega državnega statističnega urada je bilo v juniju v vsej državi 9 konkurzov (lani 17) in 18 poravnalnih postopanj (lani 21), skupaj 27 insolvenc, od tega 8 v dravski banovini. — V prvi polovici leta je bilo v naši država 72 lroakurnyv (tanf 84. predi. 150) in 119 poravnalnih pooto-panj (iLam 99, predlanskim 205}. morali kmetovalci reducirati na obseg jg leta 1930, to je na 750.000 ha, to je nasproti sedanjemu stanju za 200.000 ha aH 21%. Tudi za ostalo žito bodo predpisane omejitve. Za vsako posamezno občino ▼ Češkoslovaški bo določena maksimalna površina, ki jo bodo kmetovalci lahko posejali s pšenico, odnosno z drugim ž3tom. Resnost sedanjega položaja najbolj osvetljuje dejstvo, da ima žitna monopolska družba ob prehodu v novo žitno leto 70.000 vagonov neprodane pšenice ki računajo, da se bo ob koncu junija prihodnjega leta ta neprodana zaloga spričo ugodne letine povečala na 110.000 vagonov. Gospodarske vesti = Izvozni kredit) Poštne hranilnice. Kakor poročajo iz Beograda bo Poštna hranilnica v izvozni sezoni dajala večje kredite in kratkoročna posoJBa na podlagi sigurnih podpisov, pa tudi državnih vrednostnih papirjev. Na ta način naj se olajša poslovanje izvoznikov v izvozni sezoni. Posojila bo dajala po najpovoftjnejšrih pogojih. 14. julija Na ljubljanski borzi sta devizi London in Newyork nekoliko popustili V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.77, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po višjem tečaju 23830. V zagrebškem privatnem kliringu je bfl promet v avstrijskih šilingih po 8.7L50, v angleških funtih po 238.50 in ▼ grških bonih po 28, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 6.60. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.78. ▼ Beogradu po 13.7282 in v Zagreba po 13.74 odnosno za konec julija po 13.6050 m it 15. avgust po 13.60. Na zagrebškem efektnem tržišč« je no-tirala vojna škoda 364.50 — 366 (▼ Beogradu je bil promet po 362.50 — 363-50) Za-kjučki pa so bili v 7% Blairovem posojilu po 73 in 74 (v Beogradu po 7425) in ▼ delnicah PAB po 233. Devhe LJubljana. Amsterdam 2963.86—2878,46, Berlin 1752.05—1766.33, Bruselj 735.61— 740.67, Curih 1434.22—1431.29, Dondon 218.19—220-24, Newyorit 4315.38—4361.70, Pariz 288.03—289.47, Praga 180.61—1&L72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2275, Loodo« 15.3525, Newyonk 30660, Bruselj 51.70, Milan 24.10, Madrid 41-90, Amsterdam 208-15, Berlin 123-15, Dunaj 5780, Stock-hoHm 791750, Oslo 77.1750, Kobenbavn 6865, Praga 12^9, Varšava 57.70, Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna Skoda 364-50 — 366, 4% agrarne 47-50 — 48.50, 6% begluške 68.50 den.. 6% dalm. agrarne 65 den., 7% invest. 82.50 — 84.50, 7% stabiliz. 82.75 _ 83.125, 7% Drž. hip. banka 8560 — 87 7% Blair 78.25 — 7360, 8% Blair 82. — 83.50; delnice PAB 233 — 233.50, Trboveljska 135 den., šečerana Osi-jedc 135 ti. Beograd. Vojna škoda 362.50 _ 363 (362.50 _ 383), za sept. (363.50), 4% agrar. ne 49 bL, 6% begluške 68.5o — 69, 7% invest- 83 — 83.75 (84), 7% stabiliz. 83 den. (84). 7*/o Bflair 73.75 _ 74.76 (74.25). PAB 232.50 _ 233.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chieago, 14. julija. Začetni tečaji: pš«. niea: za sept. 103.625, za dec. 106.50; ko-nua: za julij 84.25 za sept. 8260, za dec. 76.75. + Novosadska blagovna borza. (14. t m.) Tendenca nespremenjena. (Pšenica stara): baška, sremska, banatska 120—122: baška. okolica Sombor 119 _ 121; ladja Tisa 123 — 125; ladja Begej 122 — 124; slavonska 121 — 123. Ječmen: baški m sremski novi. 64 kg 78 — 80. Oves: baški, sremski in slavonska 100 — 102. Koruza: baška in banatska 101 — 103. Moka: baška, sremska, slavonska in banaftsika »Og« in »Ogg« 197 _ 207.50; »2« 177.50 - 18760; »5« 157.50 — 167.50; »6« 13760 _ 147.50; »7« 117.50 — 127.50; ^t 105 — 107-50. Otrobi baški, sremski in ben®Wki 82-60 — 87.50 BOMBAŽ '+ Hwwyork, 13. julija. Tendenca stalna. ZaUfu&ti tečaji: as julij 13.42 (13.49). za dec JfcJ56 (12-67). Glasba proti vročini Zapri se v zastrto sobo, lezi na otomano z zaprtimi očmi, poslušaj Dvoraka in Borodina, srkaj z ledom hlajeni jagodni sok, pa boš „ videl", če ti bo še vroče! V teh vročih dneh nihče več ne sprašuje svojih znancev, kako jim gre, vsak jih vprašuje le, kako prenašajo vročino, kako se varujejo sončarice, kakšni so njih počitniški načrti. Vse to zavoljo vročine, ki se je &kušajo ljudje ubraniti na vse načine, tudi najbolj čudne. Neki vodilni angleški dnevnik priobčuje nasvete svojih čitateljev, ki se trudijo, da bi ne občutili poletne temperature. Med njihovimi recepti so takšni, ki ib ne prišli na misel vsakemu človeku. Tu je na pr. nekdo, ki svetuje ljudem, naj si zaigrajo ali dado zaigrati določene skladbe, potem bodo na vročino pozabili. Najnovejši vodni šport Vodne smuči so najnovejše v vodnem športu ter so se po velikih kopališčih hitro uvedle Originalni izumi Težko Bi je predstavljati, kako veliko je Število čudnih izumov, ki jih prijavljajo patentnim uradom vsega sveta. Pred kratkim je izšla knjižica, ki vsebuje nekoliko takšnih izumov. Tu bi bilo na primer omeniti pripravo, ki šteje bankovce. Število oseb. ki bodo lahko uporabljale to pripravo, da si prištedijo nekaj časa in dela. pač ne bo veliko. Neki drugi mehanizem meša igralne karte. Utrujeni igrači nimajo drugega opravka, nego da polože na kovinske grabeže karte ter zavrtijo neko ročico. in ne bo se jim treba bati. da bi ne bile podobice dobro premešane. Komodne kuharice si bodo lahko omislile pripravo, ki bo avtomatično zalivala pečenko s sokom. Posebno originalna je priprava, ki izdeluje »star* sir s tem. da spušča skozi svež sir električni tok Francija za tuje učenjake Francoska državna podtainica za znanstveno delo ga. Joliot-Curiejeva je osnovala odsek, ki bo iskal pripomočkov, da se tujim učenjakom omogoči bivanje na francoskih tleh. Tu gre vprvi vrsti za odlične učenjake, ki so jih pregnali ali pa so morali bežati iz svoje domovine. Še mnogo podobnega čitamo v tem listu. Tako priporoča neki čitatelj ljudem, naj bodo povsod pol ure prej na domenjenem mestu, nego je bil dogovorjeni čas. To priporočilo velja posebno za poslovne sestanke v lokalih in za potnike. Pri tem pa nikakor ne gre za kakšen pritisk na ljudi, da bi držali, v še boljši obliki, nego bi bili dolžni, svojo besedo glede sestankov, temveč je razlog zelo sebične narave: Bodi pol ure prej nego tvoj poslovni prijatelj na dogovorjenem mestu zato. ker si potem lahko izbereš boljši prostor v senci in ti ne bo pretila nevarnost, da se zavoljo naglice pregreješ. Če pa potuješ, tedaj bodi vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji. Ne gre za to, da bi ga ne zamudil, temveč za to, da ti ne bo treba v pregretosti in ozno-jenosti stati v vročem kupeju. Lahko si boš potem izbral hladnejši prostor ob oknu. Prostor, na katerem bo vate prijetno pihljalo iz smeri vožnje, je najboljši. Kar se tiče glasbe in vročine, pa je stvar ta, da morejo neke skladbe živce pomirjati. Ljudje, ki so zelo občutljivi sa glasbo, naj si preskrbijo primerne gramofonske plošče in naj si jih igrajo ob spuščenih okenskih zastorih, v polmračnem hladu svoje sobe, dve tri ure na dan. Telo in živci se pomirijo, ostali del dneva ne trpiš več zavoljo vročine. Neke skladbe priporočajo kot posebno učinkovite, takšne imata na pr. Dvofak in Cezar Frank, prav izredna hladilna skladba pa je Borodinov Nokturno. Isti list priobčuje istočasno recept za osvežujočo pijačo, ki si jo lahko sestavi vsak sam. Sok rdečih pasiranih jagod premešaj z mnogo sladkorja dodaj dve žlici likerja (zlasti črešnjevec je pripraven za to), primešaj še nekoliko smetane, dodaj nekoliko koščkov ledu in pij. Angleži, ki trdijo, da se na. pijačo dobro razumejo, pravijo, da je to najbolj hladilna pijača, kar jih je sploh. Živali kot strelovodi Praksa potrjuje staro trditev Vsako leto. ko pride s poletjem čas neviht, tereš lahko v vseh listih mnogo člankov in razprav o nevarnosti bliska. Kakor med mnogimi fiziki je tudi v krogih lajikov precej razširjeno mnenje, da eo živali, posebno psi, izvrstni »strelovodi«, ki strelo nase kar vlečejo. Kakor je videti čudno, vendar se je že često zgodilo, da niso imeli pastirji, ki jih je nevihta presenetila na paši, niti najmanjše telesne škode od strele, dočim je obleže-lo okrog njih vse polno ubitih ovc. V Pra-villu pri Chartresu ie stopal neki mlinar med konjem in oslom, ki sta bila nato-zor-jena z žitom. Nastala je nevihta. Živali sla ostali od bliska na mestu mrtvi, mlinarja je omamilo, toda razen tega, da mu je strela ožgala šop las in mu odnesla klobuk, m imel druge škode. Pri \Vorcestru je strela ubila konja, ne da bi otroka, ki ie žival vo dil. niti dotaknila. V Belgiji je bil neki Cowen s svojim psom v sobi. ko je nastala nevihta. Strela je švignila skozi zaprto okno v stanovanje in ubila psa, Covven pa ni občutil niti najmanjšega pretresa. 11. julija 1S19- je treščilo v francoskem kopališču Chateauneufu med mašo v cerkev. Ubilo je od vseh ljudi devet oseb. a obenem tudi vse pse, ki so bili pribežali v cerkev pred nevihto- Zakaj ni itio najvišje g ©če premagati ore sveta? Vsaka ekspedisija brez hudičeve moči je obsojena na neuspeli Iz Prage v Duferovm!? v enem dnevu Po novem voznem redu družbe Air France je mogoče dospeti z letalom iz Prage v Sarajevo ali Dubrovnik v enem dnevu. Letalo se dvigne v Pragi ob 11.27, dospe na Dunaj ob 12.45, odleti z Dunaja ob 13.25. dospe v Beograd ob 16.15. četrt ure pozneje se dvigne za Sarajevo, kamor dospe ob 17.45. ob 18. zapusti Sarajevo in dospe v Dubrovnik ob 19. Sedaj, ko se je morala angleška ekspe-dicija, ki je hotela splezati na najvišji vrh sveta, dokončno vrniti, se Tibetanci, ki so tujim obiskom še vedno zelo nenaklonjeni, sklicujejo na stare pripovedke, po katerih ne bo človeškim nogam nikoli uspelo, da bi stopile na vrh Čomolungme, po naše Mount Everesta. Pri tej priliki so lahko zvedeli Ev-ropci tudi staro pripovedko, ki poroča o prvi ekspediciji na to goro. Izvršila se je seveda, kakor v Tibetu ni drugače pričakovati, s pomočjo čarovnije. Pred mnogimi stoletji je prišla lepa princesa Li iz kitajske dinastije Cangov — pripoveduje ta pripovedka — do tibetanskih mej in se je zaljubila v tibetskega kralja, ki je bil tu pravkar na lovu. Sklenila sta, da se poročita in to se je zgodilo v Pekingu. Po poroki je kralj Can Gampo, kakor se je imenoval Tibetanec, odpotoval s svojo mlado ženo v Lhaso. Tu so ga pa sprejeli zelo sovražno, kajti po deželi je bil šel glas, da je mlada kraljica budhistka, med tem ko so v Tibetu takrat vladali še oboževalci hudiča. Lepa Li pa je vendarle dosegla, da je kralj pozval v deželo nekega budhistič-nega modreca, ki naj bi se pogajal s hudičevimi duhovi. Vrhovni duhovnik hudičev-cev je tedaj predlagal, naj bi priredili tekmo. Tista vera naj bi zavladala v deželi, SVOJI K SVOJIM ZA PRANJE PERILA UPORABLJAJTE VEDNO LE R E S DOMAČE IZDELKE ! TO JE P £ R I O N PRAŠEK ZA PRANJE SKI IZDELEK. NAŠ SLOVEN- Moderne povodne deklice " '»vali N ■.v;«/V- ; ^ Novost pri sončnih kopelih je prevleka Iz celofana, ki dovoljuje sončnim žarkom dohod do telesa brez nevarnosti opeklin ki se bo prvi povzpel na prestol bogov, to je na Mount Everest. V naslednji noči se je dvignil hudičev lama na svojem čarovnem bobnu proti gori. Nosili so ga duhovi teme. Bil je siguren, da zmaga. Budhov svečenik pa se je samo smehljal. Počakal je do sončnega vzhoda in se je potem na prvem sončnem žirku, ki je hitrejši od vseh duhov teme, odpeljal na vrh. Hudičevi duhovi pa so ostali ob vznožju gore in pazijo na to, da ne pride še kdo drugi na vrh gore na drugačen način. Zato je po tibetskem naziranju vsaka ekspedi- ! cija na Mount Everest odveč, dokler bo uporabijala samo človeške moči. „?oskusna nevesta" angleškearistokracije V Londonu se je poročila neka Lucija Silvija Claytonova. Na poročno gostijo se je zbrala velika družba, ki ji je nevesta med drugim povedala, da ie ta dan opravila svojo 300. poroko in da se je odločila, naj bo to njena zadnja. Claytonova je bila prej namreč maneken v znani londonski specialni trgovini za oprave nevest. V tej funkciji je v polnem poročnem ornalu imela 299krat generalne vaje za tuje poroke. V londonski družbi je namreč običaj, da se takšne vaje vršijo dan pred poroko v zaprti cerkvi. Claytonova je pri tem kazala zaročenkam angleških ari-stokratov, kako naj se vedejo naslednji dan ob tem važnem dogodku svojega življenja- Pri svoji lastni poroki pa je bila Cla7to-nova, kakor je sama povedala, navzlic temu tako razburjena, kakor nikoli in bi zgre-šila prt sikozi stransko ladjo cerikve, ki jo ie poznala kakor lastno dlan, da je ni vodil njen ženin. Sedaj bo odprla šok) za mene-kene. Gospodična Miguel z alfortske veterinarske šole, ki je bila na pariški medicinski fakulteti promovirana za živinozdravnico Junaški kirurg Požrtvovalnost mladega, toda odličnega angleškega zdravnika V neki londonski bolnišnici je umrl mladi zdravnik dr. H. P. Nelson, ki je veljal med svojimi tovariši za odličnega kirurga. Izvedel je celo vrsto sijajnih operacij. Pred nedavnim se je pri neki operaciji ranil in okužil. Če bi bil operacijo takoj prepustil drugemu tovarišu in poskrbel zase, bi 6e bil rešil, toda ker je šlo za zelo težko operacijo in se ni mogel odločiti, da bi jo prekinil, je svoje delo še celo uro nadaljeval. tako da se težka zastrupitev krvi ni daia več preprečiti. Ko so se pokazale posledice zastrupitve, so poskusili nad njim operacijo za operaci jo, pri čemer je kazal neomajno hladnokrvnost. Včasih je bilo videti, da ga bo mogoče rešiti, toda vedno znova se je njegovo stanje potem poslabšalo. Ko je zvedel, da mu morajo odrezati roko, ni trenil z očmi, čeprav je vedel. da je njegove kirurške kariere, tudi če ostane živ, konec. Bij je skrbeh le za svojo mlado ženo, ki se je tri ledne trudila z vsem naporom svojih sil okrog njega in je bila pred njegovim koncem že ob koncu svojih moči. Nesrečnioa se je v tem času postarala za leta. On pa se je šalil in skušal kazati, da stvar ni tako resna. Ko je vedel zagotovo, da je izgubljen •ni pustil nikogar več k sebi razen njo premagala Ljubavni roman s plantaže kavovca v Južni Ameriki Z devetimi ogromnimi kovčegi, neštevil-nimi majhnimi kovčegi in legionom škatel za klobuke ter neprestano bevskajočim pekinškim psičkom se je vselila ob začetku pomladne sezone v grado podobno vilo pri Niči ena najlepših žensk, kar jih je kdaj videla Sinja obala. Ljudje so vedeli o njej samo to, da prihaja iz Južne Amerike, da je ločena žena nekega lastnika kavnih nasadov in da ima za seboj pestro kariero, ki jo odeva s skrivnostno temo. Vilo ob morju je najela spočetka samo za nekoliko mesecev. Pozneje, je izjavila, da namerava na sever in na tem potovanju jo bo spremljal morda eden izmed gostov, ki jih pričakuje. Dva tedna pozneje pričakovani gostje sicer niso dospeli, dospel pa je neki mlajši moški, eden izmed tipičnih južnjaških lepotcev. Ga. Juana Farrar, kakor se je bila prijavila oblastim, ga je pričakovala z nestrpnostjo že nekoliko dni. Sprejela ga je kakor kralja, prišel je kakor Romeo k svo-£ Juliji — in bil je v resnici Romeo. Njegovi papirji so se glasili na ime Romeo Verdandolo. In bil je Romeo tudi kot junak ljubezenske idile, ki se je odigravala za mrežno ograjo vile. Minuli so tedni, med katerimi ni videl dvojice nihče na kakšni izmed običajnih promenad ali v kakšnem zbirališču imenitne družbe, ki prebija svoje dneve na Sinji obali. Polagoma sta postala legendarni figuri, nazadnje so ju imenovali preprosto zaljubljeni par Niče. Da nista bila zaljubljenca, temveč po vseh pravilih poročena zakonca, ki sta uživala čar medenih tednov v razkošni vili pri morju, so ljudje zvedeli šele tedaj, ko se je nenadoma pojavil ločeni mož lepe Juane. Prišel je kot mož, ki je moledoval za ljubezen in umevanje, čez nekoliko dni pa je odpotoval Se bolj obupan in še manj ume-van ter priljubljen v Rio de Janeiro. Kopre-na skrivnosti, ki je zastirala do tega dne preteklost Juane Farrarove, se je z njegovim odhodom dvignila. Kmalu je vedela vsa Niča zgodbo njene preteklosti: Juana se je rodila kot hči neke Kreolke, M Je delala na eni izmed največjih južnoameriških kavnih plantaž. Treba je vedeti za beražko življenje teh najubožnejših iz- Amerika je postala zmernejša Manj alkohola — posledica gospodarske krize ? Potrošnja aSkohola to tc/bafca se je v sadovih 26 letth t Ameriki bistveno skrčite.. Cejptrav je Število preblvatetva v tem času naraslo cd 91 mHijpinov na L2f7 milijonov, je danes poraba piva, žganja to smotk mamjša nego je bila L 1910. Narasel pa Je konsum cigaret na 15-fcraitno množino, kar bo ▼ sve®i s tetm, da bo se t tem čaan ženske naučile kajenja. Statistika »veejjeiga davftnega orodapn. rt, 5,760.000 hI žganja vseh wst to fiO mUlJonov sodov piva, v fiskalnem leta 1036. pa Je porabilo 127 milijonov Budi samo 3,735.000 M žganja hi 42 mi lijooov sodov pšva. Poraba smotk je padla od lerta 1910. pd 8 milijard kosov sa 5 mfHJard, nasprotno pa je StervHo PorajbljenOi cigaret od 8 milijard k«sil drugače pomagati, nego da jo je s krepkim boksarskim udarcem napravil nesposobno za boj. Šele potem se je vrnil spet k stroju- Bil je že zadnji čas. Komaj nekoliko metrov nad vodo ga je dobil v oblast in je preprečil katastrofo. ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" med vseh poljedelskih delavcev, da lahko razumeš, kako nizko je stala na socialni lestvi 16-letna omamno lepa Juanita, ko Jo je pri nekem prihodu na plantažo zagledal pri delu sin lastnika. Mladi don Alfredo, ki je vzrasel v tradiciji južnoamer. gosposke kaste, se je dolgo boril zoper ljubezen, ki je naraščala v njem do mlade sužnje — saj ni bila ta po svojem položaju nič drugega nego sužnja. Toda te ljubezni se ni mogel osvoboditi in čez leto dni, ko mu je umrl oče in je s tem odpadla zadnja ovira se je z njo navzlic ugovorom vsega ostalega sorodstva oženil. V pičlih dveh letih jo Je vzgojil za svetsko damo, zapisal ji je knežje imetje in ji služil z ljubeznijo, ki je tuja celo strastnemu temperamentu južnoameriških Špancev. Toda v tretjem letu zakona je nastal nepričakovan zapletljaj, ko se je pojavil mladi Kreolec Romeo Verdandolo. Ta zapletljaj se je končal z ločitvijo zakona, čustvo, ki je bilo morda močnejše od ljubezni ta ga je razlagati pač samo iz mešane krvi, ki se je pretakala v obeh mladih ljudeh, je gnalo Juano in Romea skupaj in ni je bilo stvari, ki bi mogla to čuvstvo omrtvičiti aH ubiti. Za dona Alfreda Farrara se je začela doba trpljenja, ki ga je predčasno postarala, ga spravila na rob blaznosti in se je na zadnje le končala tako, kakor so bili napovedali vsi njegovi prijatelji: Juana je od njega dosegla, da je privolil v ločitev, obdržala je bogastva, ki jih je bila prejela od njega, in odpotovala v Evropo. Farrarov zadnji poskus, da bi svojo bivšo ženo v Niči pridobil spet zase, je prišel prepozno. Nekoliko tednov pred njegovim prihodom se je bila poročila z Romeom. Nekdanja sužnja je bila v drugič zmagovalka nad »gospodarjem«, ki jo je bil osvobodil v njeni prvi mladosti. £ S T O £ K D O T E Krepak kmet, ki je bil pravkar za lep denar prodal svojo letino v mestu, se je vračal domov. Že blizu njegove vasi je skočil iz grmovja neki možakar in zavpil; »Denar ali življenje!« V njegovi roki se je bliskai samokres. Kmet je buljil vanj brez besede. Tedaj je ropar reikel: >No, če ne bo premalo, si tova delila. Toda sedaj denar ven!< Kmet je težko duhal, se v zadregi popraskal za ušesi in dejal: >2e prav, samo da bi ne bilo drugega*. »Katerega drugega?« ee je začudil ropar. »No, tistega, ki stoji za varnic Razbojnik se je pobliskoma obrnil in prav tako bliskoma ga je kmet s svojo gorjačo opalil po glavi, da se je zgrudil brez zavesti. Potem je šel svojo pot. kakor da se nj nič zgodilo. VSAK DAN ENA »Ali morda veste, kako se odpro ta vrata?« (*Politikenc) ZANE GRET: 20 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Sled ie vodila po griču navkreber, v gozdove. Nezmotljivo in ne da bi se le za trenutek obotavljal, je lovec ubiral svojo smer; kakor senca je smu-kal od drevesa d-o drevesa in od grma do grma; neslišno, previdno, a vendar strahotno hitro .ie sledil Indijance. Ko je prišel v temni pragozd Črnega lesa, so mu jela zagrajati pot podrta drevesa, razpoke v tleh in nepredirna hosta; vse to je bilo hitremu zasledovanju v oviro. Pred takimi skoraj nepremagljivimi zaprekami je lovec obstal, se razgledal po okolici in si skrbno vtisnil verjetno pot rdečekožcev v spomin. Nato si je izbral ovinek, da se je ognil najhujših težav. Časih so bili ti ovinki samo po nekaj sto metrov dolgi, časih jih je bilo pa tudi za dobršno miljo; a skoraj vselej je takoj znova našel sled. Cez nekaj časa je prišel na jaso, kjer je raslo drevje daleč vsaksebi in je segala hosta samo do kolen. Počrnela tla so pričala, da je v nedavni minulosti opuščavtfl ta del ozemlja gozdni požar. Na bregu žuborečega potoka, ki se je v mnogih kri-Ijah vil po iasi ie našel lovec novo sled, ki mu je izvabila vzklik silnega presenečenja. Rezko očrtan se nn ie pokazal na mehki tleh Triumf und Tragik des Erasmus von Rotterdam«) idealist po srcu in skeptik po ra z umu. Erasnius — tipični intelektualec svojega ča sa in vsakega časa, v katerem se odločuje zgodovina narodov — ni mogel pred dvema skrajnostima reči ne da ne ne; ni 6e mogel odločiti, da izmed dveh poti izbere eno samo. V tem je bila njegova tragika, in v tem je še danes tragika slehernega inte-tektualizma, ki noče svoje dvomljivosti in kntičnosti žrtvovati dogmam, kakor jih zahteva vsako veliko gibanje, ki naj ali vzdrži stari sveft ali ga obnovi od temeljev. Človek, ki čuti enako nesposobnost za prilagoditev temu ali onemu toku časa; ki misli, da so v tem in onem vrednote in možnosti novega razvoja, bo razumel tragiko davnega humanista, ki ga je dinamika zgodovinskega razvoja odsunila z vodilnega mesta in polagoma vrgla v pozabo, kakor meče v prevratnih dobah vse ljudi >ziate sredine«. Napaka Erasmova in vseh ljudi njegove vrste je v tem, da hoče vsak biti, kakor je Erasmov življenjepisec 1. 1515. zapisal o Erasmu, »homo pro se«, človek za se. Zgodovina pa v odločilnih dobah podi ljudi v črede, prav kakor pastir ovce, ko 3e pripravlja nevihta; gorie ljudem, ki nočejo v čredo in ki ne morejo priznati njenih gromadnih zakonov. »Svoboden, nezavisen duh, ki se ne veže za nobeno dogmo in se ne mara odločiti za nobeno stranko, nima nikjer na svetu svojega doma«, pravi Zveig v enem izmed poglavij o Erasmu. Besede, ki ne označujejo samo usode Erasma Rotter. damskega, marveč tudi usodo vseh skeptikov, pomirjevalcev, oznanjevalcev strpnosti in miru. Prehod petnajstega stoletja v šestnajsto je bil v Evropi prav tako nemiren kakor je naš čas, nasprotja prav tako ostro postavljena, problemi takisto žgoči in neodložljivi. Tudi takrat so se trla med seboj gibanja, ki so imela, kakor bi dandanes reikli. totalitaren značaj. Humanizem je sicer močno zrahljal rimsko cerkev, toda čim tolj se je ojačevalci gibanje po reformaciji vsega krščanstva, bolj se je zgoščevala njena odporna sila, z večiim vzponom so se zbirali njeni ortodoksni življi. Tako je po krasnih sanjah renesanse nastopila stoletna borba med reformacijo in protireformacijo, ki vzlic vsem svojim strahotam, med katerimi prednjaoi tridesetletna vojna, ni ostala brezplodna za človeštvo. Iz teh borb ni vznikla samo razkošna umetnost baroka, ki je hotel s svojimi obilnimi formami, polnimi igrive fantazije in monumentalne sile odškodovati ljudi za bedno in negotovo življenje v teh časih, marveč tudi marsikaj dragega: demokracija, racionalizem in celo verska strpnost, katerih dopolnitev je v marsičem padla šele v devetnajsto stoletje, tja do naših dni. Na pragu velike dote, ki je za cela stoletja odločila tok evropske zgodovine, je Erasmus Rotterdamski izdajal svoje traktate in ironično-skeptične spise, kakor je >Lau3 stultitiae«; »prvi veliki stilist novega časac (Zweig), ki je pisal morda najlepšo latinščino tedanje dobe. Kajti jezik Horatijev in Ciceronov je bil takrat velika vez med narodi, najgloblji temelj evropske skupnosti, ki ga lahko dandanes zavida sleherno pan-evropsko gibanje. Ta jezik je. čeprav samo neko dobo krasno predstavljal duhovno edinstvo Evrope, enotno smer njene civilizacije in široko pot za odpravo nesporazumov, kj kaikrati izhajajo iz babilonske zmedenosti človeške govorice. Erasmus je bil a representativ man humanizma in njegove mednarodne, svetovljanske kulture, apostol spravljivosti in miru, odkrit in navdušen filozof sredine. Ni »»vraži! ničesar razen vseh vrst sovraštva, nestrpnosti, omejenosti, čredne zagrizenosti, dogmatične trdovratno-sti. Sredi Evrope, ki je v napetosti svojih dveh ekstremov čedalje bolj izgubljala zdrav razum in ki se je še za njegovega življenja zapletala v nevarno igro vojn in duhovnega sovraštva, je humanist Erasmus oznajal nauk, dia je zdrav, jasen razum mnogo zanesljivejši vodnik knezov in drugih mogočnikov ki imajo v rokah usodo narodov kakor čustvena razvnetost in kipeča strast. Njegovi foliianti, čeprav spisani v krasni latinščini, 60 že zdavnaj pozabljeni; nanje neizprosno seda stoletni prah starih knižnic, kamor le redko posveti človeško oko. Toda nauk Erasma Rotterdamskega je ostal v evropskem duhovnem ozračju do današnjega dne in ostane še dolge vekove, kajti ta nauk je samo varianta velikega testamenta, ki so ga zapustili človeštvu vsi njegovi resnični geniji. Vzlic vsemu nerazumevanju in neskončni mzlorabam — in kje je kaj svetega, česar ni zlorabila človeška 6labost? — je ta nauk zaobsežen v vseh religijah in v vseh velikih filozofskih sistemih, da. celo v vseh, še tako skrajnostnih gibanjih, ki hočejo osrečiti človeštvo. Razredni, narodni, strankarski egoizmi so minljivi, kajkrat samo enodnevni pojavi v tisočletnem toku zgodovine, in najsi se zde trenutno še tako pomembni in pereči, so z vidika stoletij, tisočletij, stotisočletij, ki so še pred človeštvom, samo dim, oblaki, pene, kakor vse. kar je zvezanega s človeško omejenostjo in časovno minljivostjo. Toda ideja o edinstvu ljudi, o njihovi skupni sreči, o njihovi odre. šitviv ljubezni in miru, je kakor ptič feniks: stokrat sežgana, plane stokrat živa iz svojega pepela. Ob štiristoletnici smrti sopotnika vseh resnično prosvetljenih in duhovno svobodnih ljudi, pozabljenega in vendar še v sodobnosti pričujočega Erasma Rotterdamskega ne mislimo toliko nanj. ki je s svojimi knjigami vred prah in pepel, kolikor nase in na naš čas — takisto prelomen, odločilen in viharen kakor njegov. In zavedamo 6e, da so usodne razpoke med narodi in družbenimi sloji čedalje hujše, da veter zgodovine kopiči na dveh 6traneh preteče oblake, ki obetajo nove, strašne nevihte in da neizprosno propada modrost aureae mediocri/tatis. V tem času je tembolj treba, da se zbere in strne rod Erasma Rotterdamskega — rod idealistov po srcu in skeptikov po razumu, ljudi ki hočejo sredi med žgočimi nasprotji časa najti prostora za večno nalogo humanizma, za sveti testament rotterdamskega modreca: z razumnostjo in strpnostjo delati človeka bolj človeškega, spreminjati Črede v svobodne združbe svobodnih ljudi. —o* Akademija KPA v Murski Soboti Murska Sobota. 12. julija Svojevrstni pomen akademije Kluba prekmurskih akademikov in višina programa nujno narekujeta, da poročam o tej »lokalni« prireditvi v enem naših vodilnih lisitov, in glede na njegov pomen prav v rubriki, ki zaznamuje kulturne pojave. Prepada, ki so ga stoletja zarezala med Prekmurje in ostalo Slovenijo, ni še niti zdaleč dovolj premostilo osemnajst let bivanja v skupni državi. Kdor je le bežno zasledoval delo Kluba prekmurskih akademikov, je videl, da je eden njegovih poglavitnih 6motix>v naloga, premostiti s pozitivnim delom ta kulturni prepad. V to smer stremijo njegove prireditve, akcija za popolno gimnazijo, ustanavljanje potujočih knjižnic po Prekmurju. To je tudi biil smoter Akademije KPA, katere pomen je bil kulturen v dveh ozirih, ker bo namreč morebitni dobiček porabljen za potujoče knjižnice po Prekmurju. Pri akciji za gimnazijo v Soboti je sodelovala vsa slovenska javnost; za prekmursko knjižnico prejema KPA knjige iz vse Slovenije; pri akademiji v Soboti so sodelovali člani ljubljanskega konzerva torija in akademiki ljubljanske univerze. Prav to sodelovanje s slovensko javnostjo mi nalaga dolžnost, da poročam o vtisih z akademije. Po kratkem uvodnem govoru predsednika KPA Ivana Zvera je akademski pevski kvintet (ki ga tvorijo gg. Jurjevič, Skoberne, Dolničar, Mehle in Prielan) zapel Jenkovo »Vabilo«, Jerebovo »Ob kresu« in Ferjanči-čevo »Sijaj solnčece«. Akademski pevski kvintet, ki je znan kot eden najboiljših pevskih zborov, je žel že ob prvem nastopu ve-lek uspeh. Staro resnico, da utegne nekaj slovanskih pevcev doseči glasbeni učinek, ki ga pri mnogih drugih narodih ne dosezajo največji pevski zbori, je akademski pevski kvintet tudi tokrat dokazal. Sledil je ruski ples po zamisli g. Gotovina, ki sta ga temperamentno podala član ljubljanske opere g. E. Frelih in konzervatoristka gdč. L. Zelenikova, nato pa gozdni rog g. Hribarja. Slednji je zaigrali Saint-Saensa »Romanco«, Mullerja »Andante religioso«. »Romanco«, in »Noctumo«. Ton g. Hribarja je biil enakomeren, zlasiti v drugi točki izrazito nežen. Na klavirju ga je z velikim razumevanjem spremljal konzervatorist g. D. Zupanič, ki je uspešno izravnaval delno nesigurnost svojega partnerja v ritmu. Višek prvega dela akademije je tvorila ritmično simbolična scena >Oj Doberdob«, ki jo je sestavil in izvajal g. Frelih. Ob spremljavi pevskega kvinteta je podal tragedijo Doberdoba. Le redkokdaj se more izražati umetnik tako neposredno, prepričevalno in pretresljivo, kakor je to uspelo g. Frelihu v sceni, ki zahteva tudi fizično izredno mnogo. Sledil je kvintet (Adamič »Šel sem po zelenem travniku«. Dev: »Ptičice pojo«, narodna »Ko so fantje proti vasi šli«) nato l»a je z velikim uspehom zaključila prvi del sporeda gdč. Zelenikova s Schubertovim »Moment musical«, ki ga je sestavil g. Go-lovin. Močan učinek je dosegel v drugem delu sporeda bari'tonist g. Dolničar. ki je zapel Pavčiča »Pa moje ženke glas« in arijo Der-monta iz Traviate s spremljavo g. Zupaniča. Sledila mu ie pianistka ga. M. Osterc-Valja. lo. ki je s svojim nastopom dokazala, da je kljuh tehničnim težavam, ki se zdijo nepremagljive, sposobna ustvarjati mnogo več, kakor lahko nudi marsikateri pianist ob najboljših pogojih. Ker ni bilo mogoče dobiti klavirja, je bila Osterčeva zaigrala Cho-pinovo etudo v c-molu, torej skladbo, ki je prototip onih, ki zahtevajo klavir — na pianinu. S svojo temperamentno, globoko doži veto igro in popolnim tehničnim obvladovanjem je ustvarila najboljše točke večera in žela buren aplavz, ki se je ponovil ob ALbenizovem ritmičnem plesu »Seguidillas« in jo končno prisilil, da ga je ponovila. Za akademskim kvintetom (Prelovec »Skr-jančku«, Jereb »Pelin roža« in Kernjak >Juhe...!«) sta zaključila večer s slovenskim plesom g. Frelih in gdč. Zelenikova. Ples, ki ga je sestavil g. Frelih in spremljala — kakor vse ostale plese — ga. Osterčeva, je vzbudil v občinstvu veselo, domače razpoloženje. Tibor Škerlak Iz srbohrvatskik revij »Srpski književni glasnik« priobčuje v številki z dne 1. julija med drugim prvi del študije dr. Nikole Mirkoviča o pesniku Jovanu Dučiču. O predstavitelju srbske Moderne so izšle tudi že slovenske šrtudije (Borko, Brnčič v »Ljublj. Zvonu«). Dr. Mir-kovič skuša orisati Dučičevo osebnost in celotno delo z enotnega, kritičnega vidika in ga prikazati v njegovem razvoju. Zanimiva študija se bo zaključila v prihodnji številki. Janko Tufedzič se v krajšem članku bavi literarnim dedom. Janka Veselinoviča. Zaključuje ee daljši esej drja Bogdana Radice »Duša Sredozemlja«. Pisec je dobro znan iz >Srp. knjiž. glasnika« in zagrebške »Nove Evrope« kot avtor esejev iz romanskih literatur, idejno-političnih člankov in referatov posameznih pomembnih knjigah. V eseju »Duša Sredozemlja« podrobno in na osuovi najnovejše romanske literature (Paul Vale^, Ortega y Gasset i. d.) razglablja kulturne probleme Sredozemlja, ki mu je vzlic jezikovnim razlikam zaključen krog. V zvezi z mediteransko enoto razpravlja zlasti o problemu Dalmacije in njene kulturne tradicije. — St. Janjič je prispeval daljši članek o Maksimu Gorkem. v katerem je zlasti zanimiv opis piščevega osebnega stika z velikim ruskim pisateljem. Izmed ostalih člankov in referatov v tem zvezku opozarjamo na drugi del kritičnega poročila Branika Po-poviča o osmi pomladanski razstavi v beograjskem Umetnostnem paviljonu. Pisec obravnava tudi nekatere slovenske slikarje (Maksim Sedej, Drago Vidmar, Matija Jama, R. Jakopič, brata Kralj in dr.)- S Sedejem in D. Vidmarjem je nezadovoljen, Jama. ki je »nekada slikao dasta dobre impresionislič-ke pejzaže •.., danas ni to više nije u stanju«, tudi Jakopič baje ni predstavljen tako, kakor bi bito treba, medtem ko 6ta brata Kralja baje padla v »ilustrativnost i u literatura, njihov slikovni izraz, i to od početka malodušan i bled sada se skoro sasvim izgubio, čas u površnoj dekorativnosti, čas u ilustrativnoj. sirovoj realnosti«. Zato sta pa po mnenju Br. Popoviča Fran Zupan in Božidar Jakac »daili interesanlnih priloga grafičkom odelenju«. Med kiparji hvali Po-poviC L. Dolinarja, v kipih Tineta Kosa in bratov Kraljev pa opaža močan vpliv Bar-lacha. vzlic temu pa so vredni pozornosti. »Letopis Matice Srp«ke« je pravkar izišU majniško-junij6ki zvezek delno posvetil 80 letnici Nikole Tesle (govori dr. Gavriloviča in ing. Slavka Bokšana), Veljko Petrovič je prispeval študiji o svojem vojvodinskem rojaku, nedavno umrlem pesniku in pisatelju Mileti Jakšiču. Zaključuje se daljša šitudija Pere Slijepčeviča o Thomasu Man-nu — mimogrede rečeno, prva večja jugoslov. študija o enem najpomembnejših pojavov sodobne nemške literature. Vasa Stajič ob, javlja dve pismi Dositeja Obradoviča. Zagrebška »Hrvatska revija« Ima v julijskem zvezku večidel leposlovje, članka sta dva in oba politična (dr. Nagy piše o prvi knjigi Trumbičevih spominov, A. Dabinovič pa o pruski politiki v Podonavju). V feuille-tonu so izšli številni referati o novih pojavih v literaturi, likovni umetnosti in glasbi. Sarajevski »Pregled«, kj ga urejata dr. Jovan Kršič in Todor Kruševac. se drži na znatni višini provincialne kulturne revije. Izmed Člankov v novem zvezku naj omenimo Jovana Kršiča uvodnik »Putevi nove demokratije« (o novi ustavi S S S R), razpravo dr. Maše Zivanovič »»Za zaštitu narod-nog podmlatka«. odlomek iz spominov ministra BiLinskega (o sarajevskem atentatu) in številna poročila v književnem, in znanstvenem. glasbenem in političnem pregledu. ŠPORT V nedeljo sprejmejo BSK Za Bskov nastop v Ljubljani b« delajo malo več kot običajne priprave. To je tudi umljivo. Prvič, ne igra v Ljubljani državni prvak vsako nedeljo. Drugič je pri nas prav z zadnjih časih zaradi sportno-političnih prilik postal Bsk zelo popularen. In naposled je Bskovo moštvo čisto s športnega stališča mednarodna marka. Vse to opravičuje znatno zanimanje za igro prihodnje nedelje. Moštvo Ljubljane je v Beogradu prav dobro odrezalo. Ta uspeh se je odrazil iz vseh kritik. V intenzivnih treningih se moštvo pripravlja na povratno srečanje. Po 6portni logiki bi moralo moštvo na svojih tleh še boljše odrezati. To se v naši športni javnosti tudi splošno pričakuje. Morda pa je tak optimizem le pretiran? To in še druga vprašanja bomo razmotrivali v pregledih, ki jih bomo prinašali pred to važno tekmo. Olimpijska plavalna tekma Dne 22. julija v Ljubljani Letošnja kvalitetno gotovo najmočnejša plavalna prireditev bo olimpijska izbirna tekma dne 22. julija. V športnem kopališču Ilirije, ki najbolj odgovarja športnim predpisom, bodo nastopili najboljši plava-či in vaterpolo igralci Jugoslavije v ostri borbi za mesto v olimpijski reprezentanci Jugoslovenski plavalni savez posije na olimpiado v Berlin 16 oseb: 1 skakača, 4 plavače in 11 waterpolistov. Naši bodo nastopili torej v skokih s 3 m deske in s stolpa, štafeti 4 x 200 m prosto, verjetno 100 m hrbtno (Wilfan!) in 100 m prosto ter v vaterpolu. Po končanem državnem prvenstvu moštev v Mariboru pridejo najboljši plavači Jugoslavije v Ljubljano in ostanejo tu do izbirne tekme, ki nam bo dala reprezen-tante, ki ostanejo na skupnem treningu v Ljubljani do odhoda v Budimpešto in Berlin. Pred olimpiado odigrajo namreč naši še mednarodni tekmi z Madjarsko in Češkoslovaško. Gotovo mesto v olimpijski reprezentanci že ima Branko Ziherl, naš popularni ska-kač, ki je letos v zavidljivi formi, tako z deske, kakor tudi s stolpa. Reflektantov za štafeto 4 x 200 m prosto pa je lepo število, med njimi najmočnejši Wilfan, Cigano-vič, Cerer, Gazzari Stocker in DefilipL Težko je reči že sedaj, v kateri postavi se bo plavala reprezentančna štafeta. To bo pokazala šele olimpijska izbirna tekma. Enako je z vaterpolom. Jug je letos svoje moštvo pomladil, splitski Jadran upa, da bo plasiral svoje moči. Tudi Ilirijan Fux ima velike izglede. Prva letošnja plavalna tfhiffff Waterpolo: Iliri}a-Jadran. Breegnori Naši Ilirijani, ki gredo v čeirtetk na drž. prvenstvo v Maribor, nam bodo pred odhodom še pokazali, kaj znajo. Na start se bodo za slovo v domačem bazenu še enkrat postavi« Wdlian, Schell. Cerer, Groschlje-va, BTadačeva dn drugi. Pričakovati je par prav dobrih rezultatov, saj so naši plavači letos zastopali zmagovito belo Ljubljano v Gradcu in Celovcu. Upamo, da se tega naše oljčkistvo zaveda in bo s številnim po6etom pokazalo svojim reprezentantom naklonjenost. Program obsega: 10o m prosto gospodje, 100 m hrbtno dame, 100 m prsno gospodje, 100 m prsno ckume, 100 m hrbtno, 50 m prosto juniorji. štafeto 4X50 plavalna tekma. Vsi plavači morajo biti točno ob. 2020 na kopališču- Reditelji m blagajniki ob 19.30. Iz življenja na deželi Iz Škofje Loke gl_Obrtno industrijska razstava. y nedeljo dopoldne so ©tvorili pred novo šoto v Škofji Loki obrtno-induStrijsko razstavo, ki bo odprta do 16. avgusta- K otvoritvi so se zbrali mnogi predstavniki državnih, civilnih, in samoupravnih oblastev in zastopniki ofc rt-ništva in industrije. Predsednik razstavnega odbora je izrekel vsem dobrodošlico, zlasti pa zastopniku Nj. Vel. kralja, polkovniku Lu-kiču, g. banu in dvorni dami ge. Tavčarjevi. Pred otvoritvijo je bila izpregovorjena vrsta pozdravrfih govorov, otvoritev pa ie obavil g. ban. Gostje so si ogledali vse razstavne prostore in se o razstavi prav laskavo izražali. -* BLED. Kino Bled predvaja danes ob 9. zvečer velefilm »Carjev sel«. Pride »Viva Villa!« Točno plačil) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino pmtfUlfU — Jtcman v slikah. □UUUUULOJUU Sam je odpotoval v Brigtown, da zasledi vlomilca Ozvalda ln prijatelja. Malemu Tomi ju je naročil, naj s Patom pazljivo nadzorujeta kretanje vojvode. cmniiiED Toray se je t>o Samovem naročilu javil stražniku Patu na policijskem ravnateljstvu. »Tn imaš vojvodovo sliko In naslov njegovega stanovanja. Ce boš naletel nanj, ga zasleduj T' "^š^j za vsako ceno ter Parf. kaj Copyrignt »Pantheon« & »Jutroc. In tako je Tomy sedel na tlak pred vojvodovim stanovanjem. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi tn ženttve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din 3.— davka m vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20«—« Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n;M m odgovor, priložite U1H £e ▼ Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddc-leK „Jutrau, Ljubljana« Bofieda 1 Din, uavek 3 Din ta, šifre aH dajanje nasloni C Din. Najmanajši zneeek VI Din. Lefcoviščarjeml Lof>o sobe, izboroo kuhinjo, priertno kapljico Vam. nudi gostilna St. Ravnikar, na Čatežu p. Velika Loka, Dolenjska. Beniijon za osebo dnevno 25 Din. Dopisnici 1 15337-38 Beseda 1 Din. in-refc S Din ta Šifro sli dajanje naslova 5 J5ta- Najmana$8 toesek 17 Din. Tekstilna industrija v Sloveniji, BSe za takoj-&eo naatop perfefctao steno-gTa-fiajo M koresponAenti-njo ki je perfektna v hr-vntakem in nemškem dopisovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod šifro fektnac. 15883-1 Službo stalnega zastopnika za prodajo knj5g za okoliš Cel;«, Ptuj, JCTamj in drugod, dobe inteligentne osebe. Ponndfoe na »Strok orno založbo«, Ljubljana. JffiMJfct Kuharico ki dobro. okusno kuha, — sreenjih let, tmfcoj sprej-mem. Restavracija Em-erSii, Maribor. 16250-1 2 mizarska pomočnika za potriSfcro, poštena sprejme m-rmitlvo »Sa>va«, Mi-kk*^ 6. 16347-1 Frizerko tod! mlajžo moč, sprejme v ertaino name? Jen je sa.lon »ELA«, Ljubljana, Gajev« nI. 6. Ponudbe osebno aH pismeno. 1GE24-1 Dekle ki govori pravilno nemSki, sprejmem v malo družino. Potradbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop 1. avgust*«.. 16604-1 Izvežbano prodajalko perfektnio t nemščini — lščean za letovišče. F.ven-taelno s*a3no mesto. Ponudbe pod »Modna trgovina« 5a ogl. odd. Jutra. 1C39FU1 Deklica šole prosta; dobi takoj lahek in trajate zaslužek. — Ježek, Frančiškanska nI. 8. 1)6317-1 Natakarico kavcij« zmožno, stalno starejšo moč, sprejmem takoj Naslov v vseh posloval ni ceh Jutra. 1601(2-1 Knharico potrebuje žandarm. staniea Loka pri Ztrsnjo. za takoj še® nastop ali 1. avgusta. Plača po dogovoru. 16208-1 PoUk Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanajši znesek 17 Din. Osmošolec reai. girnn. instruira za popravne izpite vse predmete. Naslov: Frank opaneka 12, Šiška. 16100-4 'MAL Beseda 1 Din, lavek S Dim za šifro ali dajanje aslova 5 Din. NajmanajSl znesek 17 Din. Gora - Dagor 9X12 za plošče in film, aa.prodaj za Din 630. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod šdfro »OOrz«. 16354-6 Trodeln© omaro ceneno prodam. — Idrijska IS, Stan in dom. 16346-6 KoIleiflex 6X6 prvi model, Teesar 1:4.5, kakor nov, s torbo, 4 filtri in zaslonom zoper soln-ce, primerno prodam. Na ogled v d-rogeriji Gregorič, Prešernova ulica 5. 16239-6 Otroški voziček glohok, dobro ohranjen, jKKemi prodam. Naslov: J-e-"-ličeva 10 IX. stopnišče, 1L nadstr. 16218-6 Rezi an je črk te vezanih plošč, ki se odda na dom, je primerna zaposlitev zn dijake v po čitnicah. Naslov v vseh !>osl»>vaini«ah Jntna. 16319-1 Z Rečice zdf. naj se ponovno oglasi. \VasmeT. Vodnikov trg. 16206» Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Čebulo novo, dobavlja promptno Jos. Lah. Osluševci pri Ptuju. 16309-33 Avto, moto Beseda l Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Tovorni avto trttonskl prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16081-10 G. rh. Rotman: Miha Klapoub i» njegovi prijatelji Fiat avto z malo porabo bencina, prodam za 8.000 Din in Jamsko motorno kolo Wen-■i^rer za Din 3.500. Ogledati v trgovini M. Kramar, Kamnik. 16240-10 Kdlesu Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din. Kolesa ponikljana ln pokromana, vseh nemških znamk na-prodaja po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36. 16335-11 SENZACIONALNE NOVOSTI! Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Radio aparat novejše tipe zelo selektiven, na baterije, prodam za ceno Din 2.200, event. na obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radione 3-cevni«. .5342-9 Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Vrtalni stroj prodam. Ivan Dremel, La-verca 24. 163113-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje .slova Din. Najmanajši znesek 17 Din. Koncertni klavir Stutzfliigel, znamke BOsen-dorfer, dobro ohranjen, — prodam aJa zamenjam za pianino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16258-36 Kupim Beseda 1 Din. davek S Din šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din. Parni kotel 40—^0 kv. m grejne površine 10—rilo atm. iščem takoj. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Neredukovano«. 16252-7 Beseda 1 Din. davek 3 Dlt> za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Nfltman.ijši znesi-t 17 Din. Hranilne knjižice vnovčite najbolje potom moje pisarne Solidna poslovanje! Takojšnje plačilo! Priložite znamko Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. ' 168-16 Vrtal solnčnrkl poCenSl od Otn 200.— Patentirani fotelj ca re_ gruliranje s tkanino. Patentne poljske post«, lje ▼ največji popolnosti Edini Izdelovalci „MAŠA" izdelkov, tovarna pohištva, Šotorov, vrtnega pohištva, Itd. 99 J UCJOTEKST1JL44—OSMEK V najem Beseda i Din, davek 3 Diii za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Poslovni prostori za galanterijsko stroko na debelo dam v večjem mestu na Gorenjskem / najem pod ugodnimi pogoji, priporoča se da prevzameta dva agilna in res iz-vež bana pomočnika v tej stroki, uspeh zajamčen, event. denarna sredstva na razpolago. Ponudbe je po slati do konec julija na ogl od. Jutra r>od »Galan terija«. 15038-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanajii znesek 17 Din. Restavracijo v večjem mestu Dravske banovine, najfinejšo dobro vpeljano, oddam v najem z vsem inventarjem zaradi bolezni. Ponudbe naj stavijo satno ugledni, premožni restavnateirji. (Izvan-redna prilika.) Ponudbe na j podružnico Jutra Maribor ' pod »i8o<. leaaivo Posest Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanj« aaslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din Vrtno parcelo prodam. Arhar, Celovška o. štev. 80. 16U79-30 Malo lepo posestvo Vuhred - Manenberg, Dravska dolina, takoj naprodaj. Primerno je za vpokojenca, tudi za trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »40«. 16*19-30 Štirisobn0 stanovanje komfortno, z vsemi pritikli-nami, oddam v vili Podrož-nikom. Poiive &e Bizjak Filip, Kongresni trg 8. 16348-31 Dvosob. stanovanje sončno, s kopalnico, takoj oddam. Herbersteinova lO, Stadion. Cena 650. 16328-21 Čitateljem in inserentom! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarja, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Posojilo 2000 Din išče gospodič-na. Nudi garancijo, erventuelno vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«. H6E27-16 Hranilne knjižice vseh, tudi podeželskih denarnih zavodov, knpnjem po najvišji ceni in izplačam tako} v gotovini, izposlujefm posojilo na hranilne knjižice. ALOJZIJ PLANINSEK aig. za bančne in kreditne posle. Beethovnova ul. ltl/I. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. 16344-16 84. Slikar je med tem v klobuk pobiral darove, in uspeh, lahko si mislite, je bil velikanski, čez nekaj dni so imeli nabranega to Irko denarja, da so si mogli privoščiti gosposko kosilo v gostilni. Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Dta za šifro ali dajanje naslova Din. Naimanajši znesek 17 Din. Grafolog in hirozof N. Sadlucky v Celju Ostane še do 1. avgusta. Sprejema vsakodnevno: 9— 1(2, 14—19. Naslov: Celje, Hotel »Evropa«, soba 19. 10268-31 Beseda 1 Din, davek 3 Dir za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA bnret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr' PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero Je izdelano z vložkom za 3liko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Kupujte domače blago! Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška ln ženska oblačila. — Vzorci brez- plačno. »K O S M O S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvofakova cesta št. 1. Hiša v Brežicah z dobroidočo gostilno, med kol od v aro m in Brežicami, »a prometni točki, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah J u tira. 1633830 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dve vezani sobici s souporabo kopalnice, oddam za Din 800. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16262-33 Krasno solnčno sobo veliko, svetlo, s posebnim vhodom, z dvema posteljama, z upora-bo kopalnice, v novi vili, oddam dvem solidnim deinam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16300-33 Opremljeno sobo lepo, oddam po nizki ceni eni ali dvalnic«. oddam 1. avgusta gospodu ali gospodični. Kolodvorska ul. 38m, desno. 16334-23 2 gospoda učitelja tečajnika, sprejmem v neposredni bližini Sred. teh. šole v prijazno sobo in na do-bro domevčo hrano. Na-slcrv v vs«h poslovalnicah Jutra. 15402-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj boljši o»?bi. Vrhov-čeva ul. 9/1, desno. .16336-33 Enodružinsko hišo novo, dvoriščno, z dvoriščem brez vrta, v Ljubljani, prodam za gotovino. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 DVo za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje solnčno, balkon kopalnica, lep vrt, oddam avgusta. — Ogled od 9—15. Postojnska 20. 10301-3» Zakonski par starejši, — fe&e dvosobno solnčno stanovanje s sobo za shižkinjo, kopalnico in plinom za 1. november. — Pooudibe na ogl. odd. Jutra t navedbo najemnine pod »Siguren plačnik«. 16339-31 Enosob. stanovanje oddam. Hrenova ul. 7/1. 10214-91 3-sobno stanovanje z veem kemfortom, oddam v novi bifi zraven gostilne ►Pri Kmetu* 1. avgusta. 16311-31 V prijazno sobo in na domačo hrano sprejmem gospoda v bližin Srednje tehnične šole. N« slov v vseh poslovalnic.-'' Jutra. 16341-3 Mlajši in starejši Ceste bojujejo na MUS1U SPOLIH SLHBOST! K (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat VIR1LINETS ki deluje ojačeno. Škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97.— Din; s 100 tabletami 203.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. Ogl. reg. pod S. br. 10'12969—35 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din. Mlad obrtnik s sigurno eksistenco, poroči goepodiftio do 26 let staro, z gotovino i!5.000 Din, tudi t dežele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden obrtnik«. 16316^35 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik ijuumauuuuLiiJuc 1'eiefoB 2 9 §t PREMOG DRVA tn K A R B O-PAKETI IV. 8CHTJM1 Dolenjska Narodna tiskarna LJUBLJANA uui k b 11 b in n n na HHHHHHS BSHSSSB Urejuje Davorin ftavljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — ga Narodno tiskarno d. d. Kot tlakarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratrvi del je odgovoren Alojz Novak. —. s.^^bPam,