_   2       —
Gospodarstvo.
Ne prerano prečiti s trgatvo!
Komaj je začelo grozdje se mehčati ter pridobivati barvo iu sladkobo, pa že eni vinogradniki silijo k trgatvi;   posebno   v   gor-
njih Halozah vinogradniki ne   morejo   dočakati prave zrelobe !
Kako   neumestno  je   prerano   trgati, je ! dokazala lanska jesen.    Vsi,   ki so   lani bolj pozno trgali, so pridelali ne   le   boljše,   am-i pak   tudi   več   vina,    ker  je   medtem    neki rahel dež ugodno vplival na razvoj   grozdja. Kakor vse kaže, se bo ta pojav letos po-' navijal,   kajti   radi   dolgotrajne   suše   imajo i jagode sedaj Se debelo kožo in mesnato vsebino ter malo soka, vsaj   v   kamenitih   zem-j ljah se to opaža.    Jesenski rahli deži in pa • nočne rose bodo vsebino jagod bolj omehčali torej naredili grozdje bolj sočno, solčni dnevi ! pa bodo povišali sladkobo. Če se bodo torej j solnčni dnevi menjavali z rahlimi deži, tedaj i bo grozdje pridobivalo do časa popolne  zre-j lobe dan za dnem tako   na   množini,   kakor 1 na kakovosti, zatorej ne preje trgati, predno i ni grozdje popolnoma zrelo. Popolnoma zrelo pa ,)o grozdje, ko prično pecelji  leseneti, jagode pa dobivati na solnčni strani rujavkasto, , opečeno lice. Ob enem listje rumeni in zgu-i biva sladkobotvorno moč. Sedaj je pravi čas ' za trgatev.
Le v slučaju, da nastopi dolgotrajno de-f ževno vreme, ki povzroča pokanje jagod in j gnitje grozdja, ne kaže odlagati s trgatvo, j a je tudi ob takih prilikah počakati, da pre-i neha deževati, kajti v dežju in veliki rosi ne j smemo trgati, če hočemo imeti dobro in sta-j novitno kapljico. Mošt iz v suhem, solčnem j vremenu obranega grozdja prične hitro vreti ir tako vino hitreje zori.
Priporočam torej še enkrat   ne   prerano trgati   in trgati   le v lepem vremenu,   če to količkaj dopuščajo gospodarske in vremenske i razmere.           Vinarski inštruktor Zupane.
1                                 *                   *
\                                           *
Zvišajte   zavarovalnino!    Predsedstvo  po-I verjeništva   za  notranje   zadeve v Ljubljani . priporoča vsem, ki posedujejo premičnine in j neprimičnine,    ki   so   podvržene   nevarnosti I ! požara   in drugim   elementarnim   nezgodam, j t da zvišajo avojo zavarovalnino   proti   požaru I in   drugim  elementarnim   nesročam,   ker   so i zavarovalnine sklenjene pred vojno z ozirom i na   sedanjo   draginjo   tako   majhne,   da   pri ' ' popravkih sploh ne pridejo v poštev.   Deželna   vlada   ima   na  razpolago   zelo   skromna sredstva   za   podporo   v   slučaju   požarov in drugih element, nezgod, tako, da je pri najboljši volji ni mogoče podeljevati   podpor   v taki meri, ko bi bilo potrebno. To se objavlja v svrho, da se ne bodo   dogajali  slučaji, da bo n. pr.   zavarovalnina proti požaru iznašala    15 do   20.000   K,   dočim  se   škoda i ceni na več milijonov,   kar se je  opazilo pri I večini požarov v zadnjih dveh letih.
Bučnega olja bo zmanjkalo. Vsled velike suše ni letos skoro prav nič buč. Vsled tega tudi bučnega olja kmalu ne bo več dobiti. V Medžimurju pa še imajo židovski veletržci nakupičenih bučnic več vagonov. Zidovi pa te bučnice sedaj prodajajo v Italijo za velikanski dobiček. Medžimurskemu kmetu so zidovi plačali lansko jesen za bučnice samo neko malenkost, a prodajajo jih sedaj za 100 do 200% dobiček.
Kmetje in živinorejci, pozor! Izvoz živine je popolnoma prost. Noben laški nakupovalen živine ne potrebuje obrtnega lista. Kdor bi širil drugačne vesti, ga nemudoma naznanite nam in orožništvu! To je delo prekupčevalcev, ki bi radi živel? na račun kmeta. ŽivinG ne prodajajte izpod 25 kron, ker se dvigajo v Italiji cene živini in znašajo danes že nad 4-50! Skoraj pa se bo plačevala v.Italiji živina po 5 lir, kar znaša skoraj 40 naših kron. Vse to razložile kmetovalcem, da bo obvarovano kmetijsko ljudstvo pred škodo!