!*NA 40 din - Leto XXXVIII -Št. 39 KRANJ, torek, 21. 5.1985 t®JS®™©IESGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jubilej mladine v Savi Kranj - Mladinski organizaci-sanjski tovarni Sava je letos »et. Praznik, ki ga slavijo v letu J membnih državnih in tudi to-*rniških obletnic, je bil zato še-j^sebej slovesen. V petek, 17. ma-^ > so priredili slavnostno sejo ^erence Savinih mladinskih ragar\izacij, na kateri so obnovili organizirane mladinske Javnosti in se spomnili njenih bojnih začetkov. a Slavnostni govornik Robert kne. predsednik republiške jonference ZSMS, je naglasil po-nen visokega jubileja in opomnil la vlogo mladih v gospodarski Mladina mora v teh korT"1" °digrati važnejšo vlogo ^ '30 je do sedaj, ne sme le čaka-dei mvec si povsod, kjer mladi j !aJo in živijo, izboriti svoj polo-l Naj vedo, da je družba njiho-' 2ato naj se borijo zanjo. št,!?,9, slovesnosti, ki J° Je popevk kulturni program KUD Sa-ČSMc* Prelili bronaste znake $av nekdanjim predsednikom k-^ne mladinske organizacije Poseb na priznanja. KVALITETEN VATERPOLSKI TURNIR V KRANJU - Letni bazen v Kranju je tri dni gostil najboljša jugoslovanska mladinska vaterpolska moštva, ki so se borila za vaterpolski pokal. Pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Kranj je tridnevne borbe vaterpolistov So-larisa iz Šibenika, Mladosti-Studenta iz Zagreba, Mornarja iz Splita, Kotorja, Juga iz Dubrovnika, Partizana in Crvene zvezde iz Beograda in Triglava iz Kranja vzorno organiziral vaterpolski klub Triglav ob pomoči delovnih kolektivov. Vsa moštva so pokazala vrhunsko vaterpolsko igro, pokal pa je osvojila ekipa Mladost-Student iz Zagreba, ki je v borbi za prvo mesto brez težav premagala lanskega pokalnega zmagovalca Solaris iz Šibenika. Mladinci Triglava so bili uspešni, saj so osvojili solidno šesto mesto. Vse o tridnevnem turnirju na športni strani, (-dh) — Foto: F. Perdan. fcrimo ra hi jena oblačila tnefjCietrtek' 23- maja, bo po Sloveniji c'ia p 'n uro ^e osemnajsta ftk" b|;e Rdečega križa za zbiranje ra-šotr, oblačil, obutve, posteljnine, in tekstilnih odpadkov. Ob-isjo' irat)ljenih oblačil ne potrebu-fc^j v£č — biti pa morajo takšna, da ^ 0 komu drugemu prišla zelo prav Up0ra[ J*0 zavijejo, označijo, da so Hde* a' ter oddajo aktivistom iiies?e^a križa ali odnesejo na zbirno Vrq ,° v svoji krajevni skupnosti. na olroška oblačila in obutev, tako zimska kot letna, posteljnina in odeje. Rdeči križ vzame tudi pohištvo, predvsem postelje. Lani je bilo po vsej Sloveniji zbranih več kot 115 ton oblačil, večina je že razdeljena, skladišča Rdečega križa pa pripravljena za sprejem novih zalog. Opravičilo Zaradi težav pri tiskanju petkovega Gorenjskega glasa so nekateri naročniki dobili časopis v ponedeljek,20. maja. Za zamudo se opravičujemo! kar •'sto oddamo uporabnega, naj bo stiin m Cel°' Nerabna oblačila in tek-e*. odpadke zavijmo posebej, Whm° kot neuporabno; Rdeči ti0 ,D° to oddal kot odpadno surovi-1aLenar Pa uporabil v humanitarne 0hne: wla^ila. zbrana v tej akciji, bodo ^th • ena socialno ogroženim druži-$U*n posameznikom, ki živijo v razmerah, del oblačil pa se Vik2a Primere 81h nesreč. Š oblačil elementarnih in e posebej so zažele- V blejskih Jj°telih vse več tijeP>adanje domačih in narašča-bie:Stevila tujih gostov je bilo v l*to • n n°telih opazno že lani, frViV6 še izrazitejše. V letošnjih vj h treh mesecih je v primerja-d0mer*akim obdobjem lani število 3q 0a n gostov upadla za dobrih (it^stetkov, število njihovih noti^ Pa za 4,3 odstotka. Število 83 Qj gostov se je povečalo za I24 st°tkov, njihove nočitve za priv,0J*stotkov Za tujce postaja ne 1 na terej tudi blejska zima, b? Poletje, jo v6;|ski rezultati močno odseva- §t«vii skih' ki PraviJ°- da Je 2,9 o d°mačih gostov upadlo za 5*3 Q?st°tka, njihove nočitve za Pa * st°tka; število tujih gostov tka je povečalo za 51,7 odsto-st°tk n^inove nočitve za 61,3 od- hi^i r.j nočitev pa so imeli bo-hajl: hoteli, kamor pozimi pri-^jiho predvsem domači gostje, ^rviht nocitve so v letošnjih ^stotk*1 mesecih uPadle za 17,4 Posvetovanje o kmečkem turizmu Sporazum bodo podpisali S predstavitvijo sporazuma o pospeševanju kmečkega turizma in zbora podpisnikov družbenega dogovora se je v Škofji Loki končalo tridnevno slovensko posvetovanje o kmečkem turizmu — Razgrnili so vzroke za počasen razvoj v zadnjih letih in iskali poti boljše prodaje, tudi na tujem Škofja Loka — Slovensko posvetovanje o kmečkem turizmu, ki ga je Zadružna zveza Slovenije pripravila s sodelovanjem Splošnega združenja gostinstva in turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije, se je začelo v torek, 14. maja, ko so z nizom referatov razgrnili vzroke za počasen razvoj kmečkega turizma v zadnjih letih, kot poglavitnega pa navedli drage gradbene kredite, o čemer smo že pisali. V sredo so se udeleženci posvetovanja odpravili v Mozirje, v enega treh slovenskih žarišč kmečkega turizma. Posvetovanje pa so zaključili v četrtek, 16. maja, ko so spregovorili o problemih kmečkega turizma. Predstavili so samoupravni sporazum o pospeševanju prodaje in razvoja kmečkega turizma, ki sloni na tripartitnem odnosu kmeta, kmetijske zadruge in turistične agencije. Na zboru podpisnikov družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma pa so sprejeli še zaščitni znak turizma in predlog pravilnika o opremljenosti sob. Glede obdavčevanja kmečkega turizma pa so sprejeli stališče, naj bo čim manjše, če je sploh potrebno. Sprva so napovedali, da bodo samoupravni sporazum tudi podpisali, vendar je bila udeležba predstavnikov turističnih agencij slaba — prva dva dni jih tako rekoč ni bilo — nekaj jih je vskočilo v zadnjih urah. Dodati velja, da je bila nerazumljiva odsotnost gorenjskega turističnega gospodarstva, saj jim je bilo posvetovanje pri roki in nič ne bi bilo napak, če bi kaj slišali o kmečkem turizmu, posebej, ker ponekod (v Bohinju) razmišljajo o njegovem razvoju. Samoupravni sporazum bodo tako podpisali kasneje, do 15. junija. O konkretnem uresničevanju sporazuma tako nismo veliko slišali, izjema je bil le predstavnik slovenskega centra za turistično propagando, ki je dejal, da bodo prihodnje leto izdali veliki slovenski prospekt kmečkega turizma in ga predstavljali na 31 sejmih v tujini. Sicer pa naj bi poslej na podlagi pogodb med organizacijami združenih kmetov in turističnih agencij organizirano prodajali zmogljivosti kmečkega turizma. Izdelava pogodb bo tako prva naloga po podpisu sporazuma. Zadnjega dne posvetovanja se je udeležila tudi predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič, ki je dejala, da papirji sami po sebi ne bodo ničesar pomenili, če vsakdo v praksi ne bo ničesar storil. Pri tem pa je poudarila obojestranski ekonomski interes kmeta in turistične agencije. M. Volčjak V SREDIŠČU POZORNOSTI \ V ZK z anketnim listkom Na Gorenjskem že nekaj let zapored upada število članov ZK. Nič ni narobe, če so izstopili ali so bili črtani neaktivni člani, oziroma če gre pri zmanjševanju članstva za pozitivno selekcijo. Zato, da bi v Zvezi komunistov ostali le tisti, ki s svojim delom in obnašanjem dokazujejo, da se pravi komunisti. Žal pa število članov upada tudi zato, ker je zelo malo mladih pripravljenih sprejeti člansko knjižico. Tega niso krivi mojstri v tovarnah in učitelji na srednjih šolah, (ker je med njimi le malo komunistov), temveč je treba krivdo poiskati kar v osnovnih organizacijah oziroma sami Zvezi komunistov. Trditve, ki se jih največkrat sliši, češ da mladi nočejo v Zvezo komunistov zaradi težkih gospodarskih razmer, so v največji meri le izgovor za prikrivanje slabega dela z mladimi. V vrsti temeljnih organizacij ni mladinske organizacije, pa je osnovni organizaciji ZKS vseeno, če je ni. Ko se v tovarni pogovarjajo o stanovanjski politiki ali zaposlovanju, največkrat pozabijo na mlade in da je to problematika, o kateri bi morali in bi imeli kaj povedati zlasti mladi. Vse manj je mladih v delavskih svetih in drugih samoupravnih organih. Mladi pravijo: naučili smo se, da je Zveza komunistov kadrovska organizacija, v katero sprejemajo tiste ljudi, ki s svojim delom in aktivnostjo dokazujejo, da bodo dobri komunisti. Nas pa vabijo med komuniste z anketnimi listki. Pa še to se največkrat dogaja kampanjsko: ko v osnovni organizaciji ali v občinskem komiteju ZKS ugotovijo, da ni mladih komunistov, oziroma da je že nekaj časa, kar so sprejeli nove člane, sekretariati osnovnih organizacij pregledajo, kdo je med njimi dober športnik, kdo je bil večkrat v brigadi ali je član katerega od samoupravnih organov in mu pošljejo anketni listek, ki je največkrat sestavljen tako, daje treba le obkrožiti,ali je pripravljen vstopiti v ZK ali ne. Takšen formalizem mladi odklanjajo. l Bogataj Pokazali smo naše geološko bogastvo — 13. razstava mineralov in fosilov je v soboto in nedeljo v Tržiču izgledala kot nekakšna borza v malem. Bilo je paše za oči, ob grobih kamnih, vzetih iz neder zemlje, so se porajale želje imeti kaj tako lepo svetlečega in lesketajočega se tudi doma. Obisk je bil velik. Medtem ko so organizatorji lani našteli okrog 9.000 obiskovalcev, jih bodo letos zagotovo veliko več. Pred osnovno šolo Heroj Bračič v Tržiču je bilo videti registrske tablice avtomobilov iz vseh krajev Jugoslavije, veliko pa tudi iz tujine. Razstava mineralov in fosilov v Tržiču je edina v Jugoslaviji in na Balkanu. Organizatorji razstave, Komite za mednarodne razstave mineralov in fosilov Tržič, Odbor za 13. mednarodno razstavo mineralov in fosilov Zagreb in prireditveni odbor Tržič, so se resnično potrudili in pripravili razstavo na visoki ravni. Lahko rečemo, da je to edinstvena kulturna manifestacija naroda, ki želi svetu pokazati svoja geološka bogastva, zraven pa tudi svojo kulturo. — Foto: D. Dolenc Cicibanove urice v Cerkljah Cerklje — Ob dnevu mladosti spet pripravljajo v vzgojnovarstvenem zavodu Kurirček Robi v Cerkljah Cicibanove urice. Na sporedu bodo vsak dan od srede, 22. maja, do petka, 24. maja, s pričetkom ob 16. uri.. Namenjene so predvsem predšolskim otrokom, ki ne hodijo redno v vrtec iz vasi pod Krvavcem. Naj- mlajši krajani bodo poslušali pravljice, risali, se igrali razne igrice in gledali lutkovne predstave ali otroške filme. Doslej so bile Cicibanove urice vedno dobro obiskane in toplo sprejete. Zato so se še posebej potrudile vzgojiteljice iz cerkljanskega vrtca. J. Kuhar zvezni, mednarodni, specializirani 13. SEJEM OPRE/ME IN SREDSTEV Z4SCITE kroti j 28r 31*5.'85 gasilska oprema protipožarna In osebna zaščita prva pomoč In zdravstvo oprema zaklonišč zveze udba in demonstracija razstavljene opreme strokovni seminarji, poslovni dnevi, posvetovanja -—-"-1-*- ®@I^S5JJ^GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO TOREK, 21. MAJAjj PO JUGOSLAVIJI {Zborovanje na Poljani »Naj nikoli več ne bo vojne, vsi narodi sveta naj bodo v miru. Naša vojna in revolucionarna pot, ki se je končala na Poljani, je bila težka, a poplačana z bogatimi sadovi, ki pomenijo lepšo, cvetočo prihodnost za vse jugoslovanske narode in narodnosti,« je na zboru nekdanjih borcev na osrednji jugoslovanski proslavi ob 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom na Poljani v soboto rekel Vili Mlakar-Bolte, nekdanji borec Zidanškove brigade. Njegovih misli so bili tudi tisoči njegovih bojnih tovarišev in drugih ljudi — vseh se je zbralo okoli 25 tisoč — ki so prišli na zgodovinsko Poljano, kjer je potekal zadnji boj druge svetovne vojne v Evropi. Na velikem ljudskem zborovanju je govoril član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. »V tej vojni so demokratične sile, ki jih je gnalo človeško hrepenenje po svobodi in jih je napajala zavest, da se je za svobodo treba predvsem boriti, zmagale nad najbolj črno ideologijo, ki jih je poznal svet. Zmagale so nad fašizmom,« je dejal. Poudaril je tudi, da so jugoslovanski narodi morali vselej plačevati posebno krvav davek za svobodo in svoje pravice ter da jim ni bilo tudi v drugi svetovni vojni z ničemer prizane-seno. »Poljana nam zato ne bo le veličasten spomenik o kraju in času, ko se je končala druga svetovna vojna, temveč tudi vsem jugoslovanskim narodom in narodnostim trajen opomin, da nam nikoli, nikjer in nihče ničesar ni podaril, da si bomo tudi v bodoče, vse,kar bomo hoteli imeti, morali ustvariti ali priboriti sami«, je dejal Stane Dolanc. Opozoril je tudi, da smo jugoslovanski narodi v veličastnem uporu žrtvovali 1,7 milijona svojih najboljših sinov in hčera ter prispevali k zmagi neprecenljiv delež, ki ga nam ne more nihče odreči. Dolgoročne razvojne usmeritve V radovljiški občini elektrarne niso načrtovane Radovljica — Iz osnutka dolgoročnega načrta Slovenije do leta 2000 lahko razberemo, da na področju oskrbe z energijo v radovljiški občini gradnje energetskih objektov ali vodnogospodarskih ureditev niso predvidene. Gradili bodo le daljnovod do jeseniške Železarne. V Sloveniji načrtujejo 2,9-odstotno povprečno rast porabe energije. Zgradili naj bi 1900 megavatov novih elektroenergetskih zmogljivosti, pri čemer je predvidena izgradnja vodnih elektrarn na spodnji Savi od Mavčič navzdol, izgradnja objektov na Muri in toplotnih elektrarn-to-plarn v Trbovljah, Mariboru in Dolskem. Največja sovlaganja bo zahtevala jedrska elektrarna v Prevlaki, sovlagali pa naj bi še v toplotni elektrarni v Tuzli in na Kosovem. Za boljšo preskrbljenost z zemeljskim plinom je načrtovana nadaljnja izgradnja magistralnega plinovodskega omrežja; ena trasa naj bi potekala preko Žirov, Poljanske in Selške doline ter po obronkih Jelovice do Bleda in naprej po obronkih Mežaklje v smeri proti Avstriji. Sočasno je načrtovana tudi razširitev obstoječega plinovodskega omrežj t do Begunj, dodatno pa bi kazalo vključiti razširitev obstoječega omrežja do Bleda. Na področju prometa in zvez je poudarjena vloga železniškega prevoza in načrtovana posodobitev železniškega omrežja, med drugim tudi izgradnja drugega tira proge Ljubljana—Jesenice. Pri cestah ima prednost avtocesta in sicer predor Karavanke—Hrušica—Žirovnica— Radovljica. Na področju vodnega gospodarstva je dan poudarek zagotavljanju pitne vode in varovanju vodnih virov, ki so že v uporabi ali pa še bodo. Pri opredelitvi regionalno pomembnih zajetij izvirov pitne vode bo potrebno vključiti zajetje Ovčje jame v dolini Radovne, opredeljeni neza-jeti izviri na obronkih Jelovice pa glede na svojo izdatnost nimajo regionalnega pomena. Pri stanovanjskem gospodarstvu je poudarjena večja vloga posameznika pri reševanju stanovanjskega problema in pri vzdrževanju stanovanjskega fonda. Stanovanjska gradnja bo okoli 15 odstotkov manjša kot v tekočem srednjeročnem razdobju. Pri komunalnih dejavnostih je poudarjena večja povezanost komunalnih sistemov in kvalitetnejše delo v smislu varovanja okolja. Cene komunalnih storitev naj bi zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo. Na področju varovanja okolja je v radovljiški občini poudarjeno varstvo voda in sicer z izgradnjo čistilnih naprav. Med čistilne naprave z zmogljivostjo nad 10 tisoč enot naj bi razen Bohinjske Bistrice in Bleda vključili tudi čistilno napravo v Radovljici. Zaradi lažjega usklajevanja interesov v prostoru naj bi pri odločitvah o namenski rabi zemljišče imelo kmetijsko prednost pred gozdarstvom, mladonosne gozdne površine bi bilo smotrno nameniti poselitvi, najboljšim kmetijskim zemljiščem pa bi namembnost spreminjali le v primeru dolgoročne gospodarske koristi. Delegati sprašujejo Draga komunalna oprema Jesenice — Med najaktivnejšimi delegacijami v interesni skup- Kranj — Konec prejšnjega tedna je bil v prostorih Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Gorenjske sprejem za 20 gorenjskih pripadnikov teritorialne obrambe, ki so 9. maja sodelovali na paradi v Beogradu. Mladim teritorialcem, ki so v paradi uspešno zastopali gorenjske teritorialne enote, so čestitali predstavniki pokrajinskega štaba in občinskih štabov TO. Mladim je še posebej čestital predsednik pokrajinskega komiteja za SLO in DZS Gorenjske Štefan Nemec, komandant Pokrajinskega štaba Gorenjske Franc Pagon pa jim je izročil pismene pohvale in knjižna darila. V krajšem pogovoru so udeleženci parade — med njimi kot edino dekle Polona Poljanec iz Radovljice — na kratko opisali svoje doživetje parade: zanje je bila to trda presku-šnja, toda žulji, disciplinirane in garaške priprave so bile pozabljene ob nastopu, ob navdušenem sprejemu množice ljudi. — Foto: L. M. nosti za stanovanjsko gospodarstvo občine sta nedvomno delegaciji iz Železarne in krajevne skupnosti Ciril Tavčar na Plavžu. Delegacija krajevne skupnosti Ciril Tavčar je med drugim hotela podatke o tem, zakaj je bilo v občini zgrajenih manj stanovanj, čeprav je imela samoupravna komunalna skupnost še enkrat več denarja kot leto prej. Zanimalo jih je tudi, če komunalna skupnost zaračunava prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za zadružno gradnjo v ceno zemljišča, ki ga plača uporabnik. Delegacija meni, da se ta denar troši preveč malomarno. Samoupravna komunalna skupnost odgovarja, da tega denarja niso trošili malomarno, temveč so več kot 44 milijonov dinarjev namenili za komunalno opremljanje nove soseske MIŠ II, za gradnjo Centra II 11 milijonov dinarjev, za Belo polje na Hrušici 6 milijonov dinarjev, za Rodine II 26 milijonov dinarjev in za pripravljalna dela za zazidalne načrte 4 milijone dinarjev. Denar prihaja iz prihodka za nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča, namenjajo ga investitorji, zbral se je po stopnji 1,30 odstotka po zaključnih računih in z bančnimi krediti. Komunalna oprema pa precej zaostaja zato, ker se zbere manj sredstev, kot jih predvidevajo. D. S. Brez licenc, le z lastnim znanjem Če stroji za obutveno industrijo ne bodo zadnja beseda te^n^ potem ni kaj iskati ne na domačem ne na tujem trgu — V kf^Jj skem Ikosu uspevajo brez licenc, le z lastnim znanjem, r82^ stroje in jih tudi uspešno prodajati — Že letos bodo proizv0^, program razširili še z izdelavo orodja za čevljarsko industrij0 ponudili čevljarjem to, kar zdaj večinoma uvažajo Kranj — Tega, da ni mogoče izdelovati vseh strojev, temveč je treba izbrati le enega ali dva programa, v kranjskem Ikosu niso spoznali šele danes. Specializacija, to je izdelovanje predvsem strojev za obutveno industrijo in nekaj tudi za tekstilno, je že dokaj stara odločitev. Vendar jih specializiranost ne ovira pri ambicioznem načrtovanju izvoza: v nekaj letih bi namreč radi postali sposobni ponuditi trgu kompletno tovarno obutve »na ključ«. O bodočih načrtih, predvsem pa o gospodarjenju, ki ta razmeroma majhen, komaj 300-članski kolektiv uvršča v vrsto najuspešnejših v kranjski občini, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Ikosa dipl. ing. Jernejem Vrtačnikom. • Izdelovati stroje — okoli 60 različnih vrst — je najbrž eno, ponuditi celoten projekt pa vse kaj drugega. Kako si v Ikosu predstavljate takšen razvoj? »Predvsem je treba povedati, da so naši stroji plod lastnega znanja. Licenc ne poznamo. Za celotno proizvodnjo okoli 2000 strojev letno naši strokovnjaki izdelajo vso tehnologijo, naša je priprava dela in izdelava. To pa ne pomeni, da so vse sestavine stroja, kot so hidravnika, električni del in podobno, naš izdelek — to že nekaj časa prepuščamo kooperantom, ki so za to področje pač specializirani.« • Stroji za obutveno industrijo so vedno bolj zahtevni. Kmalu ne bo več stroja brez vgrajene elektronike, brez računalnika. Ali bo Ikos kos takšnim zahtevam? »Že nekaj časa enostavnejše stroje prepuščamo v izdelavo kooperantom, saj je za nas enostaven stroj postal preprosto predrag. Vedno bolj se lotevamo tehnično zahtevnejših. Razvoj tehnike je tudi na tem področju skokovit, izdelava čevlja je vedno bolj avtomatizirana. To je tudi za nas zahteven zalogaj in zdaj že ugotavljamo, da moramo v krajšem času kot doslej razviti nove, tehnično popolnejše stroje; dve leti od zasnove novega stroja do njegove proizvodnje je že predolga doba, ta čas bi morali skrajšati skoraj za pol. Žal nas roki in plan proizvodnje pogosto silijo, da kot pomoč proizvodnji vključimo tudi prototipno delavnico, kar se nam po drugi strani seveda vrača z zamudami pri razvoju novih strojev.« • Razen tega, da se v Ikosu opirate izključno na lastno znanje, je odločilna tudi oskrba z materialom. Ali ga uvažate? »Če bi pretežni del materiala za proizvodnjo uvažali, bi se nam bolj slabo pisalo. Letno uvozimo le za okoli 50 tisoč dolarjev materiala, kar je ob 3 milijonih dolarjev letnega izvoza res majhen nakup. Zaradi težav, ki jih imamo z domačimi materiali, pa bi bilo res skoraj enostavneje uvažati dosti kvalitetnejši material.« • Za nekatere stroje je Ikos pri nas še vedno edini izdelovalec, za vrsto drugih pa je izdelovalcev več. Jugoslovanski trg najbrž ne more kupiti vsega? »Res, jugoslovanski trg postaja že premajhen, pa tudi vse bolj zahteven. Doma še vedno prodamo okoli 55 odstotkov vse proizvodnje, ostalo izvozimo največ v Sovjetsko zvezo, Zahodno Nemčijo, Francijo, Čehoslovaško, Poljsko, pa tudi v Alžirijo in Egipt. Pogodbe o prodaji strojev pa smo letos sklenili tudi s Kitajsko.« • Že doslej ste v Ikosu poudarjali domače znanje, lasten razvoj kadrov, Jernej Vrtačnik: »Ne smemo z° v tehnološkem razvoju.« krepili razvojni oddelek. Kako p* doče? »V razvoju se ne sme obstati; sejem čevljarskih strojev, na pr"\ Pirmasensu, je več kot zgovofe ^ proizvajalci strojev kar tekmujej^ bo sodobnejši. To pa pomeni, da • mo takšno tekmo sprejemati ty° če hočemo prodajati na tuje aH <* $ čim čevljarjem, da bodo lahko z °.' jo na tujem konkurenčni. DrugeB. hoda ni: usposabljati in izcbražev stni kader še naprej, že zdaj vel1 ^ di štipendiramo, zaposlujemo strokovnjake. . Čeprav se vedno bolj usmerj* .f izdelovanje najzahtevnejših stj^j pa tudi fizične rasti ne moremo o j vati. Sedanji obrati so že preteS v tudi delamo v dveh izmenah, s* i skoraj ni. Zato se pripravlja111) gradnjo proizvodno montažne ha)^' ko da bi v začetku pridobili n°vl^fji5 kvadratnih metrov, s končno dog vijo pa celo 10.000.« • Običajno velja, da je Proi/Vj$[ za prodajo na domačem tr^l!'aw drugega kot za izvoz; ali to velr I za vaše stroje? J »Če je kdaj morda kaj takega^ lo, potem je zdaj tega zagotovo /* ^ Že na domačem trgu je vse vecj ^ kurenca izdelovalcev čevljarski/1^ jev, zato bo le kvaliteten izdelek kupca. Tudi v Ikosu moramo še , * kaj narediti za boljšo kvaliteto 1 J, ve. Že zdaj vemo, da bi lahko ve V žili, če bi bolj pazili tudi na kv&^/j izdelavo. Kupec bo na trgu, kjer)^ ka ponudba, pač kupil tisto, kar J še. Zato smo se lotili akcije; &Jf boljšali kvaliteto pri končnem}lJ smo kontrolne postopke uvedli rn[i — od razvoja, tehnologije do montaže. Ni več dovolj samo Vt ^ rediti in hitro, pač pa tudi kva1 j, Slaba izdelava je bila in je še zn ^ za jugoslovanske izdelke, za*°*j. takšnega dela treba hitro otreS^ \^ pa ne gre čez noč, to vemo tudi v w Začeli smo zelo resno, tudi del o ga dohodka zaposlenih je odvi^i kvalitete izdelave. Nekaj podobi cer poznajo že marsikje drugJl^j smo pač prišli do enakega spoz ^ Le takšne stroje, ne samo zadnr ^ do tehnike, pač pa tudi kvaliteta ^ lave, bo treba ponuditi tudi a čevljarski industriji v zameno 2 ^ žene stroje, tudi tiste, ki jih daf^ ne moremo nadomestiti z lastni delki. Jutri pa že lahko.« U ti 1] Damijan Slabe: VOJNA ZVEZD (nadaljevanje iz prejšnje številke) Ste se že kdaj igrali s hišnim računalnikom in na malem zaslonu z elektronskim topom kot za šalo klatili neznane leteče predmete? Verjetno že, vendar pa pri tem zanesljivo niste pomislili, da se podobna igrica v makro varianti že začenja nekaj tisoč kilometrov nad našimi glavami. Tja jo je zanesla vojaška tehnologija, da bi ustregla zahtevam dnevne politike. Tej namreč že nekaj let niso več dovolj sateliti, ki letijo na nizkih orbitah, približno 2000 km visoko, še posebej ne, ker so zaradi zanje skonstruiranih »satelitov ubijalcev« v primeru vojne skoraj neuporabni. Velesili sta v zadnjih letih skušali preseči to neuporabnost tako, da sta svoje satelite izstreljevali vedno globlje v vesolje, kjer naj bi ušli zasledovalcem, vendar jima vse do nedavnega to skoraj ni uspevalo. Mogoče se je tudi zato na tej vesoljski satelitski tehnologiji z leti že začel nabirati prah, ki pa ga je pred časom za vojno zvezd navdušeni ameriški predsednik Ronald Rea-gan nenadoma odpihnil. Z denarjem, ki ga velikodušno vlaga v — po njegovem — miroljubno idejo vesoljske obrambne pobude, je segel tako daleč v vesolje, da si tega nihče ne more niti prav predstavljati. Rojeva se nova generacija navigacijskih, komunikacijskih in vohunskih satelitov, ki se bodo globoko v vesolju sposobni izogniti vsakemu napadalcu, pa čeprav za zdaj še nihče nima orožja, ki bi seglo tako daleč. Po nekaterih napovedih naj bi bili sateliti, katerih prvi znanilec je bil februarja v geostacio- narno orbito nad Sovjetsko zvezo ponešen raketoplan Discoverv, celo oboroženi in pripravljeni braniti se. Leteli bodo približno 36 tisoč kilometrov visoko, z isto hitrostjo kot se vrti zemlja, zaščiteni pa bodo tudi pred radiacijo in laserskimi žarki. Po nekaterih napovedih naj bi imeli še majhne raketne motorje, s katerimi jih bo mogoče z zemlje na hitro premakniti in tako dodatno zavarovati pred sovražnim izstrelkom. Vso to vojaško tekmo globoko v vesolju, ki je sestavni del komunikacijske mreže, potrebne za delovanje takoimenovanega jedrskega ščita (z njim nameravajo Američani ustaviti sovjetske rakete), seveda spremlja intenzivna gradnja zemaljskih nadzornih postaj. Dosedanje nizkoorbitalne radarje nameravajo Američani uporabiti za signali-zatorje morebitnih izstrelitev sovjetskih raket, že prihodnje leto pa naj bi iz obrambnega proračuna kar 20 milijard dolarjev porabili za izpopolnitev treh izredno močnih elektronskih teleskopov, ki že delujejo v ameriški zvezni državni New Mexico, na Havajih in v Južni Koreji. Četrto postajo so začeli graditi na britanskem otoku Diego Garcija v Indijskem oceanu, peta pa bo v dobrem letu in pol dobila prve obrise na portu- galskih tleh. Celoten sistem bo oper.^ sposoben že leta 1988, ko bo prak*1 njim mogoče nadzorovati ves planet« Te nove ameriške oboroževalne SP. je že oprijelo ime »Zadnja video ig1"1^'1 ta«. Kar preveč spominja na zastoji makro varianto mini računalniških l*j y katerimi se na hišnih računalnikih J ^1 najstniki. Podobno kot na teh raču*1^ ' bodo namreč ameriški strokovnjak1 veliki igri s svetom s pomočjo ofjašk1^ skopov in računalnikov ter tv ekrani jj! na zaslonih spremljali svoje satelite 1 jj> primeru napada kar z zemlje s pritis*4 j POs] naj e Je 2 piiiiiciu uopoua ivai t. remije a ^i'" -m i gumb umaknili sovražnim izstrelko^ V zatem pa celo preko ekrana napadi1- ^ j^Oc torej, ki je že sam po sebi zastrašuj0^' $ J^e prav je v svojem bistvu samo majhe ^ °t ] zen del še bolj spektakularnega sis^if "v ko imenovane strateške obrambne bolj znane z imenom vojna zvezd. T* t ^ d kot zagotavlja ameriški predsednik, j no odpravila nevarnost jedrske v0jLtf hriHn zaradi sat.plit.skp ohrambe V&^.A stale Neučinkovite. Toda, ali ne bo tu orožje/ki se že rojeva, spet samo ox0) kah čHoveka? Jj (se nad<™ S ftiv !S5K. 21. MAJA 1985 GOSPODARSTVO NOTRANJA POLITIKA Prodaj; a ze pesa J Prvih treh mesecih letošnjega leta je industrijska proizvodnja D **d°vljiški občini upadla za 1,2 odstotka — Zaloge naraščajo, predvsem pri blagu za široko potrošnjo — Cene hitro naraščajo Radovljica — Podatki za letošnje Prve tri mesece seveda še ne povedo Sega, saj je čas prekratek, vendar j? Je že moč izluščiti nekatere znanosti gospodarskih razmer. s,v radovljiški občini je industrij-r. Proizvodnja v primerjavi z ena-^ obdobjem lani upadla za 1,2 od-2j*a- Boljše rezultate so imeli le v .'Bi dejavnostih; v elektrogospo-so proizvodnjo povečali za Varstvu 54,2 odstotka, v proizvodnji bazičnih kemičnih izdelkov za 21,4 odstotka, v proizvodnji žaganega lesa in plošč za 3,5 odstotka in v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 14,2 odstotka. V primerjavi s povprečjem lanskega leta so se zaloge v industriji povečale za 41 odstotkov, pri izdelavnem materialu še enkrat toliko. Znatno višje so v kovinsko predelovalni in- Sfovesen trenutek za mlade vojake — Minulo soboto dopoldan je bilo P° naših vojašnicah spet posebno svečano vzdušje. Mladi vojaki so se Za°bljubili, da bodo vestno izpolnjevali svoje naloge v armadi in se Popravili za obrambo domovine v primeru potrebe. To seveda ne bo Lahka naloga, vendar jo bodo uresničil, ob pomoči starešin po svojih naJboljših močeh. Pri podpisu svečane zaobljube so jim bili poleg starin v spodbudo tudi številni svojci, prijatelji in okoliški prebivalci, *l so se udeležili priložnostnih slovesnosti. Potlej so sledila tradicio-nalna tovariška srečanja pripadnikov armade z drugimi občani. Na shki: med svečanostjo v vojašnici Jože Gre gorčic-Gorenje v Škofji Loki (S) ~ Foto: F. Perdan dustriji, kjer so se pri raznovrstnih vijakih podvojile. V strojni industriji so se krepko povečale predvsem pri blagu za široko potrošnjo, v lesno predelovalni pa pri izdelavi furnirja in plošč. Dokajšnje so tudi v tekstilnih industriji, vendar jih gre tam pripisati sezonskemu značaju proizvodnje. Odgovore o pešanju prodaje najdemo v cenah, ki so takorekoč ušle z vajeti. Podatkov posebej za radovljiško občino seveda nimamo, slovenski pa povedo, da so se v letošnjih treh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani industrijski izdelki podražili za 73,6 odstotka, cene na debelo povečale za 76 odstotkov, cene življenjskih potrebščin za 71,7 odstotka. Marca so cene še bolj poskočile kot prva dva meseca, saj so se pri industrijskih izdelkih povečale za 26 odstotkov, pri življenjskih potrebščinah za 23,5 odstotka, pri storitvah za 24,1 odstotka, cene na drobno so bile višje za 20,1 odstotka stopnja inflacije je znašala 78,8 odstotka. Radovljiški komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ocenjuje, da ni nikakršnih aktivnosti za obvladovanje cen, tudi odgovora, kako jih obvladati, ni. Naša inflacija ima vse bolj stroškovni značaj, saj izhodne cene z zamudo lovijo rast vhodnih cen, zlasti energije, surovin in izde-lavnega materiala, naraščajo pa tudi druge obremenitve. Vse bolj kopni substanca obratnih sredstev, raste zadolženost in slabi reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Obnašanje pa je podrejeno vnaprejšnjemu ocenjevanju stopnjevanja inflacije. Gospodarstvo je k temu več ali manj prisiljeno, saj bi sicer prenekatera organizacija ostala brez osebnih dohodkov. Sredstva negospodarstva pa prav tako zagotavljamo na osnovi anticipativnih stopenj inflacije. M. Volčjak _3. STRAN (SSSSSKSSSSSBS Težave zaradi cenovnih razlik Brigita Flajnik, tržna inšpektorica in voditeljica Tržnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko: »Po zadnjih ukrepih zveznega izvršnega sveta glede vračanja cen na februarsko raven na Gorenjskem nismo odkrili takšnih, ki cen ne bi oblikovali v skladu s predpisi. Kranj — 15. maja je začel veljati odlok o vrnitvi cen posameznih izdelkov na februarsko raven. Odlok je zvezni izvršni svet sprejel dva dni pred tem. Nanaša se na 367 izdelkov iz 18 ■industrijskih dejavnosti, kar predstavlja devet odstotkov vrednosti celotne industrijske proizvodnje. Sedem odstotkov je proizvodnje predmetov, namenjenih za delo, dva odstotka pa sredstev, ki se rabijo za proizvodnjo in široko porabo. Proizvajalci iz prve skupine, ki so cene pretirano povišali, morajo v desetih dneh v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije oceniti svoja in medsebojna razmerja cen. Podpisati morajo tudi samoupravne sporazume z najmanj dvema tretjinama svojih kupcev. Za preostala dva odstotka pa bo soglasja za nove cene dajal zvezni zavod za cene na podlagi ekonomskih meril. Ukrepi so začasni in bodo veljali šest mesecev, razen samoupravnih sporazumov, ki jih bodo sklenili v gospodarstvu. O tem, kaj pravzaprav pomenijo novi ukrepi, smo se pogovarjali z Brigito Flajnik, tržno inšpektorico in voditeljico Tržnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. »Na Gorenjskem nismo zasledili kršiteljev oziroma takšnih, ki ne bi v skladu s predpisi povišali cene. Za nekatere izdelke so se povečale tudi z več stokratnim indeksom. Vendar pa je bila tega kriva predvsem politika v zvezi s cenami v prejšnjih letih. Nenadoma so namreč postale legalne tako imenovane sive cene.« »Za katere izdelke velja vračanje na cene, ki so veljale 28. februarja?« Ukrepi proti visoki inflaciji Industrijske panoge, ki so letos dvignile cene za več kot pe-tlno, jih bodo morale znižati na februarsko raven — Profili bodo cene vrste izdelkov, med njimi boksita, bakra, ^Juminija, zdravil, tekstila, gospodinjskih aparatov, električnih strojev in naprav, kablov in drugih Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič je pretekli teden pred delegati obeh zborov zvezne skupščine napovedal vrsto intervencijskih in tudi administrativnih ukrepov, s katerimi bo vlada poskušala spodbuditi proizvodnjo in izvoz ter zmanjšati inflacijo. Ukrepe je vlada pripravila zaradi izrazito neugodnih gospodarskih gibanj v prvem letošnjem tromesečju, ki se kažejo v stagniranju izvoza ln skokovitem naraščanju cen. Večina ukrepov je uperjena proti neupravičenemu navijanju cen, ysekakor pa je bil največje pozornosti deležen predlog ukrepa, ki naj bi 18 industrijskih dejavnosti prisilil k temu, da bodo cene vrnile na februarsko raven. Gre za tiste dejavnosti, ki so lani nadpovprečno poslovale, presegle teko imenovane svetovne cene in letos izdelke ali storile podražil? za več kot petino. Proizvajalce reprodukcijskih materia-j°v bodo prisilili, da se bodo o cenah sporazumeli s kupci, pod lupo pa bodo postavili tudi 17 dejavnosti, ki lani niso dosegle nadpovprečnih rezultatov, a so letos svoje cene povečale za več kot polovico. V zboru republik in pokrajin so ukrepe podprli, vendar pa je veči-na razpravljalcev podvomila, da bodo zadostovali za saniranje seda-v^JJJcga položaja, ki naj bi bil veliko resnejši, kot to ocenjuje zvezna vla- da. Delegatov ni skrbela samo inflacija, temveč tudi stagniranje izvoza in 10-odstotno povečanje uvoza, kar je vzrok za dodatne probleme s plačilno bilanco in deviznimi rezervami, vse skupaj pa utegne imeti še druge negativne posledice. Med številnimi pripombami kaže omeniti predvsem to, da je premalo predvidenih ukrepov namenjenih spodbujanju izvoza, ki je v sedanjih okoliščinah prva predpostavka za izhod iz krize. Zbor republik in pokrajin je dopolnil tudi carinski zakon, s katerim so uvedene nekatere carinske olajšave za zdomce, ki se vračajo v domovino. Katere industrijske panoge naj bi pocenile svoje izdelke? To je proizvodnja ferolegur, boksita, aluminija, akumulatorjev, azbestno-ce-mentnih izdelkov, orodja, elektroinstalacijskih materialov, predelava cinka, kož, proizvodnja zdravil in proizvodnja soli. Proučili pa bodo gibanje cen rude barvnih kovin in njihovih koncentratov — bakra in cinka, proizvodnje gline in magnezita, navadnega in embalažnega stekla ter negorljivih materialov, nadalje kovinsko-predelovalne dejavnosti, kamor sodi vrsta reprodukcijskih materialov, proizvodnje žebljev, zakovic, vijakov in podobnih izdelkov. S cenami so pretiravali tudi proizvajalci cestnih vozil, motorjev, koles in trikoles. Prav tako tudi proizvajalci električnih strojev in naprav, proizvajalci električnih gospodinjskih aparatov, kablov in prevodnikov. V tekstilni industriji bodo proučili cene bombažnega in volnenega prediva ter proizvodnjo perila, razen trikotažnega. Na seznamu je tudi predelava kavčuka in gum za vozila. Pri hrani pa naj bi proučili cene slaščičarskih izdelkov ter brezalkoholnih pijač in mineralne vode. Najnovejši ukrepi pa ne veljajo za televizorje, čeprav so se izredno podražili. To pa zaradi velikih problemov, ki jih imajo njihovi proizvajalci zaradi plačevanja visokih tečajnih razlik. Ocenjujejo, da bodo omenjeni ukrepi zmanjšali mesečno rast cen za tri do štiri odstotke. Seznam je precej dolg. V glavnem pa za predelavo bakra in cinka, steklo za okna, sol, radiatorje, kovinsko pohištvo, šivalne stroje, emajlirano posodo, peči in štedilnike (razen električnih), gospodinjske tehtnice, električne števce in elektroinštalacijski material, pralne praške in druga sredstva za pranje, rentgenske filme, azbestno-ce-mentne izdelke, usnje za podplate in vrhnje usnje za obutev ter galanterijo, začimbe ... Torej med njimi skoraj ni izdelka, ki bi razbremenil mesečni redni družinski proračun, razen pralnih praškov. Pa še ti se ne bodo pocenili, če je proizvajalec cene uveljavil pred 28. februarjem.« »Kakšne so prve ugotovitve? »Ob sprejetju ukrepov so trgovci zavrnili skoraj vse pošiljke, ki so bile na poti. Znižanje gre namreč tokrat na račun trgovcev, ker proizvajalci, kot kaže, ne bodo pokrivali negativnih razlik v ceni; ker so cene sprejeli pravilno po veljavnih predpisih. Prve ocene kažejo, da bo imel Merkur-Prodaja na debelo za 50 do 70 milijonov novih dinarjev negativnih cenovnih razlik, Živila-Ve-leprodaja za 20 tisoč dinarjev in Mer-cator v tržiški občini za 260 tisoč dinarjev. Če ne bo drugačne razlage, bodo trgovci te negativne cenovne razlike morali pokriti iz zaslužka.« »In kam je zdaj usmerjena akcija inšpektorjev? »Predvsem nadziramo popise obstoječih zalog v trgovskih organizacijah in pravilno oblikovanje novih, nižjih cen. Pričakovati je moč, da bodo nekatere izdelke zdaj potegnili iz prodaje zaradi nejasnega položaja oziroma bojazni zaradi izgub. Nekaj pa je gotovo: tisti potrošniki, ki so izdelke po višji ceni kupili pred 14. majem, nimajo nobene pravne možnosti, da bi zahtevali povrnitev razlike v ceni.« »Kaj pa, če kdo ne bi vrnil cen na februarsko raven?« »Kazni so v takšnih primerih visoke: od 200 tisoč do milijon novih dinarjev. Menim pa, da je predpis precej nejasen, vsaj glede kritja razlik v ceni. Ni pa tudi pravega pregleda, ali so proizvajalci pravočasno in pravilno prijavljali nove cene in ali so bile le-te povišane pred 28. februarjem ali ne. Skratka, inšpektorji smo prav zaradi tega v precej težavnem položaju in (udi slabe volje.« A. Žalar Predlagani devizni sistem ?e bo spodbujal izvoza }*i dobrega gospodarjenja vfuj y2no mesec dni so v razpravi osnutki treh zakonov, s katerimi naj bi z no-it^ . et°m vpeljali v Jugoslaviji nov devizni sistem — V Sloveniji in Hrvatski dft J? gospodarstveniki in tudi forumu vrsto pripomb — Predvsem pa menijo, 2vi njegovo dosledno izvajanje spodbujalo uvoz namesto izvoza °StUitt2ni *zvršni svet Je dal aprila v razpravo natl; e treh, že dlje časa napovedanih novih zu-Posio tr?0vinski zakonov: zakona o deviznem tnetuVanJu> ° kreditnih odnosih s tujino in o prodaj u-blaga in storitev s tujino. Ti trije zakoni Ukre 1 biti glavni del novih zunanjetrgovinskih ^rihof°V- ki jih namerava zvezna vlada uveljaviti žftrad e 'et°- Spremembe so bile potrebne tudi kije 1 °dločitve Ustavnega sodišča Jugoslavije, ga 2avCeniio. da je več določil sedanjega devizne- * *ona v nasprotju z ustavo. Os^., Prvi odmevi gospodarstva na predlagane kor *e zakonov dajo misliti, da se z njimi nika-^ grinja, ker naj bi se na ta način še pove-V*rnah dohodka, o katerem ne odločajo v to-Sf)0da ^"^več v državni upravi. Hkrati pa go-rstveniki menijo, da je novi devizni zakon kot nnan tako, da bo v večji meri spodbujal uvoz ^injai-12Voz' zaracli katerega naj bi ga tudi spre-V'21errl ^k°raJ enotno nasprotujeta novemu deta., da. sistemu Slovenija in Hrvatska, ki meni-8osp0Je v nasprotju z dolgoročnim programom *no n arske stabilizacije in predvsem protiizvo-tiii Ravnan. Hrvatska je že pripravila naspro-*^vn^h °g devizni zakonodaji, ki temelji na po-^r odi ^Višnjah veljavnega deviznega zakona ustavnega sodišča (ukinitev deviznih tl°v. n*V 0zc*ov> vendar uvedba evidentnih raču-^0v'r,!?a katerih bi tudi temeljile pravice do po-'H^o?? odkupa deviz, doslednejša ureditev soli-QkS^e6a odplačevanja fiksnih in garantira-Oveznosti). Temu predlogu se bo, kot sedaj kažejo razprave, z nekaterimi dopolnitvami pridružila tudi Slovenija. Tak predlog so že podprle družbenopolitične organizacije in republiški izvršni svet. Izjava Janeza Bohoriča, podpredsednika slovenskega izvršnega sveta, pa celo navaja k vetu naše republike na predložene zakone, saj je med drugim dejal, da osnutki ne morejo biti niti podlaga za skupščinsko razpravo, ker jih je zaradi njihove konsistentnosti nemogoče popravljati. Za kakšne spremembe oziroma novosti pra vzapra v gre ? Kmalu naj b^bile naslednje: osnutke deviznega zakona predvideva dvojno ureditev zunanje trgovine: trajnejšo za obdobje, ko bo dinar konvertibilen in začasno do tedaj. Trajnejši režim je postavljen nedoločeno in najbrž v precej oddaljeno obdobje, v njem pa bi ozdi nekoliko svobodne-je odločali o uvozu, v bankah pa bi lahko imeli tudi devizne račune. Začasni režim, ki naj bi veljal, dokler dinar ne bo postal konvertibilen, torej nedoločeno dolgo, pa naj bi začeli uveljavljati s tem, da bi devize na bančnih računih ozdOv letos 31. decembra spremenili v dinarje in potem sproti v dinarje spreminjali vse devizne prilive. Dinar bi, kot edino plačilno sredstvo v državi, zadoščal za plačilo vsakršnih obveznosti do tujine, torej dolgov in uvoza. Ozdi bi prek bank kupovali devize na deviznem trgu in to po tečajih, ki bi jih določali na medbančnih sestankih. Nakup deviz na deviznem trgu bi bil omejen z določenimi družbeno-priznanimi reprodukcijskimi potrebami. Te bi vsako leto določale za vsako ozd pooblaščene banke na podlagi uvoza v preteklem letu. V te potrebe ne bi šteli zapadlih dolgov. Uvažalo bi se lahko po štirih režimih: prostem, pogojno prostem, prek kontingentov in z dovoljenji. Uvoz naj bi bil prost za nekatere splošno pomembne surovine, tako nafto, bombaž, premog in podobne. Večina blaga bi bila na režimu pogojno prostega uvoza, kar pomeni, da bi ga bilo moč uvažati v okviru načrtovane plačilne bilance. Pravico do uvoza opreme bi delili kontingenti. Dovoljenja bi bila potrebna predvsem za uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov, letal, ladij in podobnih izdelkov. Najbistvenejša novost zakona o kreditnih odnosih s tujino je v tem, da bi bilo za vračilo dolga tujini dovolj pooblaščeni banki nakazati dinarje, banke pa bi morale tujini vrniti devize. Zakon o prometu blaga in storitev s tujino med drugim prenaša na federacijo in zvezne organe vrsto pristojnosti, ki so bile doslej v republikah in pokrajinah. Tako kot naj bi odpravili interesno skupnost Jugoslavije za gospodarske odnose s tujino — tako predvideva osnutek zakona o deviznem sistemu — naj bi po osnutku zakona o blagovnem prometu s tujino odpravili koordinacijske odbore pri izvršnih svetih republik in pokrajin za delovne organizacije, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. Po vsa potrebna soglasja bi bilo po novem treba potovati v Beograd. Slovenske pripombe Pripombe iz dosedanjih razprav v Sloveniji, ki so jih pripravili v okviru gospodarske zbornice, v slovenski delegaciji v zboru republik in pokrajin, raznih odborih in komisijah pri izvršnem svetu in mnenja gospodarstvenikov, je mogoče združiti v nekaj točk. Osnutki zakonov naj bi bili ustavno sporni, ker omejujejo odločanje delavcev o delu družbene reprodukcije, tako enostavne kot razširjene, ker naj bi upravni organi odločali o uvozu opreme. Torej ustavno določilo, da delavci odločajo o celotni reprodukciji, ni ustrezno izpeljano in je odločanje preneseno na zvezne organe. Osnutki zakonov nikakor ne bi spodbujali izvoza in dobrega ter odgovornega poslovanja, kar je ena ključnih razvojnih nalog. V novostih zunanjetrgovinskega sistema je namreč izgubljena zveza med ustvarjanjem in porabo deviz. To pomeni, da novi devizni sistem ne temelji na proizvodnji in izvozu, temveč na porabi in delitvi privilegijev. Izvozniki v novem sistemu ne vidijo nobenih spodbud za večji izvoz. Tako bi se večina uvoznih pravic izoblikovala zunaj proizvodnega procesa in ne bi bila odvisna od poslovanja organizacij. Devizno poslovanje organizacij združenega dela bi se povsem preneslo v banke. V gospodarstvu nadalje ugotavljajo, da bi se po uveljavitvi predlaganih zakonov pretrgale obstoječe reprodukcijske verige v proizvodnji, kar bi utegnilo usodno vplivati na proizvodnjo in tudi na izvoz. Ker naj bi uvozne pravice oziroma družbeno priznane reprodukcijske verige določali na podlagi obsega uvoza v predhodnem letu, si bodo organizacije prizadevale za čim večji uvoz. Takšne težnje je opaziti že sedaj, ko so v razpravi šele osnutki zakonov. Tako je za letošnje prve tri' mesece značilen pičel izvoz in precej večji uvoz ter povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Med zelo resne pripombe prav gotovo sodijo tudi opozorila, da so zunanjetrgovinski zakoni le sestavni del celotne zakonodaje, ki želi sedanji gospodarski sistem zamenjati z državnoplan-skim. Kakšna bo odločitev v zvezi s predlaganimi osnutki zakonov, je sedaj še preuranjeno govoriti. Pripombe in zadržki v zvezi z njimi so vsekakor tako resni in tehtni, da jih ne bo moč prezreti. Hkrati pa ne gre prezreti opozoril, da je sprejem deviznega sistema, kakršnega je predlagala zvezna vlada, predvsem politično in ne le gospodarsko vprašanje. V dosedanjih razpravah in pripombah pa so povsod iskali le gospodarske učinke, ki jih v osnutkih zakonov niso našli. Vendar bi se morali tudi vprašati, če lahko politika zamenja ekonomijo, zlasti še, če upoštevamo visoko zadolženost države. L. B. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 21. MAJA 1985 Dflg Sanacija hotela Špik v Gozd Martuljku Stara terasa se je podrla Gozd Martuljek — Rozmanov dom ali hotel Špik v Gozd Martuljku, skupaj s penzionom hotela Špik, Mladinskim domom in kampom je že nekaj let v hudi izgubi. Zanimive in turistično privlačne gostinske objekte so v preteklem obdobju zanemarjali in malo ali sploh nič vzdrževali. Delovna organizacija Integral iz Ljubljane, ki je lastnik martulj-ških objektov, je zato napravila kvaliteten sanacijski program z investicijskimi načrti in je bila pripravljena skupaj s svojimi temeljnimi organizacijami združiti denar za popravilo. Hotel Špik je star hotel, več kot petdeset let ima, z velikimi prostori, ki so vsi skupaj in vsak posebej terjali nujna popravila. Ne le, da je odpadal omet, vsa instalacijska in tudi zunanja vzdrževalna dela je bilo treba nujno opraviti, kajti kasneje bi bila škoda res izjemna. Že tedaj, ko so se resno lotili sanacije, bi bilo najbrž treba pomisliti ali vsaj bolj resno poslušati pobude nekaterih, da bi bilo bolje star hotel podreti, kajti njegova obnova bi v tedanjih, posebej pa še v sedanjih časih zahtevala preveč denarja. Vendar so se odločili za obnovo, ki je do zdaj vzela že kar lepe denarce. Uspeli so temeljito adaptirati B trakt hotela, osrednji del in sobe preurediti vsaj v B kategorijo. Po hotelu je napeljana centralna kurjava, ostanejo pa še zahtevna dela, zlasti elektroinstalacije in vse ostalo skupaj z velikim objektom Mladin- Najlepša vrtna terasa starega hotela Špik v Gozd Martuljku je pokazala pogubne razpoke in opozorila, da se bo zdaj zdaj podrla. In res se je, tako da je zdaj treba zgraditi nov oporni zid in še do letne sezone na teraso postaviti mize in stole. Foto: D. Sedej V hotelu Špik je čutiti nov zagon in pripravljenost, da bi vsaj za silo, korak za korakom, rešili hotel in Mladinski dom — Pričakujejo dobro sezono skega doma, ki žalostno sameva in propada. Pri dosedanjih delih najbrž niso dovolj pazili, kajti letos so se že pokazale malomarnosti posameznih gradbenih in drugih delavcev, tako da imajo tudi s slabo opravljenimi deli v minulem letu kar precej skrbi. Če upoštevamo še to, da stari del objekta razjeda zob časa, lahko razumemo, koliko težav ima kolektiv Špikovega hotela, ki se trudi, da bi korak za korakom vendarle prišli iz te »agonije« — nihče jim ne more zavidati položaja, v katerem so se znašli. Prav pred nedavnim — denimo — so zgroženo opazili, da se bo zunanja terasa B trakta podrla, kajti v opornem zidu se je pojavila velika razpoka. In se je res podrla, tako da se je k visokim stroškom vzdrževanja nepredvideno pridružila še stara terasa... In kaj pravijo v hotelu Špik danes, ko z novimi močmi poskušajo rešiti martuljški objekt? Menijo, da prav gotovo ni" nobenih realnih možnosti za rentabilno poslovanje zaradi izjemno visokih stroškov poslovanja in bo zato nujno treba pripraviti rebalans plana. Možnosti za delo so, zimsko sezono so »prodali« in tudi v letni pričakujejo dober obisk. V Gozd Martuljek prihajajo predvsem domači gostje iz vse Jugoslavije že deset in več let, kajti kraj je izjemno privlačen in lep, nudi obilo možnosti za oddih, zato ga imajo številni upravičeno za najlepši kraj v Gornjesavski dolini. V kolektivu so zares pripravljeni, da bi se tisti gostje, ki bodo prišli, dobro počutili: po več kot desetih letih so udarniško počistili in uredili vso okolico. Akcijo bo treba vsaj še dvakrat ponoviti, da bo okolje sodobno urejeno, da bodo športni objekti skupaj s teniškim igriščem, ki so ga v minulih letih zgrešeno in v nasprotju z načrti postavili kar pred vrata hotela, vabljivo čakali goste kampa in hotela. D. Sedej Praznik v vrtcu Maksa Rozman-Tatjana — Posebno doživetje, pravi mali praznik je za otroka, ko dobi v roke novo igračo. Si lahko zamislite, kako veselo je bilo v petek v stražiškem vrtcu, ko so voditeljica vrtca Cilka Dežman in tovarišice med 140 otrok in 31 dojenčkov razdelile za 40.000 dinarjev punčk, kock, sestavljank, malih živalic, glav-ničkov za »kotiček«, lesenih igrač, tovornjakov, kolebnic, obročev, ro-potuljic, medvedkov in podobnega? Ob tednu mladosti so se jih spomnili njihovi pokrovitelji, Združenje kranjskih obrtnikov, ki so pred dvema letoma prevzeli patronat nad vrtcem. Morda se bo ob tem primeru katera delovna organizacija spomnila, da je nekoč prevzela patronat nad vrtcem ali šolo, potem pa čisto pozabila na svoje varovance. Foto: D. Dolenc TUDI TO SE ZGODI Gasilci v odmaknjeni vasici Ja-vorniški Rovt so z neverjetno delovno vnemo in s skromnimi prispevki zgradili zelo lep gasilski dom. Njihovo delo je spremljal ljubitelj hribov in gora, domačim gasilcem nepoznan meščan, ki jih je prijetno presenetil s skromnim pismom naslednje vsebine: »Prijetno presenečen nad vašim prostovoljnim delom vam z veseljem prispevam 10.000 ND za spodbudo pri nadaljnjem delu. Želim, da bi ohranili to navdušenje, ki ga v dolini skorajda ni več in še nadaljnjih uspehov vam želim.« r_> g Zemeljski plaz v Dražgošah in Gorenji vasi V Dražgošah drsi zemljišče, široko približno 100 metrov, po 400 metrov visokem pobočju ter je tako načelo dve hiši, da jih bo treba porušiti — V Gorenji vasi plaz ogroža eno hišo Dolgotrajno spomladansko deževje je sprožilo več zemeljskih usadov in plazov. V začetku maja je začela drseti zemlja v Dražgošah, nekaj dni kasneje pa tudi v Gorenji vasi. V Dražgošah je zemeljski plaz tako hudo poškodoval dve hiši, da sta postali nevarpi za bivanje. »V nedeljo pred'1. majem še nisem ničesar opazil,« je pripovedoval Vinko Jelene, lastnik hiše Dražgoše 52. V nedeljo, 5. maja, pa so v stenah že zevale za dlan široke razpoke. Opazno se je posedel levi spodnji vogal stavbe, ki sem jo 16 let postopoma obnavljal. Čeprav smo jo po tolminskem potresu leta 1976 okrepili z betonskimi injekcijami in železnimi vezmi, hiša pritiska zemlje ni vzdržala.« Pri Štihlnu, ob cesti Dražgoše—Kropa, so razpoke opazili istočasno. Na poziv predstavnika štaba za civilno zaščito občine Škof j a Loka, ki je kraj nesreče obiskal v petek, 10. maja, sta prišla na ogroženo območje izvedenca Geološkega zavoda Ljubljana. Na podlagi njunega mnenja je štab takoj ukrepal. Po novem ogledu je predsednik komisije za ocenitev škod po elementarih nesrečah občine Škof j a Loka Jože Hauptman priporočil, naj se stanovalci iz obeh poškodovanih hiš nemudoma izselijo. Družina Angele Frakelj, Dražgoše 56, se je tako v torek, 14. maja, zatekla v izpraznjeno stanovanje v Dražgoški šoli, Jelen-čevi pa stanujejo pri bratu. »Žal ni mogoče reči ničesar spodbudnega,« je dejal Jože Hauptman. »Zanesljivo je samo to, da v hišah ni več varno stanovati. Razmišljati je treba o izgradnji novih hiš,« je naročil prizadetim in jih napotil, da takoj zaprosijo za posojila pri stanovanjski skupnosti, z zagotovilom, da bodo prošnje hitro rešili. V neposredni bližini plazovitega zemljišča, ki meri v širino dobrih 100 metrov, po pobočju pa okoli 400 metrov, je še pet hiš. Tri mejijo na obe liniji razpoke v zemljišču. Zato so ljudem naročili, da nenehno nadzorujejo hiše, ob neurju ali večjem deževju pa naj ne bi bili doma. V začetku preteklega tedna so se razpoke nehale širiti. Doklej? Geologi predvidevajo, da do prvih nalivov. Za natančnejše poročilo oziroma mnenje pa bi bila potrebna natančnejša preiskava terena. V Gorenji vasi pa je zemeljski usad nastal na zemljišču Matevža Ingliča, ogroža pa stanovanjsko hišo Maksa Hojkarja ter spomenik in grobišče NOB. Ker se je vreme izboljšalo in so korito studenca zaščitili s polivinilom, je drsenje začasno ustavljeno. Za trajno sanacijo bi bilo treba po predlogu Geološkega zavoda kanalizirati studenca, ki tečeta po tem zemljišču in zapolniti zemeljske razpoke z glino. Sanacija usada v Gorenji vasi je ocenjena na 1,600.000 dinarjev. Škoda v Dražgošah pa še ni ocenjena, ker se premikanje zemljišča še ni ustavilo. Na današnji seji bo posledice naravne nesreče v Dražgošah in v Gorenji vasi obravnaval tudi občinski izvršni svet. Med drugim je predlagano, da se takoj začne sanacija zemljišča v Gorenji vasi, v Dražgošah pa je potrebno takoj zagotoviti zemljišča za nadomestni gradnji. Hkrati je predlagano, naj bi izvršni svet odobril prizadetim lastnikom pomoč iz sredstev rezervnega sklada za elementarne nesreče. Za celotno območje plazu v Dražgošah pa bo treba izdelati sanacijski načrt. * L. Bogataj J. Novak ^ Hiši Dražgoše 52 in 56 bodo morali porušiti. Foto: J. Novak Jože Bedič: Užitek je najti stvari, ki jih nihče še niti videl ni Medtem ko spodaj v telovadnici Bračičeve šole v Tržiču vre kot v panju, kajti minerali, poldragi kamni in razne rudnine privabljajo mlado in staro ter razvnemajo nakupovalske in zbira-teljske strasti, je tu zgoraj, kjer je prikazano okamnelo življenje v jeseniškem prostoru, veliko bolj mirno. Sem gor zaide malo obiskovalcev. Prelete zemljevid jeseniškega gorovja, kjer so z. večjimi in manjšimi rdečimi krogi označena najdišča okamnin: Ravne, Planina pod Golico, Pristava, Špik, Mirca, dolina Ukove ..., zanimajo jih po skupinah porazdeljene najdbe: kopenske rastline, praživali, korale, morske gobe, polži, školjke, glavonožci, trokrparji, ramenonožci, ma-hovnjaki, morske lilije, morski ježki, morske rastline. Vse to je raslo in živelo v naših krajih pred 250, 280 milijoni let. Nekaj najbolj zanimivih najdb je povečanih na panojih, ob njih so obrazložitve, da imaš boljši pregled nad razstavljenim. Vendar so med obiskovalci tudi dobri poznavalci, geologi, ljubitelji fosilov, ki poznajo redkost in vrednost razstavljenih fosilov. Ti verno sledijo razlagi Jeseničana Jožeta Bediča, ki že vrsto let išče fosile po gorah nad Jesenicami. Večina tu razstavljenega je njegova najdba. Obiskovalce zanima vse: kje je našel primerek, kako P™ pogled zelo podobni, toda on in vsi pravi po-globoko je bil, koliko časa je potreboval, da ga je znavalci vedo, da je vsak drugačen, še več, vsak ločil od skale, koliko je vreden. Jože pripoveduje druge vrste. z navdušenjem, kot lahko pripoveduje le nekdo, Posebno pa je ponosen na svoje trokrparje. ki mu je iskanje fosilov najlepši konjiček v ži- Tako popolnih primerkov ni našel še nihče pred vljenju in ki je imel srečo, da je našel in odkril njim. Našli so delčke, največkrat le zadke; toda stvari, kakršnih ni še nihče pred njim. Ne more celega, da se točno vidijo vsi trije deli telesa sku-skriti ponosa nad lepo zbirko polžev, ki so si na paj, zadek, glava, vsi členi, še ne. V svetovni geo- logiji je zapisan kot prvi. Pa o njegovih trokrpar-jih, prednikih rakov, ki so se levili, puščali oklepe, geologi in prijatelji že veliko vedo. Danes ima tu vso bogato zbirko polžev, vseh tudi njegovi prijatelji še niso videli. Kar sije mu v očeh, ko vidi navdušenje pri poznavalcih. Koliko poti je bilo potrebnih, kolikokrat v Rovte, na Golico, da jih je našel! Koliko dni in tednov, da jih je ločil od skal, jih očistil, da so danes pred nami, kot bi še pravkar lezli po zelenju, po skalah. Pri čiščenju so pomembne desetinke milimetrov. Če ne gre hitro, mehansko, z diamantnimi žagami, dleti, brusi je treba poklicati na pomoč kemijo. Pred nami so polži posebnih oblik, ki jih danes ni najti nikjer več. Ce bi jih iz milijonov in milijonov let starih kamnitih skladov ne izbrskali geologi ali ljubiteli fosilov, kot je Jože Bedič z Jesenic, bi nikoli ne vedeli zanje. Zahoče se ti, da bi ob prvi priložnosti tudi sam stopil do nahajališč in brskal med kamni. Morda bi pa le imel srečo ... »Ta najdišča za laike niso dostopna,« pravi Jože, »ne povemo zanje, so pa tako bogata, da človek komaj verjame. Veliko različnih vrst najdemo na teh mestih in tudi zelo redke primerke. Endemični trokrparji so samo pri nas. Tu je razstavljenih 45 vrst školjk zgornjega karbona. To je ogromno. Pomembna je celotna zbirka, ker vsebuje skoraj vse vrste nevretep0rjev, kar jih poznamo, od preživali do iglokožcev. Tudi pri ra-menonožcih imamo veliko novih vrst, posebno karbonskih.« Jože Bedič po poklicu ni geolog, kot bi človek pričakoval, temveč grafik, sicer pa tehnični vodja gledališča Tone Cufar na Jesenicah. Ljubezen do fosilov je prinesel že iz mariborske gimnazije. Takratni profesorji za kemijo, botaniko in zoologijo — Modic, Fran Detela in drugi — so znali mladega človeka navdušiti za naravo. Poznali so vsako rožico, vsako žuželko. Danes se profesorji preveč drže učbenikov, ne gredo pa z otroki v naravo. Otroci se .nagulijo* na pamet dele rastlin, vso notranjo zgradbo, nikoli pa ne zvedo, kje ta rastline raste, zakaj je koristna. Jože je začel z iskanjem fosilov že pred dv* najstimi leti, za muzej pa jih zbira osem let. »Take redkosti ne zbiraš zase. To je vend^ last družbe, vsega sveta,« razmišlja Jože, »to ta ra med ljudi.« Ne zdrži doma. Če le more, takoj po kosilu s de v avtobus, s seboj vzame nahrbtnik z orodje1! in kuža. Lepe stvari je že našel. Imeniten je %° prednika današnjega morskega psa, ki ga je 11 šel v Javorniškem Rovtu in drugega na Crne^ vrhu. Zgornji karbon — star je 280 milijonov let Redkost so tudi morske gobe. Našel je primei* ' kjer se je v celoti ohranil trden skelet. ,0 In kakšna je vrednost njegovih najdb? Ma,g prej sem ga slišala, ko je nekomu omenil, da J, vsak košček, ki je tu razstavljen, vreden več *■ tisoč nemških mark. Če bi šlo za prodajo, se^ da, vendar, mi pojasnuje, ima to le znanstve" vrednost. V znanosti je to neprecenljive vredij, sti. Vodilne okamnine povedo, kako so se živa j* tja razvijala, po njih slediš razvoju življenja ^ zemlji, pokažejo tudi, kje se skrivajo rudna ^ gastva. Seveda pa je zraven tudi estetski užit^j prestiž redke okamnine. Marsikdo bi želel i& katero od teh doma, v svoji vitrini. rt" Ljudem lahko le redko kdaj pokažejo zbr»L primerke: le v Tržiču na razstavi mineralov fr*. silov pa v Ljubljani so že razstavljali. Sta* zbirko bi radi pripravili doma, če bo Železa*^ prispevala toliko, da bodo uredili tudi zgo£ prostore muzeja. Ogromno materiala imajo z nega, preko 10.000 primerkov. Vse ni za raZ^ vo, nekaj je namenjeno tudi znanosti. P"1*1^. je treba tudi prerezati, da ga dokončno dole*^ Tile polži, na primer, ki so si na zunaj PoVS^ podobni, imajo dostikrat povsem drugačno p tranjost... : Iskanje fosilov je eden najbolj popolnih ^ njičkov, pravi Jože. Veliko hodiš, veliko delaSf . giblješ na zraku. In kot nikjer drugje lahko Aw deš stvari, ki jih nihče pred tabo še niti videl fl*' i D. Dolenc SJL21. MAJA 1985 KULTURA 5. STRAN GLAS esede so glasba človeških pasov Ho &n So ^kmovanja za Cicibanovo, Prešernovo in Tavčarjevo ken ?načko- Najboljši osmošolci, vseh osem let zvesti bralci nske knjige,iz Kranja, Tržiča in Škofje Loke so se srečali v &va.v. °snovni šoli France Prešeren v Kranju — Na srečanje so !" virtuoza besede, pesnika Borisa A. Novaka (Boris A. Novak) hzi ? "~ Svet za bralno značko pri L'.čustev prijateljev mladine v L^u je v osnovni šoli France Pre- torek pripravil srečanje kofjS°!Cev iz Kranja, Tržiča in iJ.e ^ke, ki so že vsa šolska leta i p? *nJigi. Letošnja tekmovanja jCibanovo, Prešernovo in Tav-iravV° °ralno značko so mimo in laj110 je bilo na srečanju videti mladih obrazov kot minula leta ito a značka še vedno dokazuje, slovenska knjiga veliko zve-^'^ijateljev. Kal^ina.značka je lepa stvar,« je rabrsnik Boris A- Novak>ki so sa ty} k zaključnemu srečanju. pa je, da kdaj preberete tudi (j,-*4*, sem se izogibal obveznemu i r.eQlu čtivu in raje prebiral knji- >ieiSem jin imel rad* To sv°ie na" 11 m pesnik najlepše razkrije v svojih mladinskih pesmi, ko \' da Je »otroštvo obdobje, ko VauSrcu več Prostora za Karla ' a *ot za Karla Marxa.« ^.ašnje bralne značke nimajo l^j r°gih okvirov, prek katerih ijaja^J'žni molji ne bi mogli, je ft?ek a Golobova, predsednica iyp.?ralnih značk Slovenije. Mladi ^ajo pri izbiri čtiva proste ro- fazen programa. Ko sem bil v va- rejo, dokazujejo njihov pretanjen občutek za pisanje besedila. O besedah se se na srečanju veliko pogovarjali. Govorili so o prvi slovenski knjigi iz obdobja slovenskega protestantizma pred 400 leti, pa o Brižin-skih spomenikih, tisoč let starih ohranjenih zapisih slovenskega pi-smenstva, o pomenu obeh za slovensko narodno in kulturno zavest ter književno tradicijo. Izrečene so bile tudi preproste besede o knjigi, ki mnoge spremlja že iz prvošolskih klopi in jih bo tudi naprej. O knjigi, za katero v časovni stiski ni pravega časa, tako da jo včasih odrinemo na rob. O knjigi, ki nam bistri um, ki nas uči o življenju, ki nas sili k razmišljanju. O zapisani besedi, do katere bodo mladi značkarji za vselej ohranili zvest in spoštljiv odnos, kakršnega imajo danes. In slednjič so besedovali tudi o besedah kot najljubši temi in sredstvu pesnika. Torkovo srečanje mladih bralcev se bo mladim nedvomno globoko vtisnilo v spomin. Tudi zato, ker so sproščeno poklepetali š pesnikom Borisom A. Novakom, ki piše pesmi, blizu mladi generaciji. Kakor je dejal pesnik: »Vsak pesnik je velik otrok.« In: »Vsak otrok je majhen pesnik.« Zato jim ni bilo težko najti skupnega jezika. D. Z. Žlebir |Mci "4alrun značk Slovenij ,VellJaJo pri izbiri čtiva pru&te iu I n°ar knjige, ki jih radi prebe e**ani pevski zbor France Prešeren iz j% v Kranju 'Wovodja Edvard Goršič in f^Pularnost zborovskega zvoka $j^ec,&vnem koncertu Mešanega te l5a- ZDora France Prešeren iz J)VAfc Je P°d vodstvom zborovodja *.kl ptfAr>vuusivum zuuiuvuuja Ka DA GORŠIČA pel v kranjski l^^iski telovadnici, smo pri-* d p0PUiarnim pesmim od Gal-J?° Priredb slovenskih narodnih l^ah Mirka' Kernjaka, Vrab-brftfcorja in drugih. Mešani pevski t ž2 celja, nekaj manj kot šestde-V, nskih in moških pevskih gla-ttav gotovo ne sodi v sam vrh • v°kalne reprodukcije, >Ha r ^e bil odpeti repertoar še ved-*L sprejemljivi ljubiteljski višini. li,J .^hničnih problemov med tonili jln glasovnimi razmerji je med r0 n tenorji pa alti in soprani go-Prisotnih zaradi starostne *W*re pevcev. Le-ta seveda že Winega V leta' ki t0 PravzaPrav I SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI Goršičevi pevci so peli dve Gallusovi deli, Lajovica, Osterca, Kogoja, Tomca, Ukmarja, Simonitija in Vremšaka. Glede interpretacijskih dvomov in tonskih problemov so Celjani v Kranju prav presenetljivo odpeli Kogojev ekspresionistično obarvani Trenutek in Ukmarjeve Ciklame. Prav gotovo sta to dve dokaj zahtevni deli, ki tudi sodita v repertoar kvalitetnejših in interpretacij-sko zahtevnejših del. Drugi del sporeda so Celjani obarvali popularno, zato pa že z znaki brisanja osnovnih poustvarjalnih in morda očitanih jim nerodnosti iz prvega dela. Peli so slovenske narodne v različnih priredbah (tudi modernistično obarvanega Jakoba Ježa), za zaključek pa še 'Bolgara Hristova in eno od črnskih duhovnih pesmi. V dodatku so se ponovno vrnili na preverjeni in či-talniški ter vokalno neproblematični tekst D. Jenka (Lipa) in S. Premrla (Zdi vljica). Soočenje vokalne glasbene poustvarjalnosti s kvalitetnim kranjskim mešanim pevskim sestavom (APZ France Prešeren) se tako v letošnjem Evropskem letu glasbe nadaljuje z intenzivno izmenjavo in s številnimi kranjskimi glasbenimi prireditvami. FRANC KRIŽNAR NOB v delih jugoslovanskih likovnikov Med nagrajenci tudi dva likovnika z Gorenjske 7. maja letos je bila v galeriji Doma JNA v Beogradu svečano odprta 6. razstava »Zmaga in svoboda« na temo NOB v delih jugoslovanskih likovnih umetnikov. Razstave, ki je bila posvečena 40. obletnici osvoboditve Jugoslavije in zmage nad nacizmom, in jo prirejajo vsakih pet let, se je letos udeležilo 117 umetnikov iz vse Jugoslavije, med njimi tudi nekaj proslavljenih imen: Mersad Berber, Edo Murtič, Hajrudin Ku jundžič, Stojan Batič ... Med 134 deli, ki so bila izbrana za razstavo, je strokovna žirija nagradila devet del in jih tudi odkupila za stalno zbirko galerije Doma JNA. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi dva likovnika, ki že več let živita in delata na Gorenjskem: Hamid Tahir z Jesenic in Boge Dimoški iz Kranja. Hamid Tahir, po rodu Iračan, (roj. 1. 1953 v Bagdadu), je dokončal ALU v Ljubljani in podiplomski študij grafike pri prof. Bogdanu Borčiču in je imel doslej razen mnogih skupinskih razstav, (Ljubljana, Firence, Benetke, Krakovv, Katovvice, Joko-hama . . .) tudi 12 samostojnih razstav doma in na tujem (Stuttgart). Razen dveh študentskih Prešernovih nagrad, ki jih je prejel še v času šolanja na ALU, je bil lani tudi med nagrajenci na veliki mednarodni razstavi risb na Reki, bil je tudi eden od treh predstavnikov Slovenije na vsejugoslovanski razstavi ob otvoritvi novega likovnega razstavišča v Hercegnovem. Je član DSLU, zadnja leta pa deluje kot samostojni umetnik na Jesenicah. Boge Dimoski, po narodnosti Makedonec, (roj. 1. 1952 v Ropotovu), je prav tako končal študij na ALU v Ljubljani in podiplomski študij kon-zervacije, restavracije in grafike. Doslej je samostojno razstavljal v Ljubljani, Bitoli (odkupna nagrada na trienalu grafike), Novi Gorici, Vrhniki in drugje. Živi in dela v Kranju. E. T. Pesmi Agate Troj ar Škofja Loka — V petek, 17. maja, so v kapeli puštalskega gradu predstavili pesniško zbirko Agate Trojar Jagode, ki jo je izdala v samozaložbi. Pri tem ji je pomagala Srednja družboslovna jezikovna šola B. Ziherl in Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, kjer je Agata Trojar članica kluba literatov. Besedilo je pregledala prof. Alenka Hafner, grafiko na naslovni strani je prispeval Andrej Perko. Predstavitev njenih pesmi so pripravili komorni pevski zbor Loka, besedilo prireditve Marija Lebar, Marko Črtalič in Ludvik Kaluža, za instrumentalno spremljavo sta poskrbela Matej Jocif in Bojan Valen-tinčič. Magija črne predstave Nedelja, 5. maj 1985 Bled, Športna dvorana »Spoštovane obiskovalke in obiskovalci. Zaradi zelo nizkih temperatur v Športni dvorani smo bili prisiljeni predstavo prestaviti v Festivalno dvorano. Prosimo vas za razumevanje in se vam najlepše zahvaljujemo.« Torej v Festivalno dvorano! Pričakujem množico ljudi, pričakam jih 150. Zavre mi kri. Kako si drznemo?! Kako si drznemo tako grdo zanemariti predstavo, ki nam ponudi nekaj posebnega, nekaj, Česar ne vidimo vsako leto niti v Sloveniji, kaj šele na Bledu. Razočaran sem, užaljen. Je možno, da ljudi v tem kraju ne zanima nobena (druga) kultura, je možno, da jim je škoda 400 dinarjev? Tokrat je organizator z mrazom v Športni dvorani imel srečo v nesreči, kajti 150 ljudi bi se v Športni dvorani zgubilo. Res je, da je bila predstava preložena zadnji dan in nas je za premestitev obvestil le jeseniški radio in plakat na Športni dvorani. Res je tudi to, da je bilo slabe vreme, res je, da je bencin drag, da je čas dragocen, a vse skupaj ne zaleže za pošteno opravičilo. Ves čas poslušamo razne kritike na račun prireditev na Bledu, ki jih bojda ni, razen v turistični sezoni, če pa že so, so slabe in nezanimive. Radi bi nekaj novega, svežega. Ne le folkloro, za katero se zanimajo v glavnem tujci, nam pa včasih (niti to več) ni zanimivo. In ravno sveža, nenavadna predstava je sprejeta hladno, oziroma pri večini sploh ni sprejeta. Naša zavest in zanimanje sta očitno popolnoma na tleh. Zakaj je tako, ve vsak sam. Zanima nas (vas) pač toliko drugih, pomembnejših stvari: hrana in jedača, na primer. Ne nazadnje so tu plesalci, verjetno vajeni zelo drugačnih sprejemov, kot je bil na Bledu. Umetniki so lahko upravičeno užaljeni. Prišli so iz Slonokoščene obale, pred vrata so nam prinesli sebe, svojo kulturo, svojo ljubezen do običajev in domovine. Na koncu se sprašujem: Kako dolgo bo organizator takih in podobnih prireditev zdržal, saj ga nedvomno prav kmalu čaka finančni polom? Kaj bo potem? Spet se bo zbral kup nergačev, ki bo lahko veselo trdil, da je Bled mrtev, ker se tam pač nič ne dogaja in se na koncu koncev nikoli nič pametnega ni dogajalo. In če si dovolim sposoditi Prešerna: »Kdo zna, noč temno razjasniti, ki tare duha. ..« M. K. VŽabnici dramska skupina spet oživela — Po sedemletnem zatišju je znova oživela dramska sekcija KPD Tone Šifrer Žabnica. Na oder je postavila Partljičevo komedijo Tolmun in kamen. Delo je režirala domačinka Ana Oman, ki je mladim posredovala svoje bogate igralske izkušnje. Tako je prišlo do povezave izkušenosti in mladostnega zagona in uspeh ni mogel izostati. Srečevali so se namreč s precejšnjimi kadrovskimi težavami, saj je prišlo do zamenjave generacij in na oder so stopili mladi, ki večinoma še nikoli niso nastopili. Poleg treh nastopov pred polno, lepo obnovljeno domaČo dvorano so dvakrat tudi gostovali. Na novo so ustanovili lutkovno sekcijo, ki je pripravila že štiri nastope doma in tri na gostovanjih ter požela priznanje za svoje delo. Obema skupinama torej zaželimo še veliko veselja do dela in uspeha v prihodnji sezoni. izidu 5. Kranjskega zbornika j^rajevna zgodovina [se bolj cenjena ^uvod ŽVezveua Je zapisal dr. Vasilij Melik, predsedniki ^zgodovinskih društev Slovenije za ^f°van^ 1985: *Ne smemo biti Preveč »i °SoČn V Svo^ čas in v nieB°v° popolnost in h!VePror ^apuh n 1*no,^iamo> plod tl'dega dela in ustvarjal-< L^nii u rodov naših prednikov.« l<^krvavih spopadih in privrženosti mi-iH0^ sovraštva in idejah bratstva. Potru- <*a. e^Q^°mik, tako kot vsi dosedaj, sega v lM«\Pj^ vile visoke podražitve. Zapp^, smo z uvozom opreme in s P1?^ vanji za oprostitev plačila cari«^ dajatev ter s kompenzacijski*01 sli. 4 Aprila smo pri Službi družb*"^ knjigovodstva prijavili še dn>£L| faze investicije v znesku 2,9 £ de dinarjev. Tako je zdaj prij»v^ skupna vrednost celotne prve t ^ Pri tem je bilo precej težav, s*J ■ katere banke še niso pripravljen, sposobne sodelovati pri projekt? ko, kot smo se dogovorili. Ob tel; javi smo začeli tudi z ugotavljaj podražitev, ki nastajajo zaradi' cije in predvsem za za ustreznih virov za pokrivanje škov. • Kako bo jeklarna 2 vpliv«1" okolje? »Projekt je zasnovan tako, da loških vplivov ne bi bilo. Za ta*' objekt sta značilna hrup in Pra ^ naprave z elektropečjo bodo v P^ ni komori, obstaja pa možnost, j se zvočno izolirala vsa P*0^^ hala. Povsod po svetu Prek?0] staro železo zunaj, na Beli ga j prekladali v hali. Kakor bo le f*J če, bomo preprečili tudi ostale J*^ hrupa kot so žerjavi, ki bodo v«1 |( nekaj pa ga bo seveda zaradi z niško-cestnega prometa. n Prah iz elektropeči bomo ustf^ zajeli iz manjših proizvodnih ^ — pri jeklenih zlitinah, legnraj^ pa ga bomo tudi lovili, tako da °u ca ne bo prizadeta. Od praše , naprava bo v veliko pomoč, valci pa se bodo morali zaveda bodo morale biti vse naprave v ustrezno vzdrževane.« u D. Sedft Katalog škofjeloških turističnih kmetij Škofja Loka — Kmetijska zadruga Škofja Loka je s pomočjo Občinske turistične zveze, občinskega kmetijskega sklada in turistične agencije Alpetour izdala katalog turističnih kmetij v okolici Škofje Loke. Vsebuje kratko predstavitev štirinajstih turističnih kmetij, ki sprejemajo goste, dodan je priročni zemljevid, kako najti pot do njih. Besedilo je natisnjeno v štirih jezik, razen slovenskega je še srbohrvaški, nemški in angleški. Katalog bodo torej lahko dali v roke tudi tujim gostom. Tisk je črno-bel, ovitek barven, s fotografijami, ki kar vabijo na kmete. Poglejmo še, katere kmetije sprejemajo goste: Jože Porenta-Marko v Crngrobu, Viktor Kav-čič-Sivkar v Javorjem dolu nad Sovodnjem, Miloš Stanonik-Br-dar v Vinharjih nad Poljanami, Lojze Erznožnik-Kočar v Žirov-skem vrhu, Matej Demšar-Žgaj-nar v Zaprevalu na Starem vrhu, Pavel Dolenc-Tavčar na Četeni ravni, Ciril Krajnik-Potočnik v Breznici pod Lubnikom, Matevž Debeljak-Pomlačan v Jarčjem brdu na Starem vrhu, Franc Mi-klavčič-Martinovc v Dolenji ravni nad Hotavljami, Tončka Ažbe Hribovšek v Zaprevalu na Sta rem vrhu, Alojz Koblar-Ekar Spodnji Sorici, Milka Kejž^ Šorln v Zgornji Sorici, Ange1Cj Kržišnik-Povlič v Podobenu fla Poljanami in Milka Jelenc-Birt Dražgošah. • Katalog škofjeloških turis1! čnih kmetij je plod skupnega Pr zadevanja kmetijske zadruge, ob' činske turistične zveze, občini skupščine in Alpetourove tuHs čne agencije, skupnega pospe5 vanj a prodaja kmečkega turiz torej. Lahko jo le pohvalimo. M. Volčja*, - ^ Z Nikolajem Lapuhom po radovljiški gozdni učni poti Ne glej samo velikih dreves! »Ni je vere ne molitve, ki bi te, prega-njanca, bolj prevzela kot šumeča tišina dreves. Le med njimi najdeš tisto samoto, ki zvedri duha in očisti misli . . .« (prof. dr. France Avčin) S to mislijo nas radovljiški gozdarji pospremijo na 2,5 kilometra dolgo gozdno učno pot, spreljano v Predtrškem gozdu, 1,7 kilometra jugovzhodno od Radovljice. Pot skoraj v celoti poteka na nadmorski višini 490 metrov in je prav zaradi tega dostopna vsem. »Dragi obiskovalec! Danes si gost gozda. Ko boš stopal po mehkih gozdnih tleh — opazuj: ne glej samo velikih dreves, temveč tudi liste in cvete na njih; in na cvetovih žuželke. Poišči ptico v krošnji, hrošča v tleh. Glej prebujajoče se cvetje in popje, poslušaj hudourniški potok. Hodi zatopljeno, tiho. Tako ne bo ušel tvojemu pogledu lisjak, ne zajec, še manj srna, ki jo je tod dovolj,« me opozarja Nikolaj Lapuh iz radovljiškega Gozdarstva, ko stopava za belo sledjo »bose noge« (odtisnjene na zeleno podlago), zna- Nikolaj Lapuh, pobudnik za ureditev gozdne učne poti v Predtrškem gozdu in razlagalec, da mu ga ni para. kom in kažipotom gozdne učne poti v Predtrškem gozdu. Pot seznani obiskovalca z osemnajstimi najpomembnejšimi zanimivostmi gozda in okolja nasploh. Pred nami je smrekov gozd, nastal pred več kot pol stoletja na kmetijskem zemljišču. Rdeča gniloba kaže, da mu tod ne ugaja najbolj. Na levi so hrastova drevesa, med njimi tudi častitljivi starec, več kot 130 let stari hrast dob, njegov obseg je dva metra, visok je 27 metrov in s 4,5 kubiki lesa. . »Razglejte se po okolici! Pod nami je železniška proga Ljubljana—Jesenice, ob njej opuščeni pašniki, ki se zaraščajo z rdečim in črnim borom. Tu je peskokop, nezaceljiva rana narave. Na zapadu venec Julijskih Alp z mogočnim Triglavom, pred njim Pokljuka. Proti jugovzhodu se kot dolg hrbet vleče Jelovica. Sredi Save otoček, zaraščen z vrbami in drugim grmovjem, na katerem domujejo divje race,« razlaga Nikolaj Lapuh in me ob tem vprašajoče pogleda: »Se strinjate s stihi velikega pesnika, ki je zapisal »Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'šč'no ta, podoba raja.« »Bosa noga« naju pripelje do ognjišča, ob katerem me sogovornik spomni na prizor iz filma, na velik gozdni požar, in ob tem pove, kako je treba ravnati v gozdu, da ne pride do ognja. Na smreki opazim visoko prežo. Postavili so jo člani Lovske družine Begunjšči-ca za opazovanje divjadi. S savske »terase« se spustiva na rob malega kanjona, ki ga tisočletja dolbe hudourniški potok Zgoša. Od daleč je videti, da ni več bister. Begunjski Elan, Sukno in še številni drugi so vanj speljali odplake. »Postaja« številka devet. Še lani je na tem mestu stala v Evropi in pri nas zelo redka leskova smreka, a jo je februarski vihar izruval. Škoda! Že smo pri drugi posebnosti, za katero Nikolaj Lapuh pravi, da jo moramo varovati bolj kot najvrednejša drevesa. To je igra narave: v rano pri koreninah poškodovanega debla smreke so se naselile glivice, katerim se je drevo uprlo z neenakim in čezmernim debelenjem. Na (nekdanji) gozdni jasi vidimo med jelko, smreko, jere-biko, hrastom in kostanjem še »eksote«, ki so jih posadili gozdarji: nižinski macesen, bodičasto smreko, duglazijo, kavkaško jelko, omoriko ali Pančičevo smreko, krziški bor ... Že smo pri nekdanjem zatočišču gol-carjev, pri kozarici, ki so ji nekoč rekji kar »pes«, ker tako čokato ždi sredi hoste. »Danes se gozdni delavci vsak dan vračajo v dolino, medtem ko so včasih ostajali v gozdu po več dni ali tednov. Takrat so jim takšne kozarice, ki so danes bolj ali manj le še del 'gozdne folklore', prišle še kako prav,« pravi Nikolaj. Stojimo pred mravljiščem. »Mravlje so zdravniki gozda, žolne kirurgi dreves,« me poduči sogovornik. »Letno uničijo dva milijona škodljivih žuželk. Drugod jih umetno naseljujejo, pri nas se nekateri znašajo nad njimi, čeprav so z zakonom zaščitene.« Mimo krmilnice za ptice, solnice & mišča za srnjad pridemo do drvarske b^ za katero Nikolaj pravi, da »to ni počiti11 j hiša razsipanja in norega tekmovanja i*1 , nih sosedov.« En sam prostor, v njetf1L grad, ognjišče, klopi, nad ognjiščem »gllS^ za drva, na stenah posoda, v kotu žag3 bidnica, amerikanka, cepin, različne s,' re ... in zelenka dobre domače kačje sl> . Pogledamo še čebelnjak iz smreko^, debla in že smo pri koncu poti. Na tabli P^ beremo Lapuhove misli: »Začenjaš vefl^ da je gozd največja mojstrovina narave kopnem. Zato vkleši vsaj delček tiste gi£ L ske veličastnosti gozda v svoje srce, ki ^ jo vsi tako zelo potrebni.« Po radovljiški gozdni učni poti s osmih letih stopale že stotine šolarjev, kojencev, domačih in tujih turistov, štU1 tov biologije, gozdarstva in lesarstva, ™ darskih strokovnjakov in drugih ljubite*^ narave. Ugledni ameriški univerzitetni fesor William Burch je v knjigo vtisov sal: »To je ena najbolje načrtovanih goz<* poti na svetu, z zelo raznoliko naravo.* ^ Lanski vihar je uničil nekaj poseb11 (f in zanimivosti na gozdni poti v Predtrs*^ gozdu in nakopal gozdarjem veliko dodah ga dela. Popraviti bo treba nekaj poti, na enem od objektov, napisati nov vod <, ki bo ustrezal razmeram v naravi in v * rega bodo vnesli tudi vse pridobitve. ^ »Še letos nameravamo ob poti PoS. ^ manjšo oglarsko kopo. Ob njej[ bi rad1 ^ stavili tudi oglarsko orodje, vendar ne ve,, kako bi ga zavarovali pred preveč strasti zbiralci tovrstnih predmetov. Priklenili b^ ali zaščitili z mrežo, vendar le kaj bod° ^ slili tujci — kot da smo narod tatov in ^ dalov. Na enem od borovcev bomo Prl^^ smolarjenje, nekdaj zelo razvito gosp^ sko dejavnost v nekaterih krajih GoreflJ j in na tristo let starem odrezanem debWj ke zgodovinski razvoj svetovnih in do111 dogodkov.« k C. Zaploti1'* !?REK, 21. MAJA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA .7. STRAN (MMWIEIIGLAS finale mladinskega vaterpolskega pokala Jugoslavije Mladost-Student nasledil Solaris Turnir Maksa Perca v Kranju Maribor prvi, Kranj tretji ^dinsko vaterpolsko moštvo Triglava je v finalu pokala SFRJ osvojilo še-n° mesto. vije. Med osmimi moštvi so bili v borbi za najboljša mesta tudi mladi vaterpolisti Triglava iz Kranja. V mladinskem moštvu so igrali še kadeti in mladinci in osvojili šesto mesto, ki je izreden rezultat dela z mladimi. Za moštvo so igrali: vratarja Lasič in Naglic ter igralci Brinovec, Mikoletič, Čadež, Hajdinjak, Štirn, Rozman, Kociper, Ambrož, Pičulin, Petrovič in Štroma-jer. V predtekmovanju so bili v skupini A najboljši igralci Solarisa, medtem ko je v skupini B zmagalo moštvo Mladosti. Izidi predtekmovanja, skupina A — Kotor: Crvena zvezda 18:11, Triglav : Solaris, 8:15, Solaris : Crvena zvezda 19:9, Triglav : Kotor 8:12, Solaris : Kotor 12:9, Triglav : Crvena zvezda 12:9. Lestvica: Solaris 3 3 0 0 46:26 6 Kotor 3 2 0 1 39:31 4 Triglav 3 1 0 2 28:35 2 Crvena zvezda 3 0 0 3 29:42 0 Kranj — Več kot dvesto upokojenih delavcev organov za notranje zadeve iz vse Slovenije, sicer članov klubov Maksa Perca, se je v soboto zbralo v Kranju na tradicionalnem, že petem športnem srečanju. Kegljači so se pomerili na kegljišču Triglava pri Zlati ribi, šahisti v domu JLA, balinarji na Trati pri Škofji Loki in strelci na strelišču Občinske strelske zveze Kranj na Hujah. Spremljevalci ekip in gostje so si v času športnih tekmovanj ogledali grobišče talcev v Dragi in muzej revolucije v Begunjah. Na sklepni slovesnosti je zbranim spregovoril republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je skupaj s predsednikom Skupščine občine Kranj Ivanom Cva- t KRANJ — Letni bazen v Kranju je ^.dni gostil osem najboljših mladin-,?lr» vaterpolskih moštev Jugoslavije, "j! so se v finalu borili za letošnji mla-piski vaterpolski pokal: Jug iz Duhovnika, Kotor, Solaris iz Šibenika, Jr^ena zvezda in Partizan iz Beogra-p. Mornar iz Splita, Mladost-Student 2 Zagreba in domači Triglav. Pod pokroviteljstvo občinske konference J~MS Kranj so tridnevno tekmovanje ^"čno organizirali vaterpolisti Trigla-a iz Kranja. Prireditev je v petek zvečer odprl S^dsednik OK ZSMS Kranj Boštjan n. c- Ob tej priložnosti so se za soje-|J|e oddolžili tudi Petru Didiču, ki so v imenu VZ Jugoslavije poklonili •p1*0 akademskega slikarja Jožeta robca, od domačih pa je Peter Didić . °bil še cvetje iz rok predsednika klu-Ca. Iztoka Krašovca. Vse dni turnirja je l a organizacija odlična, za kar gre za- vala vsem tistim, ki so kakorkoli pri- Vabilo na Poljano Kokrica — Ko je športno društvo Kokrica skupaj s krajani Trstenika ^»redilo pred devetimi leti prvi pohod na prostrano pastirsko poljano med Tolstim vrhom in Storžičem, Se je ob koči zbralo 448 udeležen-£ev- Takrat so sklenili, da bodo po-J°d od Trstenika (512 m) do Velike °ljane(1407 m) pripravili vsako leto prvo nedeljo v juniju. Predlani so pasteli že 2000 pohodnikov, lani še )0 več. Krajani Kokrice in ostalih as>i pod Storžičem so pohod spreje-* za svoj, tako kot si ga je zamislil len^°V Porjudnik, pokojni Jure Do- Letošnji, že deveti pohod bo v ne-Qe|io, 2. juniia. Od Trstenika, ka rnor bu junija. se je mogoče pripeljati z avto-som, osebnimi vozili ali kolesi, se y)Q pot mimo Povelj do senožeti, NOr se razcepi: medtem ko je leva pij strma, je desna (Dolenčeva) za-,adi zložnosti primerna prav za vsa-*°gar. Od Trstenika do Poljane je ,v® uri zmerne hoje. Kondicijsko ,°tje pripravljeni pohodniki bodo abko ob lepem vremenu nadaljeva-1 *zlet do Tolstega vrha in Kriške |Jre, do Storžiča, Kališča in Poto-TKe gore, do Doma pod Storžičem in Mirna ... 0u^a P°t se primerno oblecite in kpjte, s seboj pa vzemite tudi kar- .nČek, v katerega vam bodo orga-J2atorji vtisnili žig o udeležbi. Po-P^dniki, ki bodo tokrat že petič na °l3ani,bodo prejeli še posebno pri-^nje. (cz) pomogli za tako izvrstno prireditev. Svoje so dodali še sodniki: mednarodni Klarič in Klemenčič iz Splita ter Mato-šič iz Zagreba, zvezni Djordjevič iz Beograda, Rebec iz Kopra ter Kranjčani Pučulin, Stariha in Marinček. Vseh osem moštev je pokazalo tehnično dovršeno igro. Navdušila je vse gledalce, ki so si ogledali ta turnir in borbe za jugoslovanski vaterpolski pokal. V vseh moštvih je bilo veliko igralcev, ki so svoje sposobnosti že pokazali v članskih moštvih, ki nastopajo v prvi zvezni ligi, nekaj pa jih je igralo že za državne mladinske in članske barve. Napredek mladih v jugoslovanskem vaterpolu je tako velik in tehnično dovršen, da ni bojazni za nove mednarodne uspehe. Lani je vaterpolski mladinski pokal osvojil Solaris iz Šibenika, ki se je tudi letos v Kranju boril za prvaka. Toda vaterpolisti Mladosti-Studenta iz Zagreba so bili tokrat močnejši in v borbi za prvaka so zasluženo premagali lanskega zmagovalca Solarisa. Osvojili so naslov pokalnega zmagovalca Jugosla- Partizan 6:4, Mla-Partizan : Mornar Skupina B — . dost: Mornar 8 14:9, Mladost: Jug 13:9, Mladost: Partizan 10:9, Mornar : Jug 7:11. Lestvica: Mladost 3 2 1 0 31:26 5 Jug 3 2 0 1 26:24 4 Partizan 3 1 0 2 27:25 2 Mornar 3 0 1 2 24:33 1 Izidi za prvo mesto — Mladost: Solaris 9:5 (2:2, 4:1, 1:1, 2:1), za tretje mesto — Jug : Kotor 8:13 (3:4, 1:3, 2:2, 2:4), za peto mesto — Partizan : Triglav 18:9 (4:3, 6:2, 4:3, 4:1), za sedmo mesto — Crvena zvezda : Mornar 8:16 (1:5, 3:3, 4:1, 0:7). Končni vrstni red — 1. Mladost-Student, 2. Solaris, 3. Kotor, 4. Jug, 5. Partizan, 6. Triglav, 7. Mornar, 8. Crvena zvezda. Za najboljšega igralca je bil izbran Mladen Miškulin (Mladost), najboljši vratar je bil Roman Naglic iz kranjskega Triglava, največ golov, šestnajst, pa je dosegel Denis Šupe iz Mladosti. D. Humer Dan mladosti na stadionu KRANJ — V počastitev štiridesete obletnice osvoboditve in dneva mladosti bo v petek, 24. maja, na stadionu Stanko Mlakar osrednja prireditev. Športni spored se bo začel že v dopoldanskem času, ko bodo imeli osnovnošolci bogat športni nastop. Že ob 7.30 se bo začelo občinsko prvenstvo osnovnih šol petega in šestega razreda v rokometu. Na pomožnem igrišču bodo nastopili tudi otroci iz vrtcev, prikazana bo tudi dejavnost ZTKO. Na rokometnem in košarkarskem igrišču bo tudi nastop kantavtorjev. Atletski stadion bo gostil učenke in učence osnovnih šol, ki se bodo borili za prvake v teku na 60 metrov, skoku v daljino in metu 200-gramske žogice. Na pomožnem igrišču bo tekmovanje v nogometu, na košarkarskem pa »Dan pionirske košarke«. Na teniških igriščih bo »Beli dan« v tenisu za pionirje, v letnem kopališču pa bo plavalno tekmovanje na 50 metrov kravi in prsno. Na travniku pred barako bodo igre med dvema ognjema, na odbojkarskem igrišču pa tekmovanje v odbojki. Na strelišču ob bazenu bo preizkus preciz- nega streljanja, pred tribuno pa kolesarska dirka okoli spomenika. Ob 12.30 bo na košarkarskem in rokometnem igrišču kulturno zabavni program in na teh dveh igriščih ob 13. uri razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Popoldanski športni program se bo začel že ob 14. uri, ko bo na atletskem stadionu področno prvenstvo šol usmerjenega izobraževanja v atletiki. Na pomožnem igrišču bo pričetek nogometnega turnirja sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Rokometno igrišče bo gostilo rokometaše, na košarkarskem pa bo košarkarski turnir. Na teniških igriščih bo teniško prvenstvo sedmošolcev in osmošolcev, v letnem bazenu pa plavanje za pokal Kranja. Ob bazenu bo prikaz strelske dejavnosti, po plavanju pa v bazenu vaterpolski turnir. Po končanih turnirjih rokometa in košarke bo na teh igriščih kulturno zabavni program z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Ob 17.30 bo sprejem pionirjev v ZSMS in nato ples, na katerem bo igral ansambel Apokalipsa. D. Humer Kiizmič in Šali druga na rallyju Saturnus Na letošnjem osmem rallvju Saturnus, ki se je letos prvič točkoval tudi za evropsko prvenstvo, je nastopilo 81 posadk, od tega kar 34 tujih. 552 km dolg rally z 19 hitrostnimi preizkušnjami je uspešno končalo le 42 posadk, vse ostale pa so morale zaradi težav z avtomobili oziroma nesreč odstopiti. Prvi del rallvja je potekal v noči s petka na soboto. Cilj prve in četrte HP je bil v Ži-reh, kjer se je zbralo veliko število gledalcev iz vse Gorenjske. Drugi del rallvja je bil v soboto popoldne v okolici Portoroža. Po besedah direktorja rallvja Saturnus Roka Freverja si je rally ogledalo skoraj 100000 gledalcev, kar je še en dokaz, da je avto moto šport v naši republiki izredno priljubljen in zato lahko le upamo, da bo imel prihodnje leto rally Saturnus koeficient 2, zaradi česar bi nastopilo še več tujih tekmovalcev z dobro pripravljenimi avtomobili. Tako bi rally Saturnus postal še atraktivnejši in kakovostnejši. Žal so bili nekateri gledalci precej nedisciplinirani in so metali na progo prazne steklenice, zaradi česar je moral naš največji adut Brane Kiizmič (renault ^RTIZAN KRANJ SE JE PREDSTAVIL - Partizan Kranj vsako leto Pjedstavi svoje delo. V soboto so v športni dvorani na Planini ob izte-Jfj ^e}°šnje sezone prikazali del svojih aktivnosti. Nastopili so naj-miajši s starši in najboljše posameznice v tretji selekciji športno ritmi-ye gimnastike. Partizanu ne manjka strokovnosti in volje do dela. Se to so lahko videli obiskovalci, ki so si ogledali kvalitetno akade-^lJo. Vendar so vsi člani Partizana še vedno jbrez svojih vadbenih prodov; vsa njihova aktivnost je odvisna od prostih kapacitet telovad-it)Ci° branju. Vsekakor pa je bil prikaz celotnega strokovnega vodstva n kadra lepa spodbuda za delo. (-dh) — Foto: F. Perdan Kdo je bil Maks Pere Že pred drugo svetovno vojno je širil med mladimi napredne ideje. Leta 1934 je bil sprejet v Komunistično partijo. V svojem domu v Ljubljani je vodil ilegalno ciklostil-no tehniko. Že maja 1941 je začel organizirati partizanske enote, avgusta je postal komandir čete v bataljonu, ki ga je vodil Stane Rozman. S tem bataljonom se je udeležil vseh akcij (Štanga pri Litiji, Turjak itd.). Januarja 1942 so ga ujeli Italijani in ga poslali v internacijo v Gonars, odkoder je pobegnil ter odšel v partizane na Primorsko. Najprej je bil komandant bataljona v Benečiji in Furlaniji, nato pa je bil organizator in načelnik OZNE za Primorsko. Padel je v zadnji nemški ofenzivi na Primorskem aprila 1945 na Vogalcah. rom in načelnikom Uprave za notranje zadeve Kranj Ludvikom Slamnikom tudi podelil pokale najboljšim ekipam in kolajne najuspešnejšim posameznikom. Veliki prehodni pokal je za leto dni dobila v varstvo ekipa mariborskega kluba. Drugi so bili Koprčani in tretji Kranjčani. »Klub Maksa Perca Kranj, ki deluje na območju Uprave za notranje zadeve Kranj, ima prek 400 članov,« pravi predsednik kluba Stane Sladic. »Naša dejavnost ni omejena samo na športna tekmovanja. Prirejamo tudi izlete, pohode, obiskujemo spomenike, kjer so padli vosovci in člani narodne zaščite, se strokovno izpopolnjujemo in delujemo v družbenopolitičnih, družbenih organizacijah in društvih, kjer živimo. Upokojenci imamo veliko izkušenj in smo zato še vedno v pomoč mlajšim delavcem v organih za notranje zadeve.« Rezultati — strelstvo — ekipno: 1. Nova Gorica 634 krogov, 3. Kranj (Jože Sitar, Srečko Kranjc, Darko Mu- ferli, Teodor Panič) 618; posamezno: 1. nidaršič (Nova Gorica) 175, 2. Sitar 171, 14. Kranjc 154, 16. Mugerli 152, 23. Panič (vsi Kranj) 141; kegljanje — ekipno: 1. Maribor 1502 keglja, 8. Kranj (Janko Šekli, Branko Kuralt, Peter Žula, Jože Sladic) 1318; posamezno: 1. Kavs (Maribor) 426, 13. Šekli 357, 15. Kuralt 351, 29. Žula 310, 31. Sladic (vsi Kranj} 300; balinanje — ekipno: 1. Murska Sobota, 3. Kranj (Zvone Jelen, Alfonz Dornik, Ladislav Sušič, Viktor Rejec, Emil Berginc, Jožef Cej); šah — ekipno: 1. Ljubljana 12 točk, 2. Kranj (Vladimir Kavčič, Vojislav Ive-lja, Peter Veršič, Lojzka Pongrac) 8; posamezno — 1. deska: 1. Kavčič (Kranj) 2. deska: 1. Ivelja (Kranj), 3. deska: 3. Veršič (Kranj), 4. deska: 2. Pongrac (Kranj); ekipno: 1. Maribor 26 točk, 2. Koper 25, 3. Kranj 23. C. Zaplotnik Jože Sitar sprejema v imenu strelske ekipe kluba Maksa Perca Kranj pokal in priznanje za doseženo tretje mesto iz rok načelnika Uprave za notranje zadeve Kranj Ludvika Slamnika. — Foto: F. Perdan Športniki za dan mladosti 5 turbo) na HP kar dvakrat menjati prazno gumo, izgubil je okoli 3 minute časa in tako zasedel »samo« drugo mesto in tako dobil 15 točk za evropsko prvenstvo. Kiizmič je sicer dobil največ HP, delnemu neuspehu pa je razen težav z gumami botrovala tudi utrujenost in premalo časa za trening po velikem uspehu na rallyju v Bolgariji, kjer je zasedel odlično tretje mesto in 48 točk za evropsko prvenstvo. Sedaj s 63 točkami nekje okoli desetega mesta v točkovanju za evropsko prvenstvo. Na rallyju Saturnus je dokaj nepričakovano zmagala italijanska posadka Quar-tesan-Vianello (porsehe), tretja pa sta bila prva favorita Nizozemca Van der Marel in Beltzer (opel manta 400). Od naših sta dobro vozili še posadki Lulik-Vidmar (opel manta 2000, deveto mesto) in Satler-Strle (jugo 55, 13 mesto), nekoliko pa je razočarala edina ženska posadka Zrnec-Bagari (renault 11 turbo, 15 mesto). Tekst Franci Perdan Nogometni turnir v Tenetišah Tenetiše — Športno društvo Podgor je Tenetiše-Trstenik prireja v Teneti šah od 7. do 9. junija tradicionalni 6. turnir v malem nogometu. 7. in 8. ju nija bodo predtekmovanja, 9. junija fi nalna srečanja. Prijave zbira Marko Markovič, Tenetiše 43, telefon 22-221, int. 23-47, do 4. junija do 18. ure, ko bo v Tenetišah žrebanje parov. Število sodelujočih ekip bo omejeno. Tržič — Komisija za šport pri občinski konferenci ZSMS Tržič prireja ob dnevu mladosti več športnih tekmovanj, na katerem bodo nastopile ekipe osnovnih organizacij. Danes ob 15. uri se bo na igrišču v Bistrici začel rokometni turnir, jutri in v četrtek bo na rokometnem igrišču v Krizah turnir v malen, nogometu, v petek ob 16. uri pa v prostorih športnega združenja »5. avgust« še šahovski turnir. Nekatera tekmovanja so se končala že prejšnji teden. Za šahovski, nogometni, rokometni in košarkarski turnir in za tekmovanje v streljanju z zračno puško se je prijavilo več kot 80 ekip. J. Kikel Finale v Železnikih in Preddvoru Železniki — V sredo ob pol treh popoldne se bo s tekmo Ratitovec : OS Boris Ziherl začel republiški finale v rokometu za ekipe šolskih športnih društev. Poleg tekmovalk Ratitovca bodo nastopile še pionirke iz Titovega Velenja, Rač in Ljubljane. Pionirji se bodo za naslov republiškega prvaka potegovali v četrtek, 23. maja, v Preddvoru, kjer bodo poleg domačinov nastopili še osnovnošolci iz Krškega, Celja in Ljubljane. Prva tekma bo ob 14.30 med Preddvorom in Ljubljano in zadnja ob 17.45 med Celjem in Preddvorom. J. Kuhar Z ZDRUŽENIMI MOČMI DO NOVIH BALINIŠČ - Balinarji Huj in ŠD Kokre so s pomočjo krajanov Huj, Planine in KS Bratov Smuk bogatejši za novo balinišče. Staro je bilo že dotrajano in ga je bilo treba na novo dograditi. Zavihali so si rokave in začeli z deli in tako dobili nova igrišča, ki bo še bolj navdušila balinarje v tem koncu Kranja. Balinarji so v to delo vložili 1215 prostovoljnih delovnih ur, krajevna skupnost pa jim je denarno priskočila na pomoč, saj so za to izgradnjo namenili petindvajset milijonov dinarjev. Pomagal je tudi kranjski ZTKO. V soboto so balinišče odprli in pripravili v ta namen tudi balinarski turnir. Svečano ga je odprl najstarejši član BK Huje Rooss. (-dh) — Foto: F. Perdan GLAS 8. STRAN. KRONIKA TOREK, 21. MAJA 1985 GORENJSKA NOČNA KRONIKA STEKLENICO MU JE RAZBIL NA GLAVI Tržičan je iz bifeja na Ravnah prišel ves krvav. V pretepu s someščanom ga je slednji namreč s steklenico po glavi. Možaku ni bilo hudega, čeprav so se mu čre-pinje raztreščile na glavi. Očitno je dovolj trdoglav, da je udarec prenesel. LE POTRKAJ MI R. R. iz Kovorja že vrsto noči ni spal, ker mu nekdo prihaja trkat na okno. Če bi bila kaka brhka vasovalka, ne bi imel nič proti, tako pa sumi nekega hudobnega znanca. NIC MU NI BILO Najprej je prišel k zdravniku v tržiški zdravstveni dom po prvo pomoč, potem pa je jel zdravnika zmerjati in žaliti. Zdravnik si ni posebno gnal k srcu. Presodil je, da pacientu ni hudega in mu izstavil napotnico za postajo milice. Prišli so ga iskat. KAJ STORI ALKOHOL Majda iz Škofje Loke je drugače kar v redu dekle, toda pri alkoholu ne pozna mere. Ko ga je zadnjič spet prinesla domov več kot ga prenese, je postala nasilna. Pretepla je mater, nato pa še otroka. Nič ni pomagalo, morali so jo zapreti, dokler se ji ni izka-dilo. DVAKRATNI TRK V Smledniku se je zadnjič av-tomobilistoma primerila prometna nezgoda. Avtomobila sta trčila. Trčila sta tudi voznika. Oba sta bila okajena, beseda je dala besedo, prepir se je sprevrgel v pretep, tako da so ju komaj ločili. PREMOČNO JE POTRKAL V delavski restavraciji na Jesenicah je eden od gostov, očitno nekoliko omamljen z alkoholom, trkal na okno. Ko se je steklo razbilo, jo je krivec popihal. Čez čas so ga ujeli in priprli, da bi se Čimprej streznil, kajti čaka ga resen pogovor o povrnitvi škode. NI PRAV PARKIRAL Vse štiri pnevmatike so bile prerezane, ko se je Blejec zjutraj vrnil na parkirišče po tovornjak. Na milicije namignil, kdo bi utegnil povzročiti škodo. Menda gre za znanca iz športnega kluba, ki mu je vozilo napoti. Parkirano je namreč na mestu, kjer gre bližnjica do nogometnega igrišča. SEGEL PO NEVARNEM PREDMETU B. M. iz Hraš je pri prepiru in pretepu z ženo segel po nevarnem predmetu, litrski steklenici. Z njo je žensko udaril po glavi. K sreči se ni razbila. Steklenica namreč, na glavi je žal ostala krvava sled. SLOVO OD CIVILNEGA STANU V hotelu Jelovica na Bledu so zadnjič stregli veselemu mladeniču. Žal pri pijači ni poznal mere, tako da se je veselje kmalu sprevrglo v objestnost, zaradi katere je na tleh končal velik del hotelskega steklenega inventarja. Milica je kasneje ugotovila, da se je fant poslavljal od civilnega stanu, kajti že naslednjega dne je imel obleči vojaško suknjo. KRVAV PRETEP M še dolgo, kar sta mladeniča med seboj obračunala pred plesno dvorano na Primskovem. Eden od njiju se je čutil poraženega in osramočenega, zato se je sklenil maščevati. Odšel je k drugemu na dom, da bi obračunala. Za to je najel še enega pretepača. Bila sta uspešna, saj sta premlatila vso družino z materjo vred. Za nasilje se bosta zagovarjala. ZUNAJ PA NE BOM! V gostilni Plevna v Škofji Loki ne marajo vsiljivcev, ki se ga preveč nacedijo, nato pa nadlegujejo ostale goste. Zato so zadnjič pijanca vrgli ven. Toda miru ni bilo. Skozi vrata si ni upal noter, zato je toliko časa trkal na okno, da se je steklo razletelo. Tudi potem ni prišel noter, temveč so ga odpeljali na milico, še prej pa na obvezovanje ran v zdravstveni dom. Potapljači se zbirajo ob četrtkih Društvo za podvodne dejavnosti iz Kranja usposablja 16 novih članov na potapljaškem tečaju — Praktično urjenje v kranjskem bazenu, izpiti na morju — Navdušeni mladi in starejši Kranj — Sredi četrtkovega popoldneva sem jih našel v zimskem bazenu v Savskem logu. Okrog starejših, že prekaljenih potapljačev so bili zbrani novi člani Društva za podvodne dejavnosti iz Kranja. Po kratkem uvodnem pogovoru so se začeli opremljati z maskami in plavutmi. Sledila so navodila za skok v vodo in potlej skoraj uro ni bilo miru v bazenu. Eni so prihajali iz vode, drugi skakali vanjo, tretji plavali pod vodo in četrti čofotali na njeni gladini. Nikar ne mislite, da je šlo za navadno čofotanje ali plavanje kar tako! Vsak gib je bil premišljen in voden; ne le prejšnji četrtek, ampak vsak četrtek od 18. aprila, ko se je začel praktični del potapljaškega tečaja. Zadnja navodila za pravilno opremljanje pred skokom v vodo — Foto: S. Saje »Od ustanovitve društva 1972. leta smo vsako leto organizirali tak tečaj,« je po končanem urjenju povedal vodja tečaja in podpredsednik društva Janez Brilly iz Kranja ter dodal: »V 12 letih smo usposobili približno 450 potapljačev. Imamo blizu 60 preverjenih članov, letos pa se nam je pridružilo 16 novih. Upamo, da bodo vsi opravili potapljaški izpit. Ob pridobivanju novega članstva je glavni cilj tečaja usposabljanje čim večjega števila ljudi za potapljaško dejavnost. To znanje pride prav mnogim mladim v armadi, nujno je za izvajanje ukrepov civilne zaščite, koristno pa je tudi za prebivalstvo ob reševanju v morebitnih nesrečah.« Za manj poučene o potapljaški dejavnosti moramo zapisati, da je usposabljanje v njej nepretrgano. Po opravljenem izpitu in dveletnem stažu, med katerim zbere vsako leto vsaj deset potopov, lahko mlajši potapljač opravlja izpit za starejšega potapljača, starejši potapljač pa se lahko po taki dobi poteguje za kategorijo samostojnega potapljača. Zatem je možno tudi specialistično urjenje. Mimogrede naj omenimo, da se v kranjskem društvu letos pripravlja sedem mlajših potapljačev na izpit za starejšega potapljača, trem sedanjim samostojnim potapljačem pa se bo pridružilo prav toliko novih po končanem republiškem tečaju. Razen tega načrtujejo udeležbo enega člana na tečaju za zveznega inštruktorja. »Program tečaja za mlajše potapljače,« je opisal eden petih vadite- ljev Luka Belič, »je obsežen, vendar zanimiv. Po opravljenem zdravniškem pregledu so tečajniki od 11. aprila en teden obiskovali teoretična predavanja. Med njimi so se spoznali z osnovami potapljanja, ustrojem in delovanjem človekovega organizma, fizikalnimi zakonitostmi, nevarnostmi pod vodo, podvodnimi športi, planiranjem potopov in zakonodajo v zvezi s podvodno dejavnostjo. V šestih urah praktičnega dela tečaja, ki bo potekal do konca maja, se bodo naučili uporabljati osnovno opremo, to je obleko, masko, plavuti, dihalko, jeklenko z respiratorjem, globinomer in nož. Urijo se v prostem potapljanju, praznjenju maske, opremljanju na suhem, plavanju z opremo na površini, potapljanju v manjšo globino, zasilnem dvigu, dihanju na en respirator v paru in potapljanju do 20 metrov globine.« Ker bazen ni dovolj globok, bodo praktično urjenje nadaljevali med 14. in 16. junijem na morju. V Banjo-lah pri Puli bodo tečajniki opravljali tudi izpite za mlajše potapljače, drugi člani društva pa se bodo potapljali glede na stažne zahteve za ohranitev kategorije. »Komaj čakam, da bomo na morju,« je med tečajem v kranjskem bazenu izjavil osmošolec Miha Sekne iz Kranja, ki je še zaupal: »Za pota-pljaštvo me je navdušil oče ob pripovedovanju dogodkov iz svoje dolgoletne podvodne dejavnosti. Tudi jaz rad plavam, za potapljaški tečaj pa sem se odločil iz potrebe po pridobitvi osnovnega znanja. Doslej sem se veliko naučil. Usposabljati se nameravam še naprej, kot amaterskega fotografa pa me mika predvsem podvodna fotografija.« Med tečajniki, starimi od petnajst pa prek trideset let, so tudi štiri ženske. Srednješolko Ireno Brilly je prav tako kot Miha privedlo v potapljaške vrste delovanja očeta v društvu. Z njimi je obiskovala treninge in se na morju poizkušala v potapljanju brez opreme. Na tečaju se je naučila uporabljati opremo, s pomočjo katere se ji bo pozneje, po izpitu, odprl zanimiv podvodni svet. Zadovoljna je, da se je udeležila tečaja, kjer jo privlači tudi prijetna družba. »Potapljaško dejavnost sem moral za nekaj časa opustiti zaradi študija,« je povedal industrijski oblikovalec Tomi Herlec iz Kranja, »zato moram obnoviti znanje in ponovno opraviti izpit za mlajšega potapljača. Sedanji tečaj je dobro organiziran in bo koristil tudi meni, čeprav osnovne stvari vem že od prej. Z vodo sem povezan od malega, saj sem dolgo vadil in tekmoval med kranjskimi plavalci. Potapljaške veščine pa nameravam skupaj z nekaterimi tovariši izkoristiti predvsem v humanitarne namene, za reševanje kopalcev in drugih, ki se bodo v vodi znašli v nevarnosti.« Ura je kar prehitro minila in potapljači so se morali umakniti drugim uporabnikom bazena. Menili so, da bi morali imeti tečaj vsaj dvakrat na teden; delo bi bilo tako bolj zgoščeno in krajše. Po drugi strani pa so veseli, da so dalj časa skupaj. Sicer pa se bodo še naprej, tudi po koncu tečaja, zbirali ob četrtkih na rednih društvenih srečanjih. Saj, to so njihovi dnevi, če ne zaradi dela, pa vsaj zaradi družabnosti in tovariške povezanosti! Stojan Saje Za večjo prometno varnost Bencinski dinar Pred petnajstimi leti je tako imenovani bencinski dinar pri nas znašal še 30 odstotkov, zdaj pa se je znižal na borih 5 odstotkov sredstev za ceste od cene bencina. Ko so aprila o tem razpravljali gorenjski vzdrževalci cest, so sklenili, da je treba spodbuditi razpravo o doslednem spoštovanju zakona o cestah tako v republiški kot zvezni skupščini ter drugih organih. Podobno zahtevo je pred časom dal tudi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V drugih državah je odstotek sredstev, ki ga namenjajo za vzdrževanje cest od prodanega litra bencina, neprimerno večji, od 30 do 40 odstotkov. Naše ceste zdaj že kažejo, kolikšen delež od prodanega bencina jim namenjamo. Razen tega pa je letošnja zima zahtevala že eno tretjino sredstev, namenjenih za celoletno vzdrževanje cest. Vse kaže, da z zbranim denarjem ne bo mogoče opraviti niti najnujnejših vzdrževalnih del, čeprav nekatere ceste že dobesedno kažejo »rebra«. V takih razmerah pa promet seveda postaja tudi nevarnejši. Z nevzdrževanimi in nevarnimi cestami začenjamo tudi letošnjo turistično sezono. Nekaj prometnih znakov o nevarnosti na cesti in zmanjšanju hitrosti še ne bo povečalo varnosti prometa. Zato tudi vsi gorenjski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zahtevajo, naj se zaustavi padanje deleža bencinskega dinarja in naj se za vzdrževanje cest znova namenja dovolj sredstev. Pri takšnem stanju cest očitno pozabljamo, da smo še vedno pri vrhu po prometnih nesrečah med evropskimi državami in da k temu pripomorejo tudi slabo vzdrževane ceste. Mrak Javorje — Že več kot deset let si Javorci prizadevajo, da bi cesta med Podobenom in Javorjami v Poljanski dolini dobila asfaltno prevleko. Vendar so uspeli le toliko, da so potegnili slab kilometer asfalta skozi vas. Za več vedno zmanjka denarja. Letošnja zima pa je cesto še posebno načela. Tik pod vasjo je usad odnesel polovico cestišča, tako da je cesta sedaj uradno zaprta. Najteže je, ker avtobus ne more pripeljati do vasi. Cestno podjetje, ki cesto vzdržuje, sicer vsak drugi teden pripelje nekaj peska, toda ko avtobus nekajkrat pelje čez, se cestišče ponovno vdre. Ljudi jezi, da se udor ne uredi, oziroma da se ureja le začasno in vedno le za nekaj dni, kar prav gotovo ni poceni: Menijo tudi, da je cesta tako prometna, da bi bilo nujno potrebno napako čim prej odpraviti. (L. B.) v_;___j Za večjo varnost v gorah Iz kontejnerja smrdi — Mimoidoči Kranjčani si zatiskajo nosove, saj iz kontejnerja, parkiranega med Globusom in poslovalnico Kompasa, že ndkaj časa neznansko zaudarja. Komunalci kljub nekajkratnim prošnjam, ki jih po telefonu sporočajo iz bližnjega Globusa, smrdeče »sedmice« ne odpeljejo. Morda čakajo, da bo iz kontejnerja zadišalo? — Foto: F. Perdan Ljubljana — Komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije bo tudi letos priredila posvet GORE IN VARNOST. S to izobraževalno akcijo, ki je namenjena predvsem vodnikom, inštruktorjem in drugim vzgojnim delavcem v planinski organizaciji, bodo pred začetkom nove planinske sezone osvetlili nekatere probleme, s katerimi je že od nekdaj povezana hoja v gore. Rezultat predavanj z besedo in sliko ter razmišljanj na posvetu naj bi bila boljša pripravljenost planincev na letošnje ture in hkrati njihova večja varnost. Med posvetom, ki bo 25. maja 1985 v veliki dvorani republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah, bodo udeleženci najprej obravnavali analizo lanskih nesreč in oceno dosedanjih gorskih nesreč v povojnem obdobju. Zanimivi bosta zdravstveni temi Hoja v gore z vidika ortopeda in Medicinski vidiki poškodb zaradi strele. Slednjo temo bo dopolnilo predavanje o tehničnih vidikih nesreč zaradi strele v gorah. Zatem bodo govorili o hoji Delavcu zmečkalo roko Lesce — V soboto, 18. maja, ob 18.25 se je v Žitu Lesce pripetila delovna nezgoda, v kateri si je hudo poškodoval roko Robert Jančar, pomočnik vodje stroja — drobilca za luščenje praženega kakavovca. Jančar je bil zadolžen, da od stroja odvaža izmetane luščine, vendar je iz radovednosti segel v sicer zaščiteno odprtino stroja do valja. Le-ta mu je zagrabil desno roko do zapestja. Roko so mu lahko rešili šele čez kakih petnajst minut, potem ko so demontirali spodnji del jaška na stroju. Nezgoda smučarja V nedeljo, 19. maja, dopoldne se je pri turnem smučanju v Spodnji kal-variji okoli 200 višinskih metrov od Kredarice v smeri proti Krmi ponesrečil Anton Milonik (roj. 1966) iz Mojstrane. Ponesrečenega smučarja so gorski reševalci pripravili za prevoz s helikopterjem, ki ga je prepeljal do jeseniške bolnišnice. otrok v gore, organizaciji iskalnih aK' cij v gorah in nalogah markacistov za varnost v gorah. Na koncu bosta preda' vanji o poškodbah glave pri gorski" nesrečah in elementih kazenske odg0' vornosti pri nesrečah gornikov. Preda' vanja bo dopolnil ogled filma Nesreča-vse referate pa bo spremljala razpr3' va, v kateri bo moč rešiti marsikateri dosedanjo nejasnost. Poleg članov planinskih društev $e je za posvet prijavilo več udeležence^ iz postaj GRS, sekretariatov za notra' nje zadeve in ljudsko obrambo, štaba TO in javnega tožilstva SRS, višje šole za telesno kulturo, RTV in drugih institucij. Na posvetu se bodo dogovorili 0 izvedbi podobnega republiškega sreča' nja, ki bo povečeno praktičnim proble' mom ter instrukcijam o varnosti v g0' rah. Materiale s posveta bodo izdali v zborniku Gore in varnost, ki bo izše» kot posebna številka Alpinističnih raZ' gledov. g_ Saje NESREČE KOLESARKA ZAPELJALA PRED AVTO Kranj — V nedeljo, 19. maja, dO 12. uri se je v Stražišču na Šempeter* ski cesti pripetila prometna nezg0' da. Voznica kolesa Aleksandra Me"" lak (roj. 1928) iz Kranja je peljala proti Delavski cesti, pri tem pa nl upoštevala prometnega znaka 'nl' maš prednosti' ter je zapeljala v krf žišče tedaj, ko je iz smeri Jošta p1"1' peljal voznik osebnega• avtomobil9 Metod Pogačnik (roj. 1960) iz Kranja. V trčenju je bila Merlakova h^' je ranjena in so jo prepeljali v Klin1' čni center. TRČENJE V KRIŽIŠČU Škofja Loka — V nedeljo, 19. m*' j a, ob 15.40 je voznik osebnega avt?' mobila Alojz Bašelj (roj. 1953) »z Škofje Loke peljal od Križne go*e proti Škofji Loki ter v križišču v Sta' ri Loki izsilil pred.iost voznici kolesa z motorjem Vidi Hafner (roj. 1967) & Škofje Loke. V trčenju je bila Ha*' nerjeva huje ranjena in so jo prepe' ljali v Klinični center. L. M- ,21. MAJA 1985 OGLASI, OBJAVE .9. stran (mmmmmszGLAS r NOVO I NOVO J NOVO [_NOVO m 6VdQll(PlkcW RADOVLJICA ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO H. in 22. 5.1985 °d 9. do 17. ure ao i/, ure VELEBLAGOVNICA KRANJ Posamezni elementi kuhinj Orhideja Natural, zelena, bela, rumena Aralija, Petunija jesen, Polona, Dalia G-H1, 6-181, in še druge v9radni elementi-nekompletni sestavljivi programi: posamezni elementi kva, Triglav, Hum, kopalnica Maja v skladišču KOKRE v HRASTJU (pri skladiščih KŽK) informacije: DEKOR tel.: 21-322 GL0BU6 tel.: 24-761 int. 79. pOCENI POCENI POCENI POCENI POCENI POČEN KRANJ KOKRA KRANJ, n. sol. o. Poštna ulica 1 objavlja za potrebe TOZD Veleblagovnica Globus Kranj prosta dela in naloge VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA Posebni pogoj je priučen* delavec. Vloge oddajte v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh od dneva izbire. Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« KRANJ, n. sol. o. TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n. sol. o. hotel Qr?Iočamo> da smo zopet odprli obnovljeno GRAJSKO del■ f-NO v Gradu Hrib. Odprta je vsak dan, razen ob ne- tve, DS Skupne službe, Kadrovsko socialna služba, Kranjf roška 1. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejo1"11 sklepa na samoupravnem organu. LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske, Kranj Na,podlagi sklepa 27. izredne seje komisije za delovna razmerja * 10. 5. 1985 delovna skupnost objavlja dela in naloge 1. OPRAVLJANJE DINARSKO-VALUTNIH TERMINALSKlH ^ SLOV .jp v sektorju poslov s prebivalstvom v poslovni enoti Kranj — 3 i*^ 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV V SEKTORJU SPLO^ POSLOV V POSLOVNI ENOTI KRANJ J, 3. OPRAVLJANJE DEVIZNEGA PLAČILNEGA PROMETA VJJj TORJU DEVIZNEGA POSLOVANJA V POSLOVNI ENOTI K^jjt 4. SPREMLJANJE IN ANALIZIRANJ E DEVIZNEGA POSLOVA* V POSLOVNI ENOTI KRANJ Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanj zahteva: J pod 1. — srednješolska izobrazba ekonomske, splošne ali fi°a smeri, — eno leto ustreznih delovnih izkušenj; pod 2. —nedokončana osnovna šola, — tri mesece delovnih izkušenj; ^ pod 3. —srednješolska izobrazba ekonomske, splošne ali fina" smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 4. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri. — zaželene so delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, pod 4. pa za določefl — nadomeščanje porodniške odsotnosti. j, Delo pod 1. poteka v izmeni, pod 2. v popoldanskem času, pod 3-pa v dopoldanskem času. ^ Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev p/> ^ jo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna b Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po zaklju objavi. . j TOKOS TRŽIČ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za VEČ DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V KOVAČIJI KOS Pogoji: — končana osnovna šola ali poklicna šola kovin*"! stroke (11., III. ali IV.) stropnje usmerjenega braževanja kovinarske usmeritve. Delavcem nudimo možnost za priučitev ali dodatno izobf1 vanje za zahtevnejša dela v kovačiji. Starost nad 18 let. \1? te Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Tok0*^ žič, Cankarjeva 9, Tržič ali se osebno zglasite v taj*11 delovne organizacije.. 4 !23§K, 21. MAJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN (MMMIEHGLAS Mali oglasi PRodam p^°^amzelo malo rabljeno KAMP «2 'iV^Llco SKIF za 12 SM. Telefon 739 6 1 95 podani manjše in večje PRAŠIČ-^tanonik, Log 9, Škofja Loka p, 6253 Ju^ am 9 mesecev brejo TELICO. Kalan, Virmaše 68, Škofja Lo-n 6188 ^ffOdam dva KOZLIČKA, stara 6 T0V- Cerklje 119 6310 pr^am zaprto PRIKOLICO za 40O1?2 camP opreme, nosilnost C*? in VOZIČEK z gumijastimi . esi (derca), nosilnost do 200 kg, v*kumulatorski polnilec 12 V 5 A, IjJ^vo; vodno ČRPALKO, motor Hm 4 in stroj za razrez profilov, His. 4 kW, premer lista 350 mm. Aj- Poceni prodam nov BALDAHIN jadran 38 za prikolico adria. Interesenti naj se oglasijo po tel. 064/81-441 - int. 21-73 6334 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Marija Kocjane, Podjelje 7, Srednja vas v Bohinju 6335 Prodam BRAKO PRIKOLICO z baldahinom. Telefon 064/23-314 od 15. ure dalje 6366 Poceni prodam traktorsko KOSILNICO mortel. Turk, Medvode, Kebe-tova 31, tel. 061/611-379 6367 Prodam VITEL za spravilo lesa. Jože Bešter, Rovte 11, Podnart 6250 Prodam rabljeno KUHINJSKO OPRAVO. Gašperlin, Bašelj 22, Preddvor 6368 Prodam CIRKULAR z mizo, koritom in napravo za rezanje kotov. Stane Bohinc, Mavčiče 51 6369 Prodam električni ŠTEDILNIK za 12.000 din, plastični ČOLN z vesli za 9.500 din, 3 rabljene letne GUME Z-101 za 5.000 din. Kranj, Bertonc-ljeva 39, tel. 22-101 6370 \°6l/832 -841 7/A, Kamnik, 6311 kupim A\rf^am 100 SALONITK in kupim va/o, DvigALO. Gorjup, Dolenja pfl> Selca 6312 ele?<°dam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 j strika). Valič, Podlubnik 53, Škof-p*ka, tel. 61-366 6313 Iju Tc?am vec plemenskih črno-be-Ue* C- starih od 4 tednov do 10 secev. Toman, Breg 22, Žirovnica p, 6314 ^odam 150 kg težkega PRAŠIČA ^ol. Lahovče 14, Cerklje 6315 tovarn otroški športni VOZIČEK. ^JaOštir, Golnik 31, Cerklje 6316 ^mEsc VIROVITICA - molzni tel n'opr0aam- Šenčur, Pipanova 13, •"64/41-032 6317 W£p 0VC solčavk prodam. Tele- n ''-854 6318 (kav°dam SEDEŽNO GARNITURO l64/onS f°telji). Informacije po tel. pL28-974 6319 •»em am 10 dni starega BIKCA sipica. Prebačevo 21, Kranj eielr? am ŠTEDILNIK (2 plin strika). Telefon 23-341 - Jane: Kupim KOMPRESOR 60 1 za brizganje lakov. Ponudbe s ceno na naslov: Pungaršek, Pot na Jošta 7, Kranj 6336 Kupim športni VOZIČEK za dvojčka. Telefon 22-640 6337 vozila Janez 6321 te^uaam litoželezni KAMIN alp-"5nnnS komplet opremo in cevmi, za uu° din. Telefon 24-623 popoldan t, 6322 ^{^19^00 prodam pocinkano rabic W orP >n manjšo količino, pribli-00 kosov, opečnih ZIDAKOV. ryia Učakar, Britof 317, Kranj 6323 l8oi2?ŠKO POSTELJICO in jogi 47 t °° Prodam. Drnčar, Sp. Besnica ' 22-423 delavniki dopoldan Pr r\ 6324 Utori m globok italijanski, temno "S OTROŠKl VOZIČEK. Telefon p» j 6325 & ]I ara SOBNO OPREMO iz trdega. Telefon 80-724 6326 TeW am ČOLN amon, 299x 136. eion 75-140 - int. 264 dopoldan p. 6327 StROt • rablJen POMIVALNI tom lvr-^' Niš s pomivalnim korifej in™*1"« Sušnik, Zg. Besnica 104, Up L27 6328 ^NOi Prodam OVCE in ovčji fovn Ivan Otoničar, Moste 76, Zi-p/ll\a, tel. 064/80-328 6329 cand t n°V POM^AL^1 STROJ '*fa»?n elektronic, v garanciji. Te- ^064/24-148 od 6. do 14. ure 6330 Dir ^"o Prodam eno leto star ŠTE-^erl kuppersbusch, cena 1,2 SM. nka Burnar, Taleška 5, Lesce U 6331 TSrpi Prodam starejši barvni j^VIZOR. Telefon 65-040 6332 *a j. dam OBRAČALNIK sokol 140 TeW°silnico bucher, malo rabljen. et°n 44-541 6333 ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Tel.: 26-402. Prodam FAP 1516 kasonar, nosilnost 9,5, vozen. Naslov v oglasnem oddelku. 6135 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, lepo ohranjeno in 4 GUME 135 x 12 »Sava«. Miro Mohorič, Za-brekve 9, Selca 6138 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Lavrič, Gorenjska c. 15, Naklo 6338 Prodam GSX 1.2, letnik 1978. Telefon 60-251 6339 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, cena po dogovoru. Ivan Novak, Britof 300 6340 Prodam FIAT 126. Informacije po tel. 27-522 popoldan 6341 ŠKODO 150 L, letnik 1979, prodam za 25 SM. Telefon 23-342 6342 ZASTAVO 750, 1981, prevoženih 20.000 km, prodam. Jože Kožar, Podjelje 7, Srednja vas v Bohinju 6343 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, registrirano do 12. 4. 1986. Zi-vojin Krdjalin, Alpska 11, Bled 6344 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970, registriran do aprila 1986. Ivan Ga-brovec, Koritenska c. 17, Bled, tel. 77-233 6345 GS 1.3, letnik 1979, prevoženih 49.000 km, odlično ohranjen, zaščiten, garažiran, prodam. Telefon 064/22-433 po 18. uri 6346 Prodam dobro ohranjen GS 1.3, letnik 1980. Lesce, Boštjanova 6/A, tel. 74-006 6347 Prodam IMV renault 4, letnik 1974, nevozen, celega ali po delih. Kos, Se-benje 50, Zasip, Bled, tel. 77-722 6348 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1977. Telefon 064/77-141 6349 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Telefon 26-734, Mlaka 173, Kranj 6350 Prodam ZASTAVO 750, obnovljeno (poceni), letnik 1974. Lavtar, Stirpnik 2, Selca nad Škofjo Loko 6351 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1979. Telefon 66-076 6352 Prodam R-12. Ovsiše 9, Podnart 6353 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in raztegljiv KAVČ in 2 FOTELJA. Predoslje 12 6354 ^sern. sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo 2alostno vest, da je v 42. letu starosti umrl naš dragi moz in oce JANEZ RAZTRESEN zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 22. maja yo5, ob 16. uri izpred mrliške vežice na radovljiškem pokopališču. ^UJJOČI: žena Fani, hčerka Tatjana, Teja z družino in mama Tončka Radovljica, 20. maja 1985 ZASTAVO 750, staro 3 leta in pol, prodam za 210.000 din. Heron Šubic, Šolska 4/A, Kranj, Stražišče 6365 Prodam ZASTAVO 750 po delih: motor po generalni, menjalnik, masko, blatnike, nove zimske gume, stekla in ostalo. Mohorič, Dašnica 41, Železniki 6371 stanovanja Samski moški išče opremljeno SOBO. Šifra: Nujno 6355 Dekle, uslužbenka, brez obveznosti, išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Po možnosti opremljeno. Nudim predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 6356 Zakonca nujno rabita STANOVANJE v Radovljici ali bližnji okolici. Šifra: Nujno — pomoč — predplačilo 6357 V območju občine Tržič ugodno prodam starejše enosobno STANOVANJE. Šifra: Dogovor 6358 zaposlitve TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd...) vzdružujem, montiram z vednostjo PTT-ia. Telefon 25-867 4266 RESTAVRACIJA TEXAS zaposli samostojno KUHARICO, redno ali honorarno. Telefon 74-366 vsak dan 6360 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286 KAMIONSKI PREVOZ lesa opravim hitro in solidno. Kličite po tel. 77-854 6361 TV ANTENE montiram in popravljam. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel 061 /737-194 6362 posesti Polovico starejše HIŠE prodam v Strahinju 4/A. Ogled v torek od 15. do 16. ure 6359 najdeno Zatekel se je PES NOVOFUND-LANDEC.Dobite ga na naslovu:Pajič, Kranj, Janeza Puharja 2, Planina, tel. 28-097 6363 ostalo Sprejmem ŠTIPENDISTA za mizarsko stroko. MIZARSTVO OVSE-NIK ALOJZ, Kranj, Jezerska c 108/C 6307 Iščem IZVAJALCA STENSKIH in STROPNIH oblog. Telefon 25-077 6364 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in bratranca JOŽETA REŽONJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem in duhovniku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, Turnišče, Nedelica, 17. maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ŠTEFANA SVETINE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, SGP Gradbinec, njegovim sodelavcem, socialni službi in sodelavcem DO Sava Kranj, KS Britof-Orehovlje, KK ZRVS, RK, PGD, OŠ Helena Puhar, sosedom, ostalim sovaš-čanom in vsem prijateljem za sočustvovanje, izkazano pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. dekanu in praporščakom za lep pogrebni obred. Žena Marijana ter otroci Peter, Andrej in Mateja ZAHVALA V 31. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi brat, stric, svak in bratranec MIRO MEDVEŠČEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dobrim sostanovalcem Zupančičeve 3, Kranj, sodelavcem, sindikalni organizaciji in govorniku za poslovilne besede — Astra Kranj, Catering — INEX-EMONA Brnik, THN-SET Škofja Loka, za podarjene vence in cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala pevcem za petje žalostink in pogrebni službi. HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Šenčur, Železniki, 7. maja 1985 Kje ste zdaj naš, ljubi ata, kje vaš ljubi je obraz, kje je vaša skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN 16. maja je minilo ieto žalosti, odkar je nehalo biti dobro srce nepozabnega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata in strica MIHA ROPRETA st. iz Vogelj 94 Težko je spoznanje, da vas ni več med nami. Vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate svečke, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Voglje, Britof, Šenčur, Kranj, Velesovo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, oče, stari oče, praded, tast, brat, stric in bratranec PETER NOVAK iz Poženika Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Beleharju in sestri Anici ter Kliničnemu centru za zdravljenje. Zahvalo smo dolžni tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se sodelavkam in sodelavcem Alpetoura PP Kranj, Triglav konfekcije Kranj in SGP Gradbinca Kranj. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALBINA POGAČNIKA se zahvaljujemo za vso skrb v času njegove bolezni osebju To-rakalne kirurgije Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Mihu Sa-jevicu, sosedom Irmi in Andreju Karničar ter Marti in Jožetu Pogačnik. Zahvaljujemo se tudi župnikoma Marjanu Poz-niku in Francu Blaju za lep pogrebni obred in poslovilne besede, OOS Živila Kranj tozd Maloprodaja, KZ Naklo ter vsem, ki so darovali cvetje in izrazili sožalje. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Mici, hčerki Marija in Darka z družinama ter drugo sorodstvo Jezersko, 13. maja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA BOŽNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Debeljaku, sestri Cirili in osebju Hematološkega oddelka Kliničnega centra. Posebna hvala obratu Ter-mika Trata, Šeširju, Kroju, Alpini, SMIKŠ Kranj, Mlekarni Škofja Loka, OŠ Gorenja vas, gasilcem za spremstvo, cerkvenim pevcem, g. župniku in ostalim duhovnikom. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerke Marinka, Ivica, Jožica, Vida, Damijana in Helenca ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in tast IVAN LUŠINA ^Kreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečejo sožalja, podarjeno cvetje in tolažbo v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo plovnim organizacijam Tekstilindus — tezd Plemenitilnica, Gorenjski tisk — tozd p^rtonaža, Alpetour — tozd Potniški promet in Iskra Telematika — tozd TIV za vence ,n vso pomoč. Hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani in Bolnišnici Golnik za nego v °lezni, govornici za govor ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljen posebni obred, pevcem za petje žalostink in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 15. maja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA ZEVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik, posebno dr. Krečevi, DO Iskra Kranj — Kibernetika tozd Števci, DO Planika Kranj — Oddelek Prerezovalnica, tov. Lavtarju, sostanovalce n, sodelavcem OS Helena Puhar ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA VSEM, KI STE GA SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 22. aprila 1985 GLASOVA ANKETA iNOpm Mesec mladosti Radoživa majska mladost Mesec mladosti mineva v vedrem razpoloženju — Jeseniški sed-mošolci so v petek postali pionirji — Živahno pod Mežakljo na Jesenicah in na Titovem trgu v Kranju — Parada miru Mesec mladosti mineva v znamenju prešernih družabnih srečanj. Že dolgo ne pomnimo, da bi se mladi po letih in po srcu tako množično zbirali na prizoriščih majskih prireditev kakor to leto. Seveda, mimo so suhoparna, govorniška proslavljanja, ki so bila bolj namenjena samim sebi kot mladim. Letos oa mladi sami pripravljajo srečanja po svojem okusu: na mestnih trgih postavljajo stojnice, ki pozivajo k miru, taborniki razpenjajo šotore in ljudem prikazujejo svojo dejavnost, na računalnikih se učijo veščin, ki jih bomo potrebovali v tem in prihodnjem stoletju, množice se zbirajo na koncertih ročk skupin, razživela se je mladinska kulturna ustvarjalnost, ki si je hipoma pridobila občinstvo, v kinodvoranah se vrtijo filmi za mlade, športnih srečanj je v izobilju ... Takšen je letošnji maj. Razigrano pod Mežakljo Jeseničani so letos pohiteli s sprejemom pionirjev v mladinsko organizacijo. Tako so sedmošolci Gornjesavske doline teden dni pred svojimi gorenjskimi vrstniki dobili potrdilo zrelosti in samostojnosti. Oni so bili srce prireditve, ki so jo v petkovem popoldnevu pripravili pod Mežakljo. Športno in kulturno srečanje mladih je že zgodaj privabilo mlade, ki jih zanima delovanje njihovih vrstnikov v mladinski organizaciji in v številnih društvih in organizacijah, ki jim vsem niti ne vemo imena. Pod Mežakljo so imeli priložnost videti, kako spretno vrstniki uporabljajo računalnik, kakšne vezi je moč spletati prek radijskih valov, kar so dokazali prizadevni jeseniški radioamaterji, tudi taborniki so pokazali, kaj znajo. Mladi folkloristi v pisanih narodnih nošah so z venčkom živahnih plesov hitreje pognali mlado kri po žilah. Navijači na tribuni so domala ohri-peli, tako goreče so bodrili svoje ljubljence, ki so igrali ekshibicijski nogomet . .. Višek petkovega srečanja je bila seveda zabavna glasba, ki je zvabila na plesišče tudi sramežljive sedmošol-ce, novopečene mladince. Čeprav so morali biti zgodaj doma, jim bo njihov prvi mladinski ples nedvomno ostal v spominu. Mi smo vsi za mir Medtem ko se drugje na Gorenjskem šele pripravljajo, da bodo v petek in v soboto, na sam dan mladosti, dvignili zapornice mladostni vihravosti, so v Kranju tudi že prebili led. S petkovim celodnevnim majskim programom Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Zveza kulturnih organizacij Slovenije letos štirinajstič razpisuje srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Prijavijo se lahko avtorji, ki svojega dela razen v samozaložbi še niso izdali v knjižni obliki. Sodelujejo lahko z literarnimi prispevki: prozo, poezijo, dramatiko in kritiškimi članki. Svoje prispevke morajo v treh izvodih poslati do 20. junija letos na ZKOS, Kidričeva 4, Ljubljana s pripisom za 14. srečanje literatov. Prispevki naj bodo označeni s šifro, v posebni ovojnici pa naj bodo avtorjevi podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic in starost. Avtorji se bodo lahko predstavili na območnih srečanjih, ki jih bodo jeseni in pozimi 1985/86 pripravile občinske zveze kulturnih organizacij. Najboljši z območnih srečanj pa bodo sodelovali na republiškem srečanju, ki bo marca 1985 v Gradišču v Slovenskih Goricah. so prikazali dejavnost, ki je Kranj še ne pozna. Zato tudi ni nič čudnega, če so se prebivalci malce nezaupljivo sprehajali mimo mirovne in ekološke stojnice, kjer so mladi glasno pozivali k miru in skrbnejšemu odnosu do okolja. Tudi popoldanski mirovni pohod od občinske stavbe do Titovega trga je bilo nenavadno videti. Transparenti s parolami »Dol z raketami!« »Mi smo za mir«, »Mladi Kranja za sodelovanje, razvoj, mir«, »Naj vojaški sistem ne odloča o življenju in smrti!«, zastave Organizacije združenih narodov in glasno vzklikanje k miru je spremljalo nenavadno procesijo mladih članov kluba OZN skozi mesto. Na Titovem trgu so se ustavili ob mirovni stojnici in mimoidočim prebrali ognjevit govor, v katerem je med drugim rečeno: »Jugoslavija je eno samo veliko gibanje za mir, vendar to ne pomeni, da ne potrebujemo kakega posebnega boja za mir. Ce temu pritrdimo, smo le tiha večina, v imenu katere se za mir potegujejo politiki. Tako nam je mir pravzaprav podarjen in prav lahko nam je v skrajnem primeru podarjena vojna! Zbudite se!!! Pridružite se nam!!!« Na to temo je bil uglašen tudi shod miru in prijateljstva na Strupijevi jasi. Zvečer pa je kranjska mladina zaživela pravo spontano, prešerno mladost. Preh hotelom Creina jih je razgrela glasba skupine Gestalt, ki ji je sledila plesna muzika Modrine. Ta se je razlegala še pozno v noč. V tem tednu bo še veselo To je šele začetek. V vseh gorenjskih občinah se bodo v tem tednu vrstile prireditve, ki so jih mladi pripravili za svoj praznik. Na Jesenicah se bo končalo s pohodom na Poljano ob dnevu mladosti, v Radovljici bo v soboto vese-la-mladinska prireditev, Tržič bo na ta dan predstavil dejavnost mladinskih društev in klubov, pa tudi glasbe na večer ne bo manjkalo, Škofja Loka bo poleg domače mladine gostila tudi dijake in študente iz vse Slovenije, v Kranju pa se bodo mladi ves teden neprekinjeno veselili in rajali. D. Z. Žlebir tekmovali Okoli 170 kovinarjev, voznikov in avtomehanikov se bo v soboto, 25. maja, pomerilo na regijskem tekmovanju, ki bo dalo tekmovalce za-republiško tekmovanje kovinarjev v Titovem Velenju. Tekmovanje pripravlja Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko. Tekmovalci, kovinarji iz 14 poklicev, bodo v soboto najprej pokazali teoretično znanje iz svoje stroke in samoupravljanja, nato pa kovinarje čaka izdelava kovinskega izdelka, avtomehanike popravilo motorja in voznike spretnostna vožnja. Ključavničarji in varilci REO z vse Gorenjske se bodo zbrali v Kovinskem podjetju v Kranju, varilci MAG in plamenski varilci v Gradbincu, varilci TIG, livarji, rezkalci in strugarji v jeseniški Železarni, strojni kovači v Verigi v Lescah, orodjarji in brusilci v Iskri v Železnikih avtomehaniki in avtoelektrikarji v Škofji Loki, vozniki pa v Žireh. V Zireh bodo 25. maja zvečer že znani rezultati tekmovanja voznikov in avtomehanikov, ki tekmujejo v Škofji Loki, za vse ostale pa 5. junija na razglasitvi v Delavskem domu v Kranju. Tedaj bo tudi dokončno jasno, kdo bo zastopal Gorenjsko na republiškem tekmovanju. d Ž. Izlet planincev na Kobansko Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 25. maja 1985, izlet po Kobanskem, in sicer prvi del ture po teh krajih. Udeleženci se bodo odpeljali z vlakom iz Ljubljane ob 6.20 do Maribora, zato naj si vsak kupi povratno karto za to relacijo. Po ko-banski poti, kjer bo hoje približno 7 ur, bodo kranjskima vodnikoma Milanu Šinkovcu in Igorju Kloarju pomagali voditi udeležence planinci PD Maribor. Za izlet priporočajo običajno planinsko opremo, prijave niso potrebne, vrnitev v Ljubljano pa je predvidena ob 21. uri. (s) Kranjski taborniki V Fažanr Kranj — Taborniki odreda Albin Drolc iz Kranja bodo tudi letos pripravili taborjenje v Perojskem gozdu v Fazani pri Puli. Taborniki bodo ob morju deset dni, od 22. julija do 1. avgusta. Za taborjenje se lahko prijavijo člani odreda, njihovi starši ter delavci tovarne Sava iz Kranja. Ker cene še niso dokončno znane, bodo ob prijavljanju zaračunali akontacijo 1000,00 dinarjev po osebi. Prijave in vplačila bodo sprejemali 23. in 28. maja od 17. do 19. ure v domu TVD Partizan v Stražišču pri Kranju. Dokončna vplačila bodo sprejemali 17. in 18. junija, prav tako v taborniški sobi v domu. In še to obvestilo! Odred Albin Drolc bo priredil od 24. do 26. maja taborniško tekmovanje za pokal Jo-šta. Tekmovalci se bodo pomerili v vseh taborniških veščinah. S prireditvijo bodo označili letošnji praznik mladosti. A. Kerštan Cicibanova olimpiada — Vsako leto je dan mladosti v jeseniški občini bogatejši še za prikupne nastope najmlajših, ki obiskujejo vrtce. Prizadevne vzgojiteljice pripravijo malčke za skupen nastop, kjer pokažejo staršem, kaj so se naučili. Otroci vadijo, preskakujejo ovire, pokažejo igre z žogami, vse pa poteka tako, kot prava mala olimpiada. Letos so jo pripravili minulo soboto dopoldne v dvoranipodMežaklo. — Foto: D. Sedej Karavana bratstva se je ustavila v Kranju Kranj — Pred osmimi leti so osnovne šole šestih bratskih mest, Zemuna, Osijeka, Banjaluke, Herceg Novega, Bitole in Kranja podpisale listino o pobratimstvu. Odtlej se vsako leto dobijo v enem od teh mest. Prvikrat so se osmošolci sešli v Bitoli. Kranj tokrat že drugič gosti karavano bratstva in prijateljstva. Prvikrat je najboljše osnovnošolce iz šol Svetozar Miletić iz Zemuna, Anka Butorac iz Osijeka, Jovan Jovanović-Zmaj iz Banjaluke, Milan Vukotić iz Herceg Novega in Kole Kaninski iz Bitole sprejel 1979. leta, letos pa je osnovna šola Lucijan Seljak iz Stražišča znova gostitelj. pri vrstnici Mateji iz Kranja in njeni so me lepo sprejeli. Ko se odpc. ljemo, ne bo konec najinega prij**.'] teljstva. Dopisovali si bova, Matej*^ me bo obiskala, nato pa se bova iZ' menično obiskovali. V šoli mi g1* dobro, rada imam glasbo, delujem v dramskem krožku, zanima me & vrsta drugih stvari. V tem pogledu] sva si z Matejo zelo podobni. L Marijan Konjar, ravnatelj osnovne šole Lucij an Seljak iz Kranja »Leta 1978 pričeto prijateljsko sodelovanje med šolami je že spletlo trdne vezi. Učenci se srečujejo le enkrat letno, vendar obstajajo tudi drugačni stiki: posamezne oddelčne skupnosti si med letom dopisujejo, izmenjavajo glasila, snemajo kasete in podobno. Ob srečanju karavane se ne krepijo le vezi med mladimi. Neposredno so v bogato sodelovanje vključeni tudi občani, krajani in starši učencev, ki so gostitelji naših mladih pobratimov. Karavana bratstva in prijateljstva je namenjena mladim, vendar bi bilo treba v prihodnje razmisliti tudi o srečanjih kolektivov teh šestih osnovnih šol, ki bi si lahko izmenjavali veliko izkušenj.« Sanja Fetko, osmošolka osnovne šole Svetozar Miletić iz Zemuna »Prvič sem na srečanju karavane bratstva in prijateljstva. Kaj naj rečem: všeč mi je. Nastanila sem se Filip Drecun, osmošolec osnovni šole Milan Vukotić iz Herceg No* J vega. »V Kranju so nas lepo spreje»> kar velja tudi za Matjaževo druzj/ no, ki me je sprejela v goste. V šol1 sem odličen, rad imam šport, poseb* no košarko. Tudi dekleta me zanl" majo. Tudi Matjaž ni nič drugače0-Dober tovariš je in odlično se uje; mava. Upam, da ne bo ostalo le pr? tem srečanju. Obljubila sva si, da s1 bova pisala, si telefonirala in da mf bo tudi Matjaž obiskal kdaj v p1"1^ hodnosti.« D. Z. Žlebir Mateja je rodila četverčke Prvič — pa kar štirje — Za vse druge je bilo to seveda presenečenje, za zdravnike kranjske BGP, ki so bedeli nad nosečnostjo, in za srečno mamico Matejo Logar, 22-letno prodajalko iz ABC Škofja Loka, pa seveda ne. Že v drugem mesecu nosečnosti so ji namreč povedali, da se bo družina v maju povečala za štiri. V petek, 17. maja, ob 10.50 pa do 10.54 so se s carskim rezom rodili trije fantje in deklica. 1630 gramov težka Nina je po teži in živahnosti prekosila vse svoje bratce, od najlažjega Roka, Jana do Tadeja. Medtem ko je očka včeraj že videl svoje otroke v inkubatorjih na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kamor so jih takoj po rojstvu prepeljali iz kranjske Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo, pa jih bo njib0^ mamica, če bo šlo tako dobro,* jra zdaj kaže, morda še ta teden. > bodo vsi skupaj doma, je še preZfy ^, daj napovedovati, toda kadar se,f^ to zgodilo, bo dela čez glavo. Za ^ daj čakata v njihovem domu v Šk0^ ^ Loki dve posteljici, kar naj bi biRjj ^ začetek dovolj. Na pomoč k neg1^ r rih kričačev bo morala prisko^^ Matejina sestra, pa še za očeta (^ • kaj ostalo. Upamo, da bo vsaj °\f *J imel kakšno minuto časa, da bo P a ^ listal Gorenjski glas, na kate^j^. smo družino ob srečnem dogodku eno leto naročili. Tak je lahko K prispevek, družina pa bi bila seV% najbolj vesela dolgega, nekajkrat^ daljšanega porodniškega dopu' L. M. — Foto: F. Perdan _____' ^ 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj < Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — N<>^ Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto ^K-jjijJ Andrej Zalar in Danicu Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko ™far% Tone Guzelj —'Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot polte januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedn k ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka ^V^-v&^f, — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, r»^ vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje