Primoži list" izhaja vsiki SO.,iu 80,, dan v mesecu. Ca-ha ti, e*Io Mo I gl. 50 n., «a col M* 75 o. Posamezne številke »« dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov. .. I I. (gouČl/iv list za slovensko ljudstvo na primorskem. V m m sa rtro, dom, ce.arj/% / Ureditvi in upravništro mu je v Gorici, Wun»*« ulica št. io.—Nefran-kovana pisma le ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. T I Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista". Tiska: Hilarijanska tiskarna. \ i 1 Deželni zbor zaključen. Kar je. bilo pričakovati, se je dogodilo. Vlada je zaključila zasedanje našega deželnega zbora. Dolgo se je poskušalo, pogajanja so bila od obeh stra-nij, a vse je bilo zaman. Stranki se nisti mo&li sporazumeti, in vlada je storila zadnji korak. Na koga pade vsa krivda ? Italijani obdolžnjejo slovenske zastopnike, da so oni «6 svojimi pretiranimi zahtevami provzrofeili' krizo. Tako pišejo v domačem židovskem glasilu, tako trobijo v svet po nemških židovskih glasilih. Ves svet naj se sžgraža nad predrznostjo slovenski)' zastopnikov. Da so Slovenci krivi, sodijo tudi Višji krogi. Vajeni temu, da so do zadnjega časa Slovenci mirno prenašali vse krivice, ter se zadovoljevali z drobtinicami, M so jim jih delili Italijani po svoji prosti volji, ne morejo sedaj imeti, da so Slovenci popolnoma opravičeni pričeli odločneje tirjati svoje pravice. Tem višjim krogom, seveda, ne gre v glavo, da bi Slovenci ne ostali vedno krotke ovčice. Toda gospoda vedite, da tudi ovčja nrav prekipi. Po imenovanju dr. Pajerja deželnim glavarjem, sestavili so Slovenski zastopniki svoje zahteve ter jih vročili Italijanom. V odgovor na slovenske zahteve >e sledilo skrajno žaljivo pismo dr. Pajerja, v. katerem Italijani kratkomalo odbijajo vse zahteve Sloveucev. Že ta odgovor nam jasno dokazuje, da Italijani niso hoteli poravnave, da njim ni do ‘pravičnosti 'nasproti slovenskemu narodu, da jim je za svojo po krivici prisvojeno nadvlado. To za Slovence skrajno žaljivo pismo je moralo pretrgati vsako vez, slednje pogajauje Slovencev z Italijani. (Kaj čete g. urednik, oni mislijo, da so Slovenci to, kar so njih „sottani.“ (Op. stavca.) Deželni zdor je miroval. Na dan 27. maja pa je dež. glavar razpisal sejo deželnega zbora. Vedel je dobro, da slovenski poslanci ne pridejo v deželni zbor. Računati je moral torej na udeležbo Nj. eminence. Seja je bila, a kardinal ni prišel v sejo. Kadi tega je nastal silen krik in vik v židovskem časopisju. Italijani so računali na to, kakor so v „Corrieruu javno izpovedali, da bode Nj. eminenca sč svojo udeležbo omogočil, da bodo v jedili sami seji mogli sklepati vse in o vsem A njih up je šel po vedi. Deželnozborski voz je zopqt obtičal. Krivdo 30 Italijani zvalili na Slovence. Opomnili smo že, da po skrajno žaljivem odgovoru dr. Pajerja se Slovenci niso mogli in smeli nadalje pogajati. Da pa slovenski poslanci pokažejo, da so za spravo, da žele odkritosrčno, pošteno poravnavo med obema narodoma dtžele, so napravili potrebne korake, da s« prično nova pogajanja. Prezrli so vse žalitve, ter zatajili samih sebe. Pogajanja so pričela in sč tudi nadaljevala med zastopniki obeh kluboy v navzočnosti dvornega svetnika pl. Bosizio. Pričela so ustna pogajanja. Na teh pogajanjih sta italijanska zaupnika izjavila, da sta pooblaščena pogajati se samo o onih zahtevah Slovencev, ki spadajo v področje deželuega zbora, t. j., o dež. šolskem zalogu, podporah vinogradnikom za pokončevanje trtne uši ter ob* novljenje vinogradov, jn dež. podpori za ceste. O zahtevah, ki so ustavnega značaja t. j. o glasovanju o dež. glavarja, o sporazumljenju glede obravnavnih točk v dež. zboru, kakor tudi o zahtevah, ki ne spadajo v področje dež. zbora, da se ne razgo valjata. Slovenska zastopnika sta se vdala tej zahtevi Italijanov. Razgovor je bil edino le o dež. šolskem zalogu, o podporah vinogradinkom, za čeme, o povi šanju učiteljskih plač, ter tudi o mestui slovenski šoli, o podpori za dekliško obrtno šolo, o odpravi mitnic v goriškem mestu. O teh točkah se je razgovarjaio. Ker je bilo upanje, da pride do spora- zumljenja, sta | italijanska zastopnika prišla na dan z vprašanji ustavnega značaja katera sta popreje sama izključila iz obravnave. Stavila sta zahtevo, naj bi se v odsekih govorilo le italijanski, naj bi dež. glavar govore slovenskih poslancev prevajal na italijanski itd. Takim zahtevam sta slovenska zastopnika se morala vpreti. In to so hoteli Italijani, ker njim je bilo na tem, da se pogajanja razbijejo. , To so dejstva, KK«Mft?-!j«suo dokazujejo, kd<> je kriv, da dežeini zbor ne zboruje. Dejstvo je. da Italijani niso hoteli in nočejo poravnave, da ujim gre le za primat, nikakor pa ne za enakopravnost. Pismo Dottori-jevo zavija resnico, tenieli na falsificirani podstavi ter ima edini namen, vso krivdo zvaliti na Slovence. Goriški MCorriereB vali vso krivdo na slovenske zastopnike ter z lažmi javno mnenje za Italijane. Tudi nemško židovsko časopisje piše le o pretiranih zahtevali Slovencev, ter o zatajevanju in prijenljivosti Italijanov. Namen je prozoren. „Farbati11 javno mnenje, ter na zgoraj vplivati, da vendar enkrat ukrote nemirne Sloveuce, Italijani se kažejo kot > krotke ovčice. Kot žrtve slovenske pretiranosti bod<> zopet lazili okoli merodajnih faktorjev ter jih slepili in pridobivali za se. A upamo, da zaman. Zadnja ustmena pogajanja so jasno pokazala, koga zadene krivda, da je deželni zbor zaključen. Italijani so liki tat, ki je bežeč pred preganjalci vpil po ulici: Primite tatu, primite tatu. Tako tudi oni vpijejo v svet o uestrpnosti Slovencev, a sami nikdar niso hoteli in nočejo se sporazumeti s6 Slovenci, med tem ko so slednji do skrajnosti popustili od svojih zahtev. Slovenci so vse storili, da so pokazali dobro voljo. Ako je torej deželni zbor zaključen, pade krivda le na Italijane. Mi smo bili in smo mnenja, da konečno mora priti do sporazumljenja. V našem deželnem zboru ne morejo drug brez drugega zborovati; zborovanje pa-je mogoče le, ako se obe stranki sporazumeti na temelju pravičnosti in enakopravnosti. Ako pa Italijani, boječi se za svoje prvenstvo, tega nočejo, naj se kriza le pospeši. Prenapeta struna mora počiti. Kaj nam prinese prihodnost ne vemo, ker vlada, kakor dozdaj, ni storila, tudi vnaprej gotovo ne stori odločnega koi aka. Trdno pa smo prepričani, da ko-nečno vendar le zmaga pravična stvar. Slovenci tudi ne zahtevamo drugega ko pravico in enakopravnost. Narodno gospodarstvo. Nekaj o naši organizaciji. Trdni temelj narodnemu razvoju in samostalnoiti je krepka gospodarska organizacija. Sosebno v sedanjih časih, ki so tako hudi za proizvajajoče stanove, treoa delovati na to, da se jo združuje, ter s združenjem poda potrebna moč. In sosebno Slovencem je nujno potrebna krepka gospodarska organizacija. Dolgo let so le narodna društva in .narodne veselice probujala naš narod. Probudile so ga, a utrdile in osvobodile ga niso. Med tem, ko so na narodnih veselicah navdušeni narodnjaki v ognjevitih govorih budili narodno zavest, se je tuji kapital vedno bolj zajedal v narodno telo našega naroda, naše delavska ljudstvo je vedno bolj propadalo. V zadnjem času pa se je tudi v gospodarskem oziru pričelo živahno delovanje. V zadnjih petih letih zasnovala se je po slovenskih deželah krepka gospodarska organizacija. Precej časa prej so prinašali časopisi poročila o kmetijskih posojilnicah v Nemčiji in v nekaterih avstrijskih deželah ; marsikdo je čital ta poročila, bil jih vesel m si mislil: o ko bi tudi pri nas bilo tako; a poguma ni imel, da bi proučil sestav in ustanovil tako posojilnico. V zadnjih letih pa se je navdušenje za gospodarski organizacijo razvnelo tudi na Goriškem. V treh letih je bilo ustanovljenih že 11 kmetijskih posojilnic, katere vse vrlo delujejo ter vsestransko dosezajo svoj namen. Te Zadruge združujejo mali kapital po posameznih občinah ter ga posojajo zadružnikom. kolikor je mogoče samo na osebni kredit. Tako pomagajo hitro in ceno kreditnim potrebam. Te posojilnice zbirajo in uinože raztreseno narodno premoženje, ker dostikrat leže manjše svo-tice brezplodno v foiznicah in skrinjah kmetovih, ker mu je^preodročno ulagati denar v oddaljene hranilnice, ker zamudi in potrosi preveč na dolgem potu. Kmetijske posojilnice pospešujejo varčnost. Koliko imajo že denarja hlapcev, dekel, delavcev itd. ki bi drugače bil izgubljen ker majhnih svot ne kaže nositi v daljne hranilnice. Toda te posojilnice so š6 drugače neprecenljive koristi. One goje duha vzajemne ljubezni v zdrobljene ljudske mase, so zanesle oživljajoči duh druževanja in samo — pomoči. Ljudstvo, ki je bilo dozdaj nezaupno, je sprevidelo, da je še mogoče pomagati si ali vsaj uspešno ovirati splošni propad, ako se združi po zadrugah. To spoznavamo tudi v naši go-riškj okolici, kjer je ustanovljenih največ kmetijskih posojilnic. Zdrav in krepak tok združevanja prešinja naše okoličane, ki so bil v začetku do cela nezaupni. Koliko truda je bilo pri snovanju posojilnic. A sedaj ? Ljudstvo samo, uvidevši korist združenja, sili k nadaljnemu gospodarskemu združevanju. Kjer so posojilnice, tam že ljudstvo samo sedaj zahteva gospodarske zadruge. In teh je goriškim Slovencem treba, kakor očesa v glavi. Skrajni je Čas, da or-ganizujemo naše kmetsko ljudstvo. To sedaj ni več težko, ker ljudstvo samo spoznava korist in teži po združenju. Gospodarske zadruge na Goi iškem so velevažnega pomena, ker izpodrinile bi nepotrebne prekupce. Koliko prekupcev se živi in obogati na rovaš ubogega slovenskega kmeta! Vsi naši pridelki, ki se razpošiljajo križem sveta, gredo skozi roke prekupcev, ki so vsi naši narodni nasprotniki. Na eni strani pritiskajo kmetovalce, na drugi pa kupoval-ce; dobiček po ostaue ves v njihovih žepih. Ko pa bode naš kmetijski stan združen, bodo zadruge same prevzele kupčijo, zadeti prekupci pa bodo morali izginiti Dobiček, katerega so dozdaj spravljali oni, pripadel bode v korist združenim kmetovalcem. Zadruge bodo vplivale na proizvajanje, da bo vedno izdatnejše, cenejše in boljše. Znanost napreduje in vsak dan nam prinaša nove izume. Posameznik se jih ne mora posluziti. V zadružni zvezi dobi zanimanje za napredek ; umno gospodarstvo se mu samo ponuja. Koliko dela čaka zadruge glede vinogradstva, umnega kletarstva, umne živinoreje itd. In dokler ne bomo združeni, tudi ne bodemo napredovali. Zazruge nabavljajo skupne potrebščine svojih zadružnikov, kupujejo dobro in ceno blago. Kupovalec v malem je na škodi glede na ceno iu na kakšnost blaga. Zadruge pa pridejo temu v okom s6 skupnim naiočevanjem preskušenega blaga. Zadruge so v naši deželi potrebne. Velika bode njihova korist v gmotnem oziru. Toda vse naša organizacija bode uspevala, ako bodo vsa zadruge združene v zvezi, ki bode posredovala promet med posameznimi zadrugami, dajala navodila in nadzorstvo. Zato tieba misliti tudi na osrednjo organizacijo vseh obstoječih zadrug na Goriškem. In javiti moremo veselo vest da se taka osrednja zveza tudi v najkrajšem času osnuje. Vse domoljube pa, ki jim je pri srcu gmotni in nravni napredek našega naroda, prosimo, naj se trdno oprimejo organizacije. Kaj nam pomaga vse pisa-renje, vse govorenje, ako pa primanjkuje moči, ki bi besede spremenile v dejanja. Nihče naj se ne plaši truda. Res je to trudapoluo delo, a zavest, da smo poma- gali svojemu narodu, «iora nam biti sladko plačilo. Z združevanjem se bode vzbudil v našem ljudstvu napredek, ljubezen do svobode, do domovine, samostojnost, moštvo, značajnost. Za pa vrlo na delo ! _______ Politični pregled. Notranje dežele. Nagodbene predloge bodo v kratkem objavljene. Grof Timu je šel v Budimpešto, da se je dogovoril z ogerskimi ministri. Na Ogerskem je nagodba že sprejeta. Pri nas se pa uveljavi s paragr. 14. — Glede notranjega položaja se vremena niso še zjasnila. Mešetarija na vse strani, a kupčija se ne posreči. Sedaj so nemški konservativci začeli po/.ivati opozicijo, naj se prične pogajati na temelju njenega binkoštnega programa. Kat. ljudska stranka ima morda resno voljo, ali pa bode kaj dosegla, dokler bodo taki ljudje vodili Nemce, dvomimo. Da pa bi se ponrrjenje sklepalo morda celo na naš račun, temu se morajo naši zastopniki odločno vpreti. Uravnava častniških plač je do-govorjeua stvar. Na zadnjem kronskem svetu so se obojestranski ministri tudi O teju preporni točki dogovorili. Delegacije bodo to tudi gotovo sprejele, ker je v tem zboru dosedaj obveljalo še vedno vse to, kar so hoteli skupni ministri. Ti pa ho hočejo, da se s 1. januv. 1900 zboljšajo plače častnikom. Pri državnih služabnikih je seveda to drugače. Za nje velja: obljubiti in dati je preveč zavežen! Odbor čeških zastopnikov je imel sejo. Zastopniki češkega naroda so pov-darjali, da treba v jezikovnem oziru strogo varovati pravice manjšin v posameznih kronovinah, ter se izjavili, da o tem odločevati je pristojeu državni zbor. Ta izjava je zelo važna za nas Jugoslovane. Povedali so tudi, zakaj da niso odgovorili na znane o binkoštih objavljene zahteve Nemcev. Postavili niso protizahtev, ker bi se s tem le dal izjavi Nemcev važen pomen. VnaiUe Uriave. Revolucija v Belgiji. Od 1. 189.» je v Belgiji v veljavi splošna volilna pravica, vendar pa ima tisti več glasov, ki plačuje več davka ali zastopa važueje mesto v državi. Že zdavuo so pripozuali potrebo premembe volilnega načina. Sprejeli se konečno načrt notranjega ministra Van de Peerebooma, po katerem je sedanjih 41 volilnih okrajev razdeljenih v dve skupini Sedem volilnih okrajev dobi proporcionalno zastopstvo. Izvoljeni so samo tisti kandidatje, ki bode vsaj šestina vseh volilnih glasov. V vseh drugih okrajih ostane v veljavi dosedanji volilni red. Ker pa je v t^h sedmih okrajih najbolj močna socijahstična stranka, so ti vprizorili proti novemu redu najstrastnejo agitacijo. Posebno so hujskali v Bruselju. Nahujskana množica pričela je demonstrirati. Ko so vojaki hoteli razgnati množice, so napadli or. žnike s kamenjem. Ti so bili pritiljeni rabili orožje. Pričel je pravcati boj. Srteljalo se je na obeh straneh. Uporniki so ki ičali: „Proč z vlado, proč s klerikalci, proč s ! kraljem41. Na ulicah so gradili baiikade, 1 izza katerih so streljali na orožnike. 0-rožniki so bai ikade skokoma vzeli, a delavci so začeli graditi nove. Prelivanje krvi je ustavila ploha, ki se je vsula. Ranjenih je nad 100 oseb, mej temi več nevarno. Ti nemiri so se še ponavljali. Slednjič pa se je vlada vdala »dokazom z ulice’* ter umaknila volilno pr« dlogo. Večina in manjšina ste se pogodili, da se volilna predloga predela. Tako so zopet demonstrantje ua ulici zmagali. Kam plovemo ? Dreyfuss je pač najznamenitejša oseba današnjih dni. Vse židovsko časopisje sveta se bavi le z njegovo osebo. Slikajo ga kot mučenika, ter h krati obračajo vodo na njegov mlin. Drejfuss bode spoznan nekriv. Koliko drugih je bilo po nedolžnem obsojenih, a se židov- sko časopisje ni potegnilo za nje. Za Dreyfussa se pa poteguje ker je žid. Posili ga hočejo uvoboditi. Ta junak je dne 1.1. m. stopil na francoska tla. Izkrcali so ga po uoči ter s posebnim vlakom'odpeljali v zapor v renneškein sodišču. Razni „šornalistiu so zastonj čakali, da bi ga videli. Vse se je zvršilo brez hrupa in demonstracij. Nemiri v Spanji. V Valenciji so bili veliki izgredi. Na več krajih mesta je nastal upor. Muožice so delale barikade. Vojaštvo je moralo rabiti orožje. Uporniki so napadli nek samostan. — V Barceloni je nahujskana druhal pridrla v mestno dvorano ter jela streljati na mestne odbornike. Trije odborniki so bili smrtno ranjeni. Tudi v Barceloni so bili boji po ulicah. Listi poročaj", da je 5 mrtvih in 70 hudo ranjenih. Zavedena mnočica plačuje s krvjo, provzročitelji pa sede mirno v varnem zatišju. Kaj bode iz tega? Rusija se oborožuje, mej tem ko se v Haagu posvetujejo, kako bi utrdili svetovni mir in polajšali kruto breme stroškov za vojaštvo. Rusija pomnoži re-servo svoje armade za 56 bataljonov, torej za še enkrat več, kakor štejemo v Avstriji domobranskih polkov. Italijani posnemajo Nemce. V italijanski poslanski zbornici je bila na dnevnem redu sprememba poslovnika zbornice. Opozicija pa se je temu uprla ter je zah. tevala glasovanja po imenu, če je zbor. nica sklepčna. Radi tega je prišlo do be S3d, katerim jo sledil pretep. Pesti so* padale po gl ivah in rebrih, nekateri so se valjali celo po tleh. »Deutsche Bil-dung“ in „avita coltura" si smeta podati roki. To je olika koncem XIX. stoletja. Srbski razkralj Milan bi bil mi-nole dne kmalu žrlva atentata. Nek Gjuro Kneževič je štirikrat ustrelil na Milana, ko se je vozil po Belem Gradu, ter ga zadel v hrbet. Milanov spremljevalec je zadet v roko. Sedaj izrabljajo atentat proti opoziciji. Pravijo, daje Milan nalašč naročil atentat; vse mogoča. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem, — V Tržiču hoče „Siidmark“ uborni urad za naseljevanje Nemcev. Tako se vrivajo Nemci. — Ljubljanski ško° j) šel 2. julija z delavci z Goričem na Saiarno goro, kjer je za nje maševal. V nedeljo je romal s kršč. soci-jalno zvezo na Brezje. — V Ljubljani je bila pri dež. odboru enketa za povzdigo govedoreje. -- V Zilemlogu so prijeli dva vojaška bjguuca, ki sta kradla po okolici. Pod obleko sta imela skrita vojaška bodala. — V Ljubljani je bil shod lesotržcev, da bi se tesueje organizovali. — Utopljenca so našli v Ljubljauic pri Fužinah pod Ljubljano. Na Štajerskem. -- Celjski mestni urad noče sprejemati slovenskih dopisov. LISTEK. Pot v opatijo. Humoreska. Bilo je meseca avgusta. Po vročem dnevu zbrala se je zvečer v malem slovenskem mestu vesela družba, mej drugimi tudi zdravnik Ivan J. in davkar Karol Z. se svojo soprogo na gostilniškem vertu pri „zvitem kozlu". Najglasnejši mej vsemi je bil ravno mestni zdiavnik, ki ni mogel živeti brez šale. Dolgo so se že zabavali in grlu pridno namakali z kladnim pivom, kar se oglasi mladi zdravnik: „Hola, Joža in njegov mladi trabant prideta." Gospod Jožef B., profesor v "lavnem mestu, je gotovo prišel vsako leto v svoje rojstno inasto na počitnice. Bil je v družbi že stari znanec in ko veseljak vedno pozna". On je bil lepe, visoke|po vinogradu. Pa tega nisem delal iz potrebe, ampak le zaradi šale. Le enkrat me je na to prisilila žeja, pa takrat sem jo dobro izkupil. Poslušajte torej.11 Profesor si nekoliko pomoči osušeno grlo, potem, pa nadaljuje: „V človeškem življenju so dostikrat trenotki in dogodki, ki so sami na sebi popolnoma neznatni, ali vender dostikrat ravno ti odločujsjo in ravnajo celo na politiko, ne morejo preboleti da kardinal ni hotel za nje pobirati kostanja iz žerjavice. Pita ga s .tujcem4, nehvaležne. žem do Goričanov, ki šo mu godli itd. fPoživljal je meščane, naj ne okrase svojih š nb prihodu kardinala. Vendar ni bilo ko. Mnogo hiš je bilo okrašenih, kar ieveda jezilo znane matadorje. Ako pa meni „Corriere“, da bode tem naročnikom pritiskal in vplival na kardinala, se jako moti. Kardinal je zelo muzikaličen, a lahko pogreša goriško godbo, kakor se ne plaši pred morebitno mačjo. Ako pii njem ne zmagajo drugi vplivi, tudi taki naskoki židovske cunje ga ne omajejo. Vsklicna komisija za osebno do-hodarino za Goriško-Gradišfiansko za lansko leto je uila zaključena v torek. Dvorni svetnik vit. Zimmermann je o tej priliki izrekel članom komisije zahvalo na požrtvovalnem in zvestem sodelovanju glede na posle komisije, na kateri način je bilo mogoče rešiti težavno nalogo, kakor je predpisana po zakonu o osebnih davkih. A. Casagrande je zahvalil predsednika v imenu komisije za objektivno vodstvo razprav; izrazil je toplo priznanje komisiji za skrbno in toJno pripravo predmetov, o katerih se je razpravljalo Podpori za obnemogle delavce. Deželni odbor razpisuje dve denarni podpori po 10. gld. na mesec, kateri podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega gospoda grofa Franca Coronini-Cronberg za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije. — Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofovine goriško-gra-diške ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je vložiti do 15. avgusta t. 1. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1. spričevalo župnijskega urada do-tičnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvu domovne občine, v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje, 3. zdravniško spričalo, potrjujoče prosilčevo bolehavost ali pohabljenost, ki zakrivlja njegovo nesposobnost za delo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl prosilec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora. — Vabilo. V smislu § 14. društvenih pravil vabim p. n. gg. člane društva „Slogau k izrednemu zboru, ki bo v četrtek 20. julija ob 11. uri predpoldne v prostorih goriške čitalnice. Edina točka dnevnega reda so- dopolnilne volitve v društven odbor. Ako na to povabilo no daljne človeško življenje in delovanje. Ravno tako se je zgodilo tudi meni, čeravno tega takrat nisem slutil." Pripovedovalec se zopet zamisli, pa kmalu spet povzame : „Kaker Vam je znano, bil sem zadnja leta v šoli na Reki. Kakšno je to mesto, kako sera tje prišel in kako se mi je tam godilo, vam ne bom pripovedoval, čeravno je bilo dosti smešnih prizorov. Le dogodke enega dne vam bom opisal, dne, ki ga ne bom pozabil, če bi živel tudi sto let. Bil je namreč dan, ki bi ga mogel glede svoje obleke imen5vati „dies nefas," to je črni dan, ob enem pa tudi dan največe sreče, dan od katerega je bile odvisno vse moje nadaljno življenje in delovanje. Ko sem prišel v Reko, bil je moj vsakdanji sprehod v reško luko, luko, kjer sem opazoval brodove iu gibanje na njih. Skrbno sem opazoval vsak gibljej ladij, vsak skok mornarjev, kaker, da bi bila 'od mene odvisna vsa si*eča ladij in mornarjev. Nikdar nisem bil sit tega gledanja. Vselej pa, kedar sem videl Opatijo iz morskega obrežja, polastila se me je želja, da bi šel tje, pa vedno sera odlašal. Nekega dne se pa le nisem mogel več vzdržati, žito sem se dogovoril s pri- jateljem Francetom V, da bora šla zjutraj v Opatijo. Šla sva. Drugi dan ob 8. uri zjutraj sva bila že na poti dobro preskrbljena z denarjem. Oblečen sem bil, kolikor je bilo ravno mogoče, lepo. Vsa, kar sem imal m sjbi, je bilo novo. Ali zdi se mi, kakor da bi se ravno ta dan vsi tisti škrateljni, ki nagajajo po narodnih pripovedkah, hoteli iz mene norčevati. (Dalje prih.) bi prišlo k občnemu zboru vsaj dvajset udov, vršil se bo osem dnij potem z istim dnevnim redom ne glede na število došlili članov. V Gorici, 8. julija 1899. Dr. A. Gregorčič, predsednik. „Gorica“, novi list, je izšla v petek. „Gorica“ je glasilo narodnega vodstva, kakor povzamemo iz podpisov pod uvodnikom. V prvi številki posebno po-jasnuje pogajanja med Slovenci in Italijani ter zavrača lažij, ki so jih Italijani raztrobili v svet. List je torej važen ker se bode v njem zrcalila politika vodilnih krogov. Dozdaj v tem pogledu nismo bili na čistem. „Gorica“ stane za pol leta 1 gld. 20 kr. Kdor more naj jo naroči in bere. Izpit iz glulioncmstva je napravilo 10 slovenskih abiturijentinj z izvrstnim uspehom, in sicer: Bežek Nežika, Eppicli Balbina, Jakil Eliza, Katnik Cilka, Kavčič Ema, Chagaj Nežika, Mikec Frančiška, Pavšič Karolina, Plesničar Zofija in Sedevčič Olga. Po župann udriha „Corriere“, ker se je udeležil sprejema kardinala. Pove mu, da je zastopal le svojo voljo in ni-koga drugega. S tem činom je zadal bolečino svojim prijateljem, ki so mu odsvetovali, ter pljusko v polni obraz mesta in volilcev. Storil je jako nskitan korak, ker mesto in meščani se spominjajo. Groze mu torej glede na prihodnjo izvolitev županom. Po vseh govoricah, ki se širijo po mestu se temu ne čudimo. Po mestu namreč govorijo, da bode žid Graziadio Luzzatto kmalu krščen, ter da kandiduje za mesto župana. Ali ni to morebiti ravno ugodna prilika, katero hočejo izkoristiti, da dajo brco sedanjemu županu ter spravijo na županski stolec priljubljenega jim Graziadio. (Marameo ! Stavec). aolsko izvestje goriške realke. Realko je obiskovalo lansko šolsko leto 332 učencev ; med njimi je 80 Slovencev, 147 Italijanov (50 jih je bilo v priprav-'Ijavnem razredu) in 53 Nemcev. 23 sed-mošolcev je de!alo maturo. S prihodnjim šolskim letom bo na realki poseben prosti tečaj, v katerem se bodo mogli učiti slovenščine — Neslovenci. Pouk je seveda nemški, dasi sta deželna jezika slovenski in italijanski. Strašna nesreča. V četrtek popoldne šli so bogoslovci na običajni Npre-hod. Po 7. uri so se vračali domov po poti iz Panovca. Kar jih doleti nevihta sredi poti pod Kostanjevico. Bogoslovca gg. Plesničar in Vodopivec sta šla nekoliko za drugimi držeča se pod pazduho. Strela je udarila v topol ravno, ko sta šla mimo gg. bogoslovca. Strela je zadela g. Plesničarja v glavo, ki je bil na liču mesta mrtev. Ž njega je skočila na g. Vodopivca, mu predrla klobuk, šla po eni strani telesa doli ter po drugi strani navzgor do rokava, iz katerega je izginila v zemljo. G. Vodopivec je ožgan po telesu, vendar je že iz nevarnosti. G. Plesničarja so pripeljali domov k starišem v židovsko ulico v spremstvu gg. dr. Faiduttija in dr. Luzzatta ter treh bogoslovcev. Kdo nai popiše prizor, ki je nastal o1l_ i)OgSdtt^stan.siiy na svojega sina! Tudi najtrje src,e se je moralo ganiti. Saj je bil pokojni vdi_J)ogoslovec edini up njihovega življenja. "Pogreb pokojnega nadobudnega bogoslovca je bil v soboti? ob 6.~uri popoldne iz semaniške kapele. Pogreb je bil veličasten, udeležba Zpgromna, kar naj bode v toložbo ža-tnim starišem. Mala veselica v „AIojzijeviščn“ je bila dne 4. t m.: otroci so peli -in de-klamovali. Upamo, da drugo leto nastopijo pred večim občinstvom. Občni zbor „AIojzijevišča". Opozarjamo p. n. društvenike na občni zbor dne 17. t. m. Uspehi v „Alojzijevišču“ v proš-Jem šolskem letu so bili jako povoljui. .Natančno poročilo vdobijo udje pri občnem zboru. ^a- ^°jzU®višče: Monsignor J. Abram 50 kron. Na shodu pri Rebku nabrala g.dčua Oblak 11 kron'82 vin. Paziti na pravilnost jezika ! „ aujola“ se norčuje iz slovenskega je-»m, ki. ga imenuj« „lingua p0vera“. dopisnik mu poroča, da je nekje v g|01-f o ^ ob cesti nnpis : »Riljsat brež slajfa 2 fl. strafa*. Mi vei ujemo, da se take spake Se kje nahajajo, ker so v mnogih občinah še zaspani. A čas je, da se zdramijo. Ali moremo ,,Karijoli“ zameriti, ako se norčuje iz nas, ko sami dajemo povod. Skrbite za.pravilne napise! . Prodajalnice papirja in knjig v Ciorici ostanejo zaprte vsled medsebojnega dogovora vse nedelje in praznike po-čenši od 9. t. m. dc 10. septembra. Zaveza županstev ajdovskega okraja. Iz Kamenj nam poročajo: Na poziv gg. županov F. Trpina in J. Pavlice so se sešla županstva ajdovskega okraja po svojih zastopnikih pri Rebku dne 29. junija z namenom, osnovati „Zavezo županstev ajdovskega okrajau, da bi tako ložje dosegli cilj in namen pri svojem poslovanju. Po dlječasnem pretreso-vanju so sklenili, izvoliti odsek treh udov, ki imajo v najkrajšem času izgotoviti taka pravila, ki bi bila primerna; v ta odsek se je soglasno volil g. J. Vidmar, župan lokavški, J. Pavlica, župan rihem-berška in A. Lokar, župan ajdovski. Nameravanemu društvu želimo najbolji vspeh, da bi krepko delovalo za gmotno in narodno blaginjo zatiranega, tn bivaječega našega naroda. Streljanje proti toči ni nova reč. Na Oblakovem vrhu, ki je nekdaj bila stara in imenitna kmetija, so imeli mož-nar, kterega so ob vsaki hudi nevihti z blagoslovljenim smodnikom nabasali, in ao^TrrptTTTfllbolj hudemu oblaku streljali, češ, TtSITToti Zco^črničatiT^žreljajo^ Co-pernice, se ve oaj iiko!T niso vstrelili, ampak navadno so s tem točo odgnali. No, to bi nekdaj bili imenovali „šebre-ljsko“ (ker Oblakov vrh je v Šebreljski občini), pa res je, da so tara že od nekdaj proti nevihtam streljali. Pozor udom krojaške zadruge. Načelništvo naznanja udom, da je postavilo za poslovodja g. Avrelija Bisail-a, kateri bode sprejemal vplačila in dajal potrebna pojasnila v sobi kat. delavskega društva, v semeniški ulici, 9. II., od 10-12 dopoludne in od 2 4 pop. — Vse pošiljatve naj blagovolijo udje pošiljati na ime: Krojaška zadruga v Gorici. Načelništvo. Shod pri Rebku. Pri vsi m slabem vremenu sešla se je lepa množica mož iz bližnih vasi, med njimi tudi gg. učitelji in župani. Dr. Pavlica')* po pravici rekel, da Slovenci ne smemo čakati lepega vremena za zborovanja o naših pravicah, ker sicer bi morali še dolgo čakati. - Predsedoval je pri shodu g. dež. poslanec BI. Grča. Pojasnil je namen shoda in dal besedo dr. J. Pavlici, da je pojasnil glavno misel krščansko-so-cijalnega programa. Opozoril je na veliko in malo izkoriščanje delavskih stanov. Izkoriščanje je toliko, da bo komaj mogoče ustaviti jo. Moč kapitala je grozna. Ali vender imamo za prvo-silo dobre pripomočke : zadruge, namreč po sojilnice in gospodarska društva. Ali za to je treba več zadružnega duha, treba je več krščanske ljubezni med delavskimi stanovi. Kmetje in delavci morajo postati res stan, ker zdaj so le razkropljene ovce, katere zviti ljudje strižejo. 'To pa je ravno krščanski aocijalizem: pobratinstvo vseh stanov, ki res delajo. Krščanski socijalisti torej ne hujskajo stanov, ker vsi stanovi so potrebni. Soci-jalna demokracija hujska delavsko ljudstvo proti gospodi sploh, tudi proti uradnikom in duhovnikom, krščanski socija-lizem uči ljudstvo spoštovanja do gospode, ki dela, ali tudi od gospode zahteva, da naj ljudstvu pomaga. — Ob koncu je govornik napovedal, da bo letos zadnje dui avgusta meseca v Gorici poučni kurz o zadružni organizaciji in da osnujemo goriško zvezo gospodarskih društev. Poslušalci so govornika razumeli in so se za stvar vneli. — G. Jos. Hrovatin je govoril o krojaški zadrugi tako poljudno in prepričevalno, da je takoj pristopilo osemnajst udov. — Gosp. dr. Oblak je k utko označil pogubonosno moč judovskega kapitala. — G. župnik Jos. Kosec je govoril o zavarovalnici proti ognju, ki naj bi jo osnovali za več občin skupaj n. pr. za ajdovski okraj. Izvolili so za to pripravljavni odbor. — Na vprašanje, kaj je z vipavsko železnico je g. predsednik odgovoril, da za zdaj je treba še nekoliko počakati, ker če bo vlada gradila isto po vipavski dolini, je to bolje za nas. Počakajmo torej, da določi vlada svoje načrte. — Na to je g. deželni poslanec zahvalil gospode iz Gorice, da so prišli pri takem vremenu, dr. Pavlica je zahvalil g. predsednika in zborovalce. — Po shodu smo se še nekaj časa veselili in zložili (nabirala je g.dčua Oblak) 23 kron 60 vin. za šolski dom in za Aloj-zijevišče. Tombola v Št. Petru. C. kr. finančno miuisterstvo je dovolilo »Slovenski zvezi11, da priredi tudi letos običajno tombolo v š't. Petru. Odbor je določil za to dan 30. julija t. 1. Dobitki bodo: čin-kvina 200 kfon, tombola 400 krou a. v. Čisti dohodek je namenjen »dolskemu Domu“ in „Slov. Alojzijevišču“. Ker je namen res blag, in prilika tako ugodna, toplo priporočamo Št. Petersko tombolo vsem našim rodoljubom. Kdo ne ve, koliko žrtev zahteva „Šolski Dom", koliko po- trebuje „Slov. AIojzijevišče“ ? Vsak vinar pride prav, vsak dar je dobro došel. In glejte, lepa prilika se nudi goriškim in okoličanskim Slovencem, da pokažejo tudi sedaj svoje vrlo narodno srce. — Preskrbljeno bo tudi za primerno zabavo ! Na svidenje torej v Št. Petru 30. julija. Na c. kr. državnem gimnazija v Trstu je bilo koncem šolskega leta 447 dijakov. Po narodnosti je bilo 142 Slovencev, 137 Nemcev, 132 Italijanov in 26 Hrvatov. Odličnjakov je bilo 43 Slovenci so narodu delali čast. Pa v Gorici. Tržaški krščanski socijalisti so na praznik sv. Petra in Pavla na posebni ladiji izleteli na Barbano in v Gradež. Na pomolu sv. Karla se je zbrala „Pic-colova inteligenca" (barabe) ter je izletnikom žvižgala. Policija je še pravočasno razgnala izgrednike ter preprečila resneje izgrede. V kavarni „Municipio“ so se barabe zbrale ter sklenile ob povratku izletnike napasti. In res, ko je parnik priplul v Trst, sprejelo ga je tržaško barabstvo s žvižganjem. A policija je bila mnogobrojna.ter je varovala izletnike, da so se mirno izkrcali. „Picco-lovci" se boje krščanskih socijalistov. V morsko kopališče v Gradežu se je pripeljalo iz Ljubljane, Gradca in Dunaja 150 škrofuloznih otrok, iz Tri-denta 30 in iz Gorice 60. Vseh otrok je v kopališču 240. Mokraški „Lavoro“ je v odprtem pismu pozival državno pravdništvo, zakaj da je devinski župan g. Ples še vedno na svobodi. G. župan je bil radi izgredov obsojen, ali uložil je Utok na višjo instanco. Ni izključeno, da bode še oproščen.' In sedaj pride svobodoljubni „Lavoro“ in hoče tirati v zapor nedolžne ljudi. So že taki. Vso svobodo za se, drugim nič. Ft*j te bodi, „Lavoro"! S Krasa poročajo, da so nekje občinski možje v seji pretresovali občinske račune. Ker je pa bila seja dolgotrajna, so se tako užejali, da so naročili sodček piva, ter na trgu pred cerkvijo zalivali suha grla. Mnogi so celo z glavo zili po zemiji. Tako porota verodostojna priča. In potem hočemo, naj bode mladina pametna ob takih zgledih. Na Lokvah je v petek večer treščilo v hišo Val. Grudua. Hiša je pogo- l ela do tal. K sreči je bila vsa družina na polju. — Isti večer je strela ubila Jedno kravo pri Voglarjih pod Trnovem. To je že letos drugi slučaj. Kmetijska zadruga v Dolini. Odbor naše kmetijske zadruge je zboroval 2. t. m. v Borštu. Pravila govore, da v vsaki vasi dolinske občine mora imeti odbor svoje seje. Govorilo se je tam o res važnih tačkah, o trtnici, o obdelovanju trt, o državnih podporah, o gojitvi plemenskih bikov itd. Tako n. pr. se je določilo da bode družba razširila sedanji vrt, da naroči iz tobačnih tova-ren tobačni ekstrakt za uničevanje čryov na sadnem drevju (4 kr. po kil.), da bode prosila vlado za stalne in trajne vsakoletne podpore. Bog povrni stoterno vsem vrlim sodelovalcem pri zadrugi, kateri se brezplačno žrtvujejo v korist, kmet. trpina. Jsterski deželni odbor je imenoval za ravnatelja italijanskega gimnazija v Pazinu nekega Silvija Mitisa, o katerem ital. listi poročajo, da zna tudi nemški in nekoliko hrvatski. Lepa samoizpoved isterskih Lahov, ki vedno kriče o ita-lijanstvu Istre. Nehote so priznali nje hrvatstvo. Mi to pribijemo. Dirka „Ivolesarskega društva Gorica" je bila v nedeljo 2 t. m. Vsled dežja je bila pot slaba, vendar je bila udeležba prečejšna. Od starejših je bil prvi g. Iv. Doljak iz Salkana, med mlajšimi je prvakoval g. Rud. Konjedic. Tudi zabava pri Šapli v Šturijah je bila prijetna. Neusmiljeni ljudje. Iz Brd nam poročajo: Nek krošnjar v Balih je oddal svojo deklico bližnjim sorodnikom, ker mu je mati umrla. Dekletce si je rado prilastovalo tuje stvari. Da bi jo odvadili, so jo sorodniki držali za roko, in ji devali živo oglje na dlan O tem je zvedela oblast, in neusmiljeui sorodniki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Ljubljanski župan Iv. Hribar je bil zopet potrjen za župaua ter je v ponedeljek položil prisego v roke dež. predsednika. Nepotrjen rektor. Hrvatski ban ni potrdil izvolitve prof. dr. Mil. Šrepel-a rektorjem zagrebškega vseučilišča. Pač hrvatske razmere! Z vlaka je padel sprevodnik Viljem Lange v ponedeljek na progi od Zagrada dalje. Ko je preščipaval vozne listke, mu je spodrsnilo, revež je padel čez železniški nasip. Ko so g.i pogrešili so brzojavili v Zagrad. Našli so ga luido pobitega ter odpeljali v Trst v bolnišnico^ Čudak. V trgu Pri poleg Gviove čevljar Micchelini 25 let ni prestopil praga svoje hiše. Dne 25. juuija t. 1. pa je po preteku 25 let stopil čez prag na trg in se jako začudil, ko je ondi zipazil konjsko železnico! Mož je sedaj 68 let star. Naj dragocenejša ura, ki je na svetu, je izza časov Ludovika XVI in je danes v posesti družine Rotšild, ki je za njo plačala nič manj ko 133.200 gld. Druga dragocena ura je v Bruselju in jedna v Petrogradu z 95 kazali, ki hkrati, kažejo čas na 30 različnih krajih sveta in planetov. Smola! .Tako raztreseni in v svoje misli vtopljeni profesor H. gre po ulici in se zaleti v bika, kterega je prignal kmet na prodaj. Hitro se odkrije in piavi: prosim, oprostite! Še le ko zadoni okoli njega glasan smeh pričujočih, spozn i svojo zmoto. Samo ob sebi se razume d.t ga je bilo sram; urnih korakov se torej odpravi od tod in se celo pot jezi nad svojo nerodnostjo. Nejevolja raste za vsakim korakom; tako se zatopi zopet v svoje misli, da ne vidi ravnatelja, kieri ga sreča na oglu ulice in se zaleti vauj. Z i božjo voljo! kriči profesor, kteremu roji še vedno bik po glavi, ali je ta vražji bik vže zopet tukaj! Potres je bil v ponedeljek v Pon-tablju in Št. Mohorju na Koroškem. Cvetlični lonci so pokazale razpoke, šola v Lipalji vasi je zelo poškodovana. Potres čutili tudi v Trbižu in Belipeči. Nesreča Tvorniškemu delavcu Dominiku Šapnjol stanujočemu v Silkann, je stroj odtrgal tri prste na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se mu mora odrezati roka. 191 samomorov v 6 mesecih je bilo na Dunaju. Mej temi je bilo 43 ženskih. 58 se jih je ustrelilo. 56 obesilo, 27 utopilo, 23 spustilo iz višav, 12 se jih je zastrupilo, 11 samomorilcev si je zadalo smrtne rane, 3 so se dali povoziti in jeden se je zažgal. Najstareji med njimi je bil 80 letni mož, ki je skočil skozi okno. Papirnica na Reki je skoraj popolnoma prenehala delati. Nekaj stotin delavcev je brez kruha. Ubogi narod! Pomagal si je. 3. t. m. je bil 26 letni Lovrenc Fili na našem okrož. s»’isču radi tatvine obsojen v osemmesečno ječo. Fili je ukradel dr. Stauiču 75 gld., potem pa pobegnil čez mejo. V Nici je vstopil v legijo tujcev ter se prepeljal v Algir. Ker pa mu ni ugajalo, je pobegnil. Fransozko vojno sodišče ga je obsodilo v 3 letno ječo, v kateri pa se mu je po pasje godilo. Da bi se rešil, pisal je sodišču v Škofjo Loko, da jer šiloma vlomil v miznico dr. Staniča ter olnasel 75 let, In res; naša oblast je tak>j stopila v dogovor s francoskimi ter dosegla, da so ji Filija izročili. Fili pa si je pomagal. Mesto tri leta zdihovati in stradati v strašni ječi algirski, preživel bode 8 mesecev primerno dobro v lepih avstrijskih zaporih. Kdor zna, pa zna. Anarhista Hugona Rombolija so v Trstu zasačili ter ga utaknili pod ključ. Koncert za italijansko vseučilišče pripravljajo lahonski nestrpneži tržaški. Italijani vztrajno bobnajo o svojem vsenčilišču ter se približujejo uresničenju, a Slovenci smo že zopet se ohladili. Luccheni, morilec naše cesarice, ima brata, ki je na Francoskem in Luksemburgu več oseb umoril. V Mecu so ga utaknili pod ključ. Zahvala. Vsled grozne nesreče žalosti skrajno potrta ilrulina Plesničar se zavhaljn.je iz dna hvaležnega srca zlasti sl. vodstvu osr. bogoslovnice, preč. gg. profesorjem in čč. gg. bogoslovcem za iskreno sočutje o priliki gj^zne smrti nepozabnega sina oziroma brata o bogosjovca RAFALA. 1^Da^;prišr^admtlačč re*dovnikom obeh samostanov, preč. mestni duhovščini in sploh vsem blagim in spoštovanim osebam, ki so na ta ali oni način povečali in počastili žalostni sprevod ali ka-kor si bodi lajšali tugo trpečih. Vsem torej najprisrčnisa zahvala in zagotovilo, da jih bo nesrečna družina hranila vedno v hvaležnem spominu I Str. 80 Anton Obidič, čevljar V Seme niški ulici št. 4 V Gorici, priporoča bo fca r&znovrstfia naročila po meri in goipe in gospode. B a r o < l 1 a se iztršajc hitro Priporoča Halje tudi svojo. Podpisana priporočata slavnemu bo-činstvu v Gorici in na deželi, svojo uovo urejeno Nova delavnica. ceiiienil posod in orodij. Gorica, maglstratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznauiti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za pnpravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje. Izdeluj«* strelovode po najboljših iz najdb»h in popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban s r e b r a r. C. kr. priril kroji vsakaleremu zazum-Ijivi krojiti obleke vsake mode. Dobivajo se $ v moji zalogi Cinguli, mašne kupe zavrtnice za £estito dohovščino. trgovec na Travniku Štev. 22. I. Nats. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajočih priprav za obleke vsakega stanu. Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn Dolivajo se novi patentirani lilačniki na pasih; ni treba več gumbov, leve liločniki so jako pripravni. Sprejemajo se naročila za izdelovanje < blek, tudi za dame fineje vrste po vsakaferi zahtevajoči modi. Kdor ukupi pri meni blago muje prot-lo dati delali kjer hoče, ker pri meni je dulo nekaj draže, ker se siva večinoma z rokami. Blago in izdelane obleke so tako po ceni da ceneje ni mogoče zahtevati Obleke za dečke od 3 do 10 let ■tanijo 1 gld. 50 kr. Ed. Pavlin, v Grorici v Nunskih ulicah it. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, čopkov za nove maše in poroke, voščenih *več, mrtvaških oblek, rakev vsake ve-likoM i, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake fiirjiive in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za topke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje, Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na deriln in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. Ipfcf •f« n« »f« n« «4« n« n« n« « (£nton (gon klol učar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loi ivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedil. Posirt žba in cene jako soliJiie. razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5. litrov naprej (prosto Gorica). Olje jedilno fino dalmatinsko istersko namizno I.a „ najfinejše „ extra 32 krajcerjev 36 40 44 48 56 >1 n 99 n n n ji „ „ specijalitetno 60 „ Poseb. za cerkveno luč 38 Anton Širca Gorica, nunska nlica 12. Proda se za blizo 3000 goldinarjev zlatanine, srebernine in nikljevega blaga, namreč verižice [za ure, pontapfc, uhani, kolaui itd. Ugodna prilika ža razprodajalce. Odda se tudi na vknjižbo. Ponudbe sprejema opravništvo našega lista. Vabilo k občnemu zboru Slov. Alojzijevišča dne 17. julija t. 1. ob 10 uri v zavodu Via Ponte Išonzo 7. s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo duhovnega prefekta za 1898|9. 2. Poročilo blagajnika za 1898|9. 3. O pripravljavnici v zavodu. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev odbora. V Gotici, dne 4. julija 18pp D.r JOS. PAVLICA t. č. predsednik. NB. Osebnih vabil ne bomo izdajali za takrat. lifia Mal« Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča . | V' pristna bela briških, dal- in črna vina matinskihih iz vipavskih i s t e r s k i h furlanskih, vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. One zmerne. Postrežba poštena. MMfe, pekovski mojster na Kornu v Gorici zvršuje naročiia vsakovrstnega peciva, tudi najflnejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvi‘šuje točno in natančno po želji gospodov ndročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojdkom v mestu in na deželi najuljudneje. Dober zaslužek za sposobne, vztrajne, potovalne zastopnike, zmožne deželnih jezikov z dobrimi referencijami. Več pri ljudski zavarovalnici «TJniversale» v Vrtni ulici št. 25 (Via Giardino). Odlikovan fotografski atelier 41?« 118113 v Gorici na Travniku št. 11, poddružolca v Trsta na Akvedotu štev. 25 riporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi. muummMummmM i Srva slovenska trgovina z železjem KONJEDIC