Poštnina plačana v gotovini
QOl
iLustRovAn. 5RUŽnasKi tebniK • izhAjA. v četR.teK
III. leto	V	Ljubljani,	J29.	januarja	1931	Ste	v.	5
Klic na pomoč
Ali bi hoteli čuti to najnovejšo istorijco? N11, tisto o avtomatu in zakoncih?
Dobro, pa vam jo povem. Sicer ne vem, ali bo tudi vas tako pretresla kakor mene —
—	mene je namreč še bolj ganila kakor šale v današnjem »Romanu", in to že nekaj pomeni: baš danes so nekam posebno izbrane. Skratka torej, tista istorijca je jako zanimiva.
Toda lagal bi, če bi rekel, da sem se samo smejal. Tudi tragično sem se obenem počutil pri srcu in smilil se mi je siromak, ki ga je doletela dvakratna kazen, doma pri ženi in na policiji — čujte:
V	Parizu so postavili šest sto novih lepih avtomatičnih aparatov, kjer lahko vsakdo, če je v stiski, kakor bi trenil pokliče policijo na pomoč — čisto samodelno se to zgodi, da je veselje.
Zadeva sama je torej v načelu vse hvalevredna in do tu bi bila stvar v redu. Pariški policijski prefekt je baš z napetostjo čakal, kdaj pride prvi klic na pomoč, in v strogi pripravljenosti je bila tudi vsa prestolniška redarska sila, da se na dano znamenje spusti z avtomobili in motorji na lice mesta, kakor se to reče.
In to dano znamenje je napočilo! Klic na pomoč je zadonel! Zvonec je zabrnel! In kakor bi trenil, se je pet in trideset stražnikov vrglo v že pripravljene avtomobile in kakor vihra so odbrzeli na kraj posilstva, ropa, umora —
O ne! Nego so dobili na licu mesta zakonskega moža, vsega objokanega, ki je rešiteljem ihte pripovedoval, da ga je žena pretepla in da si ni znal drugače pomagati, pa je
Marlcne Dietrich, Puramountova filmska zvezda, ki nevarno izpodriva Greto Garbo
segel po tej naj novejši policijski dobroti. Hvaležnost se je siromaku brala z obraza.
Poda policija je bila stror go prozaična: za take reči da avtomatski policijski avtomat
ni! In je odmerila dvakrat nesrečnemu zakoncu denarno kazen, njegovi ženi pa drugo.
Vidite, taka je ta istori jca o pariškem avtomatu in kaznovanih zakoncih. a. r.
GEO LONDON:	DVA MESECA
MED ČIKAŠKIMI BANDITI
CoDyriuht by Acence Llttfiralre Internationale, Parls
Prohibicija — prvi vzrok čikaškega banditstva
Gl. članke v št. 44—52 lanskega letnika „Komana" in v I., 2., 3. in 4. št.
Dr. Clifford R. Shavv, profesor na Institutu za raziskavo mladostnikov, je liotel dognati, kje v Čikagu je prava zalega gangsterstva. In čudno, med najbolj okuženimi je dognal. so l)ili kraji blizu središča mesta, tam, kjer je doma elita meščanstva!
PREJ REVOLVER KAKOR ABECEDA
V	okraju onkraj klavnic je položaj alarmanten. Dr. Clifford R. Shavv je ugotovil, da med petimi dečki od deset do sedemnajst let najmanj enega na leto aretirajo. Mnogo je v teh predelih mesta lakih otrok, ki se prej nauče ravnati z revolverjem, da celo s puško, kakor pa začetke abecede. Pri tem pa vedite, da so njih starši jako pošteni in spodobni ljudje.
Z grenkobo pišem te vrste.
Karkoli že govore o Ameriki. njena mladina je čudovita in zdrava po nravnosti in ambiciji. Vendar ni dvoma, da sta mikavnost prepovedanega sadu (alkohol, ženske, igre) in prekleti zgled greha in zločina, ki triumfi ra nad vsem. pokvarila del te mladine. V Čikagu bolj kakor kje drugod, ker je tu bolj kakor drugod zajamčena nekaznovanost zločincev.
POGOVOR NA JAHTI
„() srečni človek! Zdaj se vrnete v Francijo, tam boste lahko pili, kolikor se vam bo hotelo, vaših prelestnih vin. v prijetnih, elegantnih in vse drugačnih lokalih kakor so naši speakeasieji, kamor se mora človek vtihotapiti skrivaj in kjeir mu strežejo bivši kaznjenci v umazanosti — brrr! O vi srečni človek! Ko boste videli na palubi parnika, na Hudsonu, izginjali izpred oči kip Svobode, tedaj boste razumeli, da se vračate v svobodo. ta najvišji blagor. Da, kip Svobode — vprašujem se. zakaj ga imamo. Sicer je res. da je navada postavljati spo' menike mrtvim . . .“
Neprikrita grenkoba zveni iz glasu odvetnika, ki z njim govorim. Veleod ličen attor-ney, ki se je specijali/iral v civilnih zadevah. Na palubi njegove jahte sva na Michiganskem jezeru... Še poslednjič mi oko obleti razsvetljene nebotičnike, svetle fontane. lisoče lučk in lučic tega neizmernega mesta . . . Čika-go! Titanska Meiropolis. Babilon z brezkončnimi ulicami, po katerih hodijo sinovi Indijancev. Germanov, Italijanov. Skandinavcev, Grkov, Poljakov.. . cikago s stotinami marmornih palač, s tisoči bc-
TEDMA
Nj. Vel. kralj in kraljica sta v nedeljo prišla v Zagrel), kjer jn je narod sprejel z velikanskim navdušenjem. V Zagrebu ostaneta nekaj dni.
V torek 20. t. m. je Nj. Vis. Princ Tomislav praznoval svoj četrti rojstni dan.
Novi praški poslanik g. dr. Albert Kramer je odpotoval v ponedeljek v Prago na svoje mesto.
Naš washingtonski poslanik dr. L. Pitamic je bil od Svete Stolice odlikovan z viteškim križem sv. Gregorja.
Banski svet dravske banovine je zasedal pretekli teden. Odobril je proračun dravske banovine, ki znaša 119,964.01? dinarjev.
Finančni minister je dovolil prost uvoz plugov v Jugoslavijo.
V Kranju je umrl pretekli torek obče priljubljeni zdravnik in dobrotnik dijaštva dr. Edvard Savnik v 79. letu.
V Južni Srbiji je pretekli mesec pritisnil tako hud mraz, kakor ga že dolgo ne pomnijo.
Zn ..Miss Jugoslavijo44 je bila v nedeljo izvoljena Osječanka Katica U rbanova.
V nedeljo se ,ic pripetila na progi Mosfar-Sara jevo liuda železniška nesreča. Osebni vlak je zavozil v plaz. ki je zasul progo, in se prevrnil. Lokomotiva in dva vagona so se razbili. Trije železničarji so ran 'eni.
Pravoslavna cerkev sv. Save v Celju je dograjena in jo v kratkem posvete.
V šiški so dobili v nedeljo zjutraj v sobici poleg keglišča restavraci je na gorenjskem kolodvoru Bosanko Ramičevo in njenega sina mrtva. Tretja žrtev Ličan Kasalovic se bori v bolnici s smrtjo. Vsi triie so se zastrupili z ogliikovim d voki som. ki je uhajal iz pečice.
V Prištini je minuli teden zgorelo sodišče.
V splitski okolici so prijeli prosili lega razbojnika Todorja Mediča. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 50.000 dinarjev.
•
V četrtek je nepričakovano padla francoska vlada, ki je pri glasovanju za zvišanje cen žita ostala v manjšini za deset glasov. Novo vlado sestavlja Laval.
Vso Evropo je zajel hud val gripe. Ena njenih žrtev je bila slovita ruska plesalka Ana Pavlova, ki je umrla 23. t. m. v Haagu na Nizozemskem.
Voditelja Indijcev Mahatnio Gan-dliiju so spustili iz zapora.
Indijska konferenca je končana. Anglija je dala Indiji zvezno ustavo.
Velik del dijaštva na španskih univerzah je začel stavkati. Ker so hoteli nekateri dijaki vseeno hodili na predavanja, so se s tovariši stepli tako temeljito, da jih je policija komaj rešila. Dosti so jih aretirali.
V	četrtek se je potopila grška ladja „Patras44. Rešiti so mogli samo 6 ljudi.
Iz ameriških Združenih držav nameravajo izgnati 350.000 inozein-cev.
Na otoku Javi je spet divjal hud potres, ki je razdejal nad dve sto hiš in ubil mnogo prebivalcev.
Število brezposelnih v Angliji se je povečalo za 200.000 tekstilnih delavcev, ki so jih izprli.
Ljudsko štetje na Češkem je ugotovilo, da so Nemci nazadovali za okrog 20%.
V	petek je bilo zaključeno zasedanje Društva narodov. Edini uspeh je bil začasna pomiritev med Nemčijo in Poljsko.
Brazilska vlada je kupila vsa letala italijanske letalske eskadre, ki je preletela ocean. Kupiti namerava tudi zračnega orjaka ..Do-X“ in ga plačati s kavo,
laških predmestij, s irohnečimi lesenimi bajtami... Čikago, tekmec Newyorka, ki bi ga nekega dne lahko zatemnil, če ne bi na njem zijala velika lana: banditstvo . . .
»Poglejte,** povzame mehko odvetnik, »poglejte, ta Či-kago mi je navzlic vsem tem pegam, ki ga kaze, navzlic nevarnostim, navzlic rdečici, ki mi oblije lice, kadar se spomnim sramotne zveze med gang-stri in nekaterimi politiki — vidite, jaz vendarle ljubim ta Čikago. Kaj hočete! Doma sem v njem. Petdeset let ga gledam, kako raste v gigantske razsežnosti. Oče mi je povedal. da sem kot otrok pil mleko krave, ki jo je kmetica vsako jutro prignala pred vrata naše hiše. tam kjer stoji zdaj loop — osrčje mesta . . . Mislim, da v zgodovini ni primera za tako nagel porast . . . Čikago postane prvo mesto \ Združenih državah, prvo mesto na svetu. Vsi Caponi. vsi O’ Donneli ne bodo mogli tega zabraniti.**
,,(). dobro razumem patriotizem vas, stoodstotnega Američana."
..Neumnost! Izraz .stoodstoten" Američan nič ne pomeni, bazen direktnih potomcev Indijancev in naslednikov puritancev Mayflowerjev smo vsi priseljenci, tujci. Naš narod je mlad, in baš zaradi mladosti nam morajo Evropei odpustiti. kadar nas sodijo... če so naši prijatelji, kakor vi Francozi.
Ne sodite nas preostro. Prišli stel med nas proučevat naše napake. Popišite jih brez strasti. In potem, ne zamolčite vsega tega, kar je lepega in velikega v našem socijalnem življenju:	mi	smo	odpravili
razredne predsodke: mi damo vsakomur priliko, da se dvigne. Dečko, ki vam na ulici čisli čevlje, utegne sanjati o tem. da bi rad nekega videl vznikniti iz tal takle nebotičnik ali stolp, ki prejme po ujem ime. ime. znamenito v industriji. Da. to sme. sim' sanjati o tem. ne da bi bil bla-
zen. mali dečko, snažilec čevljev . .
..Pod pogojem, da je belo-kožec
Odvetnik prikima. On spada v ono manjšino, ki pobija plemenske predsodke. Svoje čase je bil hvaležen preziden tu Teodorju Rooseveltu, ki se je udeležil večerje pri črncu Bookru Washingtonu. odklonil pa, da sede za isto mizo z nekim nepoštenim čikaškim politikom.
MOLITEV V VSEH ČIKAŠKIH CERKVAH
On veruje. On je bil eden izmed organizatorjev velike manifestacije, ki so jo priredili v Čikagu. V Čikagu je 900 cerkva vseli veroizpovedi. In v vseh teh 900 cerkvah je bila isti dan ob isti uri molitev za rešitev mesta. Tisoči in tisoči vernikov v oni sami goreči misli, v enem samem skupnem občutenju bolesti in groze, so goreče molili za prihod dobe. ko sc v njihovem mestu ne bodo sramovali volitev, ko se bodo izvoljeni poslanci posvetili samo javni blaginji, ko bo dejanja vladajočih mož narekovala čast.
»Prohibici jski zakon je deloma vzrok temu zlu. bandit-stvu. če njega ne bi bilo. bi bili gangstri neskončno m in j imoviti. in seveda tudi neskončno man j vplivni.“
..A potem bi jim ostali še dve plodoviti industriji: prostitucija in igralnice.“
»Seveda, a največ dobička jim pač daje tihotapstvo alkohola."
..čujem. da se pripravlja veliko gibanje zoper prohibicijo?"
..Res, to gibanje je vsak dan večje. Toda tisti dan, ko pride ua dnevni red parlamenta v Washingtonu razveljavitev Volslead - Aeta iz IS. amandmnna Ustave. še ne napoči kmalu. Ustava namreč pravi, da jo za (o potreben pristanek treh četrtin zveznih držav, to je ">(> izmed 48. ki bi
„Roman“ stane
1 mesec 8 Din, V\ leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. lir. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi:	„Roman“,	Ljubljana,
Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države odnosno 60 Din za pol leta.
si' morale izreči za .mokri re
v •	6 66
zim .
..In medtem boste še dalje nemočni gledali, kako se ban-ditje med seboj koljejo?"
»Te banditske bilke so edino sredstvo, ki je banditom na razpolago, da se iznebe svojega tekmeca . . .“
»Toda oni se vedno ne za-dovolje s tem. da iztrebljajo drug drugega:	oni pobijajo
tudi nadležne svedoke . ..“
»Zločin je njih poklic. Da nismo imeli veličastne, a blazne ambicije ljudi popraviti s tem. da smo z eno potezo peresa odpravili alkohol, ljubezenske izkušnjave in igre (v Ameriki so razen alkohola odpravljene tudi prostitucija in igralnice, op. ur.), bi bili razni Caponi navadni a paši. brez draguljev in avtomobilov. Tudi ne bi bili lastniki prelestnih vil in posestev... In de-moralizujoči zgled njihovega bogastva ne bi tako kvarno vplival na del naše mladine.
Jutri ob tem času se boste že vozili proti Nevvvorku. Z vsakim puhom lokomotive železnice Broadvvav T.imited boste bliže domovini. O srečni človek!“
Jahta se je približala nabrežju. Ši' poslednjič, ne brez ganotja sem objel z očmi veličastno nočno panoramo. V jasni noči se je speči Čikago zdel na ipokoine jše in najne-dolžnejše med mesti. A vendar . . .
In teda j sem s ponosom, s srečo pomislil na svojo tako milo mi F ranči jo . . .
K o n c c
MJ4AGCARD.
V'
Uma % me/m-
mlmkirffa;
Ta roman je začel izhajati v 42. številki lanskega letnika „Roinana“. Današnje nadaljevanje je petnajsto. Novi naročniki naj izrečno zahtevajo še prejšnja.
..Zapovedala je svojemu simi,’4 nadaljuje Aješa čez čas, „da me ubije, ker sem jaz ubila njegovega očeta. Zdaj pa si ti, Kalikrat moj, hkrati oče in sin v isti osebi. Ali se hočeš maščevati nad menoj za krivico, ki je bila v davnem času storjena tebi in tvoji materi? Evo me44 — s temi besedami se spusti na kolena in odpre svoj beli plašč nad grudmi — „evo, tu bije moje srce, tamle pa je nož, dolg, močan in oster nož. Vzemi ga in maščuj se! Udari z njim, udari ravno v srce, Kalikrat, in maščevan boš1 Dobil boš zadoščenje in živel boš kakor srečen človek, ker si poravnal dolg preteklosti in izpolnil ukaz iz davnine...44
Leon jo pogleda, nato pa ji da roko in ji pomaga spet na noge.
„Vstani. Aješa,44 reče žalostno. ..Sama veš, da te ne morem ubiti, niti ne zaradi one ženske, ki si jo včeraj ubila. V tvoji oblasti sem in tvoj suženj — kako naj te potem ubijem?4'
..Že vidim, da me začenjaš ljubiti, Kalikrat!44 vzklikne Aješa in se nasmehne. ..Zdaj pa mi kaj povej o svoji domovini! Tvoj narod je velik, tvoja država je prostrana, kaj ne? Gotovo je večja od
rimskega cesarstva? In zdaj se vrneš domov in boš vladal v Angliji..."4
..A mi že imamo kralja,44 jo prekine Leon.
,.Nu.44 odgovori mirno Aješa. „pa ga vržemo s prestola!44
Spogledava se in zgroziva, nato pa poveva A reši. da bi se oba rajši sama sebe ubila kakor kaj takega storila.
,.Nu, naj bo že tako ali tako.44 odgovori vdano kraljica. ..Glavno je, da se okoplje' v ognju zoper Smrt, vse drugo pride samo po sebi. Prav. da sem se spomnila. Idi ta zdai, da se pripravim na not. Tudi vidva s svojim slu«o storita to. Toda ne vzemita preveč stvari s seboj. ker mislim, da se čez tri dni vrnemo. Do svidenja!”
Ko sva odhajala, me je s strahom navdajala misel, kaj bo. če pride Ona iia Angleško. Zakaj da ima ta namen, ni bilo dvoma. Kaj čaka veliki angleški narod, če pride tja velika in mogočna kraljica Aješa, ki ima moč kakor nihče drugi? In če res poskusi zavladati na angleškem prestolu?
IX
HRAM RESNICE
Nismo se dolgo pripravljali. Spravili smo v moj potni kovčeg malo obleke in nekaj parov čevljev, vzeli pa smo tudi samokrese in vsakteri po eno brzostrelno puško s precejšnjo zalogo streliva. Pozneje se je pokazalo, da je bila ta opreznost jako modra
in potrebna; saj nam je nekajkrat rešila življenje.
Malo pred napovedanim časom smo se dobili v Aješi-nem budoarju, kjer nas je ona že čakala; bila je v črnem plašču, ki si ga je vrgla čez belo obleko.
In tako smo se odpravili skozi votlino in kmalu prišli na piano. Ob vhodu v votlino smo zagledali eno samo nosilnico s šestimi nemimi nosači. Tudi naš stari prijatelj Bilali je bil tam. Nosilnica je bila za Njo; mi smo krenili peš.
Čez nekaj minut smo že stopali po veliki prostrani ravnici. Šele zdaj smo počasi dobivali pojma o “ruševinah velemesta, o katerem nam je govoril Bilali in ki smo se mu bližali.
Malo pred zatonom solnca smo prispeli do jarka pred obzidjema mesta. Brez posebnega truda smo prišli čezenj in se popeli na zid. .Hotel bi popisati vse veličastje prizora, ki se nam je odprl; milje in milje naokoli so se prosti-rale v rumenem sija ju solnca ruševine Kora: stebri, hiše, žrtveniki, kraljevske palače, vmes pa zelen je in travniki.
Tako smo prišli do velike zgradbe, ki smo jo imeli za svetišče, d am se je naša mala povorka ustavila in Aješa je stopila iz nosilnice.
,.Tu, Kalikrat, je bilo svoje dni prenočišče,44 reče Leonu, ki je prihitel, da ji pomaga na tla. „Pred dvema tiso-čema let smo tu počivali, jaz, ti in ona egipčanska kača. Toda od takrat ni sem stopila moja noga, niti ne katera dru-
Ra, in morda tega prenočišča danes niti več ni.“
To rekši stopi Aješa naprej, mi pa za njo, dokler se ne ustavi v neki temačni sohi, kjer veli dvema Amahagcrje-ma, naj prižgeta svetil j ko. Posedemo po tleh in povečerjamo.
„Ali veš, Holly,“ vpraša Aješa, ..zakaj sem vas semkaj privedla?" In se zagleda v okrogli mesečev oh raz, ki je slavnostno kakor nebeška kraljica vstajal iznad stehrov v svetišču. »Privedla sem vas semkaj .. . res čudno ... ali veš, Kalikrat, da sediš zdaj haš na tistem kraju, kjer je ležalo tvoje truplo, ko sem te nesla pred tolikimi stoletji v grohove Kora? Vse to mi prihaja zdaj na um; vse to spet vidim, in strašno mi je to gledati." Aješa vzdrgeta.
Leon skoči na noge, kakor hi ga kača pičila, in sede drugam.
»Privedla sem vas semkaj,“ nadalju je Aješa. „da vidite najlepši prizor, kar jih je kdajkoli videlo človeško oko ... ruševine Kora v polni mesečini... Ko hoste gotovi z večerjo — hotela hi te, Kalikrat. naučiti, da ne hi jedel nič drugega kakor sadje, toda to dosežem šele tedaj, ko se okoplješ v ognju. Tudi jaz sem svoje dni jedla meso kakor divje zveri — ko boste gotovi, sem rekla, vam razkažem veliko svetišče in boga, ki so se mu nekdaj ljudje v njem klanjali."
Seveda smo takoj vstali in šli z njo. Kaj hi vam pripovedoval? Bilo hi vse zaman. Moje pero ni zmožno popisati veličastja pogleda na to veliko svetišče, ki je bilo še zdaj mogočno, čeprav je hilo že v samih razvalinah.
Ne vem, kako dolgo smo tako stali, nemi in zaverovani, ko nam naposled A ješa reče:
»Pojdite! Pokazati vam hočem kameni cvet lepote in krono vseh čudes, če še stoji in kljubuje Času ...“
In ne da hi čakala našega pristanka, nas odvede skozi
dve preddvor ji s stebri v notranje svetišče starega tem-plja.
In tam, sredi na j notranjega dvorišča, velikega kakih petdeset kvadratnih čevljev, sc ustavimo pred naj več jo alegorično umetnino, kar jih je kdaj dal umetniški genij svetu. Sredi dvorišča je stala na debelem kamenitem podnožju ogromna krogla iz temnega kamna, na njej pa velikanski krilat kip tako neizrekljive lepote, da mi je, ko sem ga pogledal — bil je osvetljen z blagimi luninimi žarki — zastal dih in se mi je za trenutek ustavilo srce.
Kip je bil izklesan iz čistega helega marmorja ter je še zdaj, po tolikem času, blestel, ko se je mesečina igrala na njem. Visok je bil najmanj dvajset čevljev. I5il je kip ženske s krili, tako divne in krasne;, da ji je nje nadnaravna velikost namestil da hi ji bila zmanjšala lepoto, še po-večala. Sklanjala se je naprej, v ravnotežju pa se je držala z razvitimi krili. Roke je iztezala kakor ženska, ki hoče objeti ljubimca. Njena dražestna postava je bila gola, razen — in to je čudno — lic, ki so hi la zastrta s tenko kopreno. tako da si črte njenega obraza utegnil samo slutiti. Kopreno si je bila vrgla čez glavo; en konec ji je padal čez levo grud, ki se je bočila izpod nje, drugi pa je plaval za n jo v zraku.
„Koga predstavlja ta ženska ?“ je bilo moje prvo vprašanje, ko odtrgam oči s kipa.
..Ne slutiš, Holly?“ se začudi A ješa. »K je ti je domišljija? To je Resnica, ki vabi k sebi otroke, da ji odkrijejo obiaz . .. Poglej, kaj je napisano na podnožju!“
In nas odvede do znožja kipa. Tam je bil vklesan napis v hieroglifih, ki so nalikovali kitajskim pismenkam. Po Aješinem prevodu se je takole glasil:
»Ali mar ni človeka, ki hi mi snel kopreno in pogledal v obraz, ki je zelo lep?
Pripadala bom tistemu, ki mi odkrije kopreno, in dam mu pokoj in dar spoznanja.
Toda neki glas vzklikne: .Vsi ki te iščejo, koprne po tehi, vendar —! Devica si in kot devica pojdeš odtod, ko se izpolni Čas. Ni ga moža, rojenega od ženske, ki hi snel s tebe kopreno in potem še živel. Samo Smrt ti jo lahko sname, o Resnica!1
In Resnica iztegne roke in zaplaka, ker je oni. ki jo iščejo, ne morejo dohiti in ji ne morejo pogledati v obraz."
»Vidiš,“ reče A ješa, ko nam je prevedla, »Resnica je bila boginja ljudem v Koru. N jej so postavljali žrtvenike in n jo so isKali, čeprav so vedeli, da je nikdar ne dobe.“
»In tako," dodam tužno, »jo iščejo še dan današnji, pa je ne odkrijejo in je nikoli ne dohe po besedah tega napisa. Zaka j samo v Smrti je Resnica.4'
Obrnemo se in se vrnemo nazaj, odkoder smo prišli. Meni pa je hilo luido, zakaj besede na kipu Resnice mi niso šle iz spomina.
X
NAD PREPADOM
Ko se drugo jutro pripravljamo. da nadaljujemo pot, je Aješa nekam slabe volje. Leon jo vpraša, kako je spala.
»Slabo, dragi Kalikrat,“ mu odgovori, »slaho. Vznemirjale so me čudne in strašne sanje, ki si jih ne vem pojasniti. Slutim, da me čaka neka j hudega — ne vem, kako hi naj to hilo mogoče. O, rada hi vedela," nadaljuje v izlivu ženske nežnosti, »rada hi vedela, ali hi se me spominjal z ljubeznijo, če se mi kaj dogodi? Vprašam te, dragi Kalikrat, ali hi me čakal, da se ti vrnem, kakor sem te jaz čakala tako dolga stoletja, dokler nisi naposled prišel?"
In ne da hi čakala odgovora, povzame:
»Vstanimo, idimo, zakaj pot je dolga, in prej ko se
rodi iio\ i (hin, Iiodh) na vi ril Življenja."
K.o se je sobice dvignilo, je zrasla tudi dobra volja Ajc-šiua in opoldne je bila vesela kakor po navadi. Smeje se je pripovedovala, da so jo potrli samo spomini, ki so ji vstali na kraju, kjer je spala pred dvema tisoeema let.
Po kratkem počitku smo hiteli dalje in okoli dveh popoldne prispemo do podnožja široke skalnate stene, ki se je spenjala strmo pred nami petnajst sto do dva tisoč čevljev visoko. I u se ustavimo.
»Zdaj pa," reče Aješa in stopi iz nosilnice, »zdaj se šele začne pravo delo. Tu se namreč moramo ločiti od nosačev in poslej bomo morali sami nositi svoje stvari. Ti pa," in se obrne k Bilaliju, „ostani tu s slugami in nas počakaj. Jutri opoldne se vrnemo, če pa ne, nas pa čakaj!"
Bilali se ponižno pokloni in reče, da bo Njena vzvišena volja izpolnjena, pa čeprav bi morali čakati, dokler sc ne postarajo.
„Tudi za tega moža, Ilol-ly,“ reče Aješa in pokaže na Joba, „tudi zanj bi bilo najbolje, da ostane tukaj. Zakaj če nima junaškega srca in poguma v pršili, se mu utegne slabo goditi. Razen tega tudi skrivnosti kraja, kamor se odpravljamo. niso za navadne
v • 41
oo.
Prevedem te besede Jobu, ki me začne ponižno prositi, naj ga vzamemo s seboj. Reče mi. da bi umrl ob sami misli, da mora ostati sam s to .neino drhaljo'. Mislil je, da bodo oni skušali izrabiti to priložnost in mn natakniti razžarjen lonec na glavo . . .
Povem Aješi, česa se Job boji. ona pa samo zmigne z rameni in odgovori:
„l)obro, če že hoče, naj gre z nami, vendar odklanjam vso odgovornost zanj. Sicer pa nam lahko nosi svetil j ko in tole," in pokaže ozko desko, dolgo kakih šestnajst čevljev, ki je bila pričvrščena na njeni nosilnici.
In tako damo Jobu desko in svetiljko, nato pa Ona zapove Bilaliju in šesterici nemih nosačev, naj stopijo za grm manjolije, ki je bil oddaljen kakih sto korakov, in da tam ostanejo pod smrtno kaznijo, dokler jim ne izginemo izpred oči. Nakar se oni ponižno priklonijo in obrnejo, ko jih ni več. nas Aješa kratko vpraša, ali smo pripravljeni. Nato se okrene in se zagleda v ono strmo pečino.
„Za Kriščevo ime, Leon!" vzkliknem. „Pa se vendar ne bomo spenjali po tej strmini!"
Leon, ki je ves gorel od radovednosti in pričakovanja, samo skomigne, takrat pa se Aješa že jame pet i po skali. Seveda nismo hoteli ostati za njo. In pokazalo se. je, da stena ni tako nepristopna, kakor se je spodaj videla. Le na dveh. treh mestih je bilo nekoliko vrtoglavo, drugod pa je šlo precej gladko.
Tako smo se popeli kakih petdeset čevljev visoko, ko se ustavimo na nekaki ozki ploščadi. ki se je izlivala petdeset korakov doli v votlino. Ob vhodu v to votlino, ki je bila očividno delo prirode, se Aješa ustav i in nam veli, naj prižgemo svetiljko. To storimo in jamemo oprezno prodirati v votlino: čez kakih dvajset minut se ustavimo na koncu votline. Ravno napenjam oči. da prodrem globoko temo pred seboj, ko nam zračni prepih ugasi obe svet i I j ki.
Aješa, ki je šla ves čas pred nami, nam krikne, naj pridemo k njej. In ko se priplazimo do nje, se nam odpre veličasten prizor. Pred nami
Odgovori na 74. strani	'•
IIW 11—II II	■
1. Kje je v Ljubljani Gledališka s tol ba t
2. Kaj pomeni beseda stolbn?
>. Kaj je zagata?
4. Kje je bilo staro ljubljansko gledališče?
5. Koliko kil zraka nosi človek?
6. Kako dolga utegne biti trakulja?
7. Kakšen okus ima zmrzel krompir?
je zijala velikanska razpoka
v	temni skalnati steni, nasekana in nazobčana, kakor da so jo strela za strelo oddrobile in nasekale. Stali smo na kraju, do katerega je samo iz velike višine prihajal ozek pramen svetlobe. Gori so se vzpenjale skale, morda v višino petnajst sto, dva tisoč čevljev. Ustji' votline je prehajalo v čuden in strašno peči n asi greben sredi prepada.
„T u k a j moramo iti," reče Aješa. »Pazite, da vas ne prime omotica ali da vas vihar ne vrže v brezno, ki je tukaj zares brez dna."
Tako se plazimo nad vse oprezno po grebenu, ki je postajal vse ožji in neprehod-nejši. Vrhu tega jame briti vihar, ki nam žene prah in kamenje v obraz, da malone oglušimo in oslepimo.
Naš položaj je bil v prav nečloveško grozoten. Še danes me oblije zona, kadarkoli se spomnim tistih trenutkov.
Sam ne vem, kako dolgo se tako plazimo, ko Aješa obstane in pokaže z roko predse. Fred nami je bilo nekaj — nismo še mogli dognati kaj, ker je bilo tema ko v rogu.
»Moramo še malo počakati," vzklikne Aješa, »vsak čas bo svetlo."
Prvi trenutek nisem vedel, kaj prav za prav misli. Kako naj bi postalo na tistem kraju svetloi' Še premišljujem o tem, ko sine mahoma kakor ogromen ognjen meč žarek solnca z zapada v to egipčansko temo in obsije baš ono točko skale, kjer smo ležali. Ko bi mogel popisati vso lepoto onega ognjenega meča, ki je prerezal temo in meglo v prepadu! Ne vem, kako je prodrl in odkod; najbrž je bila v nasprotni steni nekje špranja.
Aješa je bila odmerila čas našega prihoda tako, da smo baš pričakali (a svetlobni žarek. Vedela jo, da je v tisočih in tisočih letih la letni čas solnčni žarek vselej zadel na isti kraj. In zdaj smo videli, kaj je: stali smo na koncu nekega kamenitega jezi-
ka, ravno pred nami pa se je iz brezna vzpenjal velikanski stožec. Njegov vrli je bil kakih štirideset čevljev od nas, na njem pa je ležal ogromen ploščat kamen, čigar rob ni bil od nas niti dvanajst čevljev.
„1:5rž!” reče Aješa. „Desko sem, dokler se še kaj vidi! Svetlobe bo takoj konec!"
„Bože!" zastoka Job. ,,1’a' vendar ne misli, da bomo po tej šibki deski plezali tja čez —!" Toda na moj mig mi vendarle poda tisto dolgo desko, ki jo je nosil s seboj. Dam jo Aješi, ki jo spretno vrže čez prepad, da obvisi z enim koncem na majavi kameni!i plošči, z drugim pa na ozkem grebenu, kjer smo stali.
„Kar sem bila poslednjič tu, Holly," reče proti meni, „se je ta kamen razmajal in ne vem, ali še prenese našo težo. Zato pojdem jaz prva čez, ker se meni ne more nič zgoditi..."
In brez pomišljanja stopi počasi, a čvrsto na zibajoči se mostiček, in trenutek nato je že na kameniti ploščadi.
„Nič nevarnega!" vzklikne. ,,/daj pa ti, Holly! Samo brž, dokler je še svetlo!"
S strahom se pripravim, da stopim na desko. Če me je bi-
lo	kdaj v življenju groza, nečloveška groza, me je bilo tisti trenutek. Ni me sram reči, da sem se obotavljal in da se nisem upal stopiti na desko.
„Pa se vendar ne bojiš i?" vzklikne Aješa. „Če je tako, pa se umakni Kalikratu!"
Te besede me pripravijo do odločitve. Rajši že padem v prepad in si raztreščim glavo, kakor da bi se dal zasmehovati te j ženski. Stisnem zobe in ... trenutek nato že stojim med nebom in breznom. Nikoli nisem bi! prijatelj velikih višin. toda še nikdar prej tudi nisem bil v tako strašnem položaju kakor tisti trenutek. Kolena so se mi tresla, mraz me je obhajal in že se mi je zdelo, da padam, ko začutim, tla stojim že na onem ploskem kamenu, ki se je pod mojo težo zazibal na kamenitem
stožcu kakor ladja n4 valovih.
Tot lej pride vrsta na Leona. Čeprav je napravil kisel obraz, je vendar naglo in srečno prišel čez most. Aješa ga potegne k sebi:
„J umik si, dragi moj, junak! Duh starih Grkov še ži-
vi	v tebi!"
Le nesrečni Job je še ostal na oni strani brezna. Priplazil se je do deske in zastokal.
„Ne morem, gospod! Pal bom v ta peklenski prepad!
Hotel sem mu vliti poguma: „Moraš, moraš, Job! Saj ni nič težkega!”
„Ne moreni, gospod, res ne morem!”
„Naj oride sem, ali pa ga pustimo, da tam pogine,” reče malomarno Aješa. „Glej, svetloba že izginja. Vsak trenutek se lahko utrne.“
Pogledam. Imela je prav. Solnce se je že spustilo pod razpoko, ki je skozi njo prihajal oni žarek do nas.
„Če ostaneš tam, Job, umreš,” zavpijem. „Svetloba izginja!”
„Tak pridi vendar!" zagrmi Leon. „Bodi možak!"
Ker smo vsi nanj navalili, se je nesrečni Job vendarle opogumil in stopil na desxo. Toda ni se upal iti, nego se je po vseh štirih plazil po njej.
Tako nespretno se je zibal po deski, da se je kamen, na katerem je deska ležala, strašno zamajal. Še hujše pa je bilo (o, da je solnčni žarek, ko je bil Job komaj sredi pota, popolnoma izginil, kakor če svetiljka ugasne v mračni sobi in nas objame popolna tema.
Strašni trenutek
Napisal K. ITage
To je bilo leta 1810., ko se je kralj Murat pripravljal, da vdere na Sicilijo. Takrat je prišel izplačevalec napuljskih čet na povratku iz Napulja kjer je vse pripravil zastran plač in drugih denarnih reči, v deželo Kalabrijcev, ki so bili na glasu strašnih divjakov in krvoločnežev.
Izplačevalec je poslal ua-
-	prej svojega slugo, da mu naroči stanovanje v mestecu, kamor se je nadejal priti še za dne.
Toda tisti dan je bilo jako soparno in konji trudni: tako se je zakasnil in je moral prenočiti v stari hišici ob vojaški cesti.
Krčmar je bil visok, zastaven možak zagorele polti z mustači in brado. Gosta je prijazno pozdravil in ga dobro pogostil, nato pa ga je spremil po starih, majavih stopnicah v mrko izbo, ki mu jo je dal za prenočišče.
Soba je bila vse prej ko prijazna: vrata so bila brez ključavnice in so se zapirala samo s kljuko.
Gost je porinil stol pred vrata in si del svoje nabite pištole pod zglavje, l oda komaj je legel, je že spodaj v hiši začul glasove ljudi, takoj nato pa težke stopinje na škripajočih stopnicah.
Skozi špranjo v vratih je grozeče posijala luč. Nekdo je rahlo pritisnil na kljuko in v ideč, da se vrata ne podajo, jih je toliko odrinil, da je mogel z roko seči noter. Nato je počasi odrinil stol in stopiI v sobo.
Bil je krčmar, in o groze: v eni roki je imel svetiljko, v drugi pa... velik nož!
Stopil je bliže k postelji.. .
Oficir je napel pištolo pod odejo, da se ne bi čul glas vzmeti.
Možak je stopil čisto k postelji in posvetil tujcu, ki je na videz trdno spal, v obraz. Nato pa je obesil svetiljko na rob postelje, potegnil stol z druge strani in stopil nanj, držeč nož v roki.
Oficir se je ravno pripravil. da plane pokonci, ko vidi, da gostilničar v vsej naglici reže — kose slanine, viseče, nad posteljo! Nato pa stopi tiho s stola in prav tako oprezno kakor je bil prišel, spet odide — dol k lačnim gostom, ža katere je prišel po slanino . . .
„V tem razredu je trideset oslov!" se jezi učitelj.
»Ena in trideset!" se predrzno oglasi Lipovcev Jaka.
„Ven! ‘ zarohni učitelj in ga spodi iz razreda. ..Trideset oslov vas je, pra vim!“
„Zdaj pa že!" meni nedolžno Selanov Franček.
Aha, Ford!
Pred hotelom se ustavi avtomobil znamke Ford. Šofer stopi iz voza in pokrije hladilnik, ker je bilo zelo mraz. Paglavec, ki to vidi, se zasmeje:
„Je že prepozno — smo že videli, da je Ford!"
Nadobuden otrok
Na mizi stoji skleda s krasnimi jabolki. Za mizo pa sedi mali Janezek in poželjivo streže z očmi po jabolkih.
„Ali bi jih. Janezek? Koliko bi jih, eno ali dve?" ga vpraša mamica.
„Tli,“ odgovori Janezek, ki še ne zna izgovoriti ,r‘.
„Ne reče se ,(li‘, ampak ,tri‘,“ popravi mamica. »Dokler se ne navadiš prav povedati, sploh ne dobiš jabolk. Nil, še enkrat: koliko bi jih rad?"
„Pet,“ se premisli Janezek.
Upnik
Slikar čopič se je znal tako dobro skriti pred upniki, da ga ni nihče našel. Nekega dne pa je imel smolo. Na cesti ga je ustavil gospod Skopec in ga ne preveč prijazno vprašal:
..Kda j pa mi mislite vrniti 200 dinarjev, ki sem vam jih posodil pred petimi meseci? Upam, da ta srečni trenutek še doživim."
„Prav gotovo, gospod Skopec," odvrne prijazno čopič. „Saj ste še v najboljših letih."
Kajenje
»Dragi gospod, koliko pa kadite! To vas bo še v grob spravilo!"
„Kaj še! Od osemnajstega leta že kadim in danes sem star sedemdeset let."
»Vidite, če ne bi kadili, bi bili morebiti že osemdeset."
Maks je v gosteh in ga posade zraven doinačice. Na mizo prineso gos in jo postavijo ravno pred Maksa.
»Glej, glej!" se razveseli Maks, ki je velik prijatelj pečenja, posebno perutninskega, »zdaj pa sedim tik zraven tolste gosi!"
Domačica ga pogleda nekam za čudeno-užal jcno. Maksu se zazdi, da ga je nekako polomil, zardi in zajeclja:
»Oprostite, milostljiva, mislil sem namreč tisto na mizi!"
Vprašanje
»Povej mi oče, zakaj so ribe mutaste?"
»Tepec! Pa ti govori pod vodo. če moreš."
Tujec
Tujec pride v veliko mesto, se ?. avtom pripelje v hotel in migne portirju, naj obračuna s šoferjem. Vratar takoj zabeleži v račun 50 dinarjev, pokliče hlapcu in mu da 45 dinarjev za šoferja. Hlapec da od tega 40 dinarjev učencu, tu pa pokliče tekača in mu da 55 dinarjev. Slavnostno preda nato tekač čakajočemu šoferju 50 dinarjev.
»Kaj? Samo 25 Din?" se ujezi šofer, »saj kaže taksumeter 20 Din!"
Originalen sin
Ponosna mati: »Moj sinček ima originalne ideje, kaj ne?"
Učitelj: »Da, posebno v pravopisu."
Problemi
»Matere so res čudne — najprej uče svoje male otroke govorjenju, pollej pa hočejo, naj molče!"
»Prosim, gospod, za milodar. Bil sem devet let vjet."
»Saj devet let vojna sploh ni trajala!"
»Da odkrito povem, gospod — to ni bilo v vojni."
Čudna kura
Kmet čaje sumljive glasove iz hleva, kjer so spale kokoši. Ne bodi len vzame revolver in gre gledut, kaj je. Pa vendar ne kak vlomilec!
»Kdo je?" vpraša.
»Nihče, samo me kure," mu odgovori cvileč glas.
Tajnik bolje ve
Pod konec sedemnajstega stoletja je bil general Vivonne podkralj Sicilije. Nekoč ie pisal svojemu vladarju kralju Lildovi-ku XIV. pismo, ki ga je tukolc sklenil:
  v tu namen bi potrebovala
Sicilija vojsko sto tisoč mož."
Njegov tajnik pa, ki je vedel, kakšne so Vivonnove vojaške sposobnosti, je pripisal:
»In enega generala."
Kolcalo se mu je
Slezak se je nekoč peljul v prav majhnem avtu po ulici. Ker je bilo zaradi dežja spolzko, je voz metalo sem in tja. Stražnik šoferja ustavi:
»Kuj pa je vašemu vozu, gospod Slezak?"
»Nič, vse je v redu — samo meni se kolca!"
Otroške
Učitelj razlaga modrostne zobe. In vpraša Tinčku, da vidi, koliko so se ga njegove besede prijele:
„Nu, katere zobe dobi človek naj nazadnje?"
»Zlute, gospod učitelj!"
#
Mihevčevi se odpravljajo z domu.
»Mamica!" se prihlini Jožek k mami. »Ne pozabi škrnielju z bonboni, če bi inedpotoma začel jokuti."
#
V	tramvaju sedi gospod z jako, jako rdečim nosom. Milica dregne mamo in šepne:
»Mamica, kakor vidim, dobimo letos zelo hudo zimo."
OČETOV GREH
Ta roman je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je osemnajsto. Novi naročniki naj zahtevajo še prejšnja.
Gaston se mu je hotel izpuliti iz rok. Tedaj je videl -.evigier, da ne sme več odlašati in da mora priti s tajnostjo na dan.
„Vem, da se vam mudi, gospod Forges — toda ali ne slutite, da moram imeti še tehtnejše razloge za svojo prošnjo?"
„Žal, ne utegnem," je kratko odgovoril Gaston.
„To kar vam moram povedati, je za vas važnejše od vsega drugega na svetu!" je vztrajal starec.
„Torej kaj naj boi'" je vzkipel Gaston, ki mu je bilo govoričenja že dovolj.
„Naj mi nebo odpusti," je šepnil stari Levigier s solzami v očeh. „Vi sami me silite k temu ... Gospod Forges ... Pavel Levigier . .. moj sin . .. je .. . vaš brat!“
„Moj brat?!" Gaston je osupel odskočil in oči so se mu široko odprle.
„Ne, gospod, nisem blazen," je žalostno rekel Levigier, videč, s kako čudnimi očmi ga gleda mladi slikar. „To kar sem vam rekel je čista resnica. Ponovim vam, Pavel Levigier je vaš brat."
„To mi je nerazumljivo," je zajecljal Gaston.
»Odpustite, da vam moram j a z to povedati — toda stvar to zahteva: vaš oče ni poročen, gospa Forgesova, vaša
mati, je samo njegova ljubica. Ali razumete?"
Levigier je pričakoval, da bo Gastona Forgesa ta vest čisto strla, toda mladi slikar je bil videti bolj žalosten kakor potrt, bolj v strahu kakor presunjen.
„Kdo vam je to povedal?"
„Po golem naključju sem zvedel — o, ne bojte se, da bom izrabil!"
„Pa vendar še ne vem, kako naj bi bil vaš sin moj brat!"
Ni še dogovoril, ko ga je pretreslo nenadno odkritje. Da, zdaj je slutil — toda če je to, kar mu je prišlo na um, res----------
Levigier je žalostno pobesil glavo.
„Da," je odgovoril na neizgovorjene Gastonove misli. „Pavel Levigier, ki bi se bili z njim bili, da nisem pravočasno prišel, je vaš brat — kakor vi je sin tiste žene, ki jo svet pozna pod imenom gospe Forgesove. Toda Pavel je zakonit sin. zaka j gospa Forgesova je bila poročena — najbrž to veste — z možem, ki ga je potem zapustila in ki mu je bilo ime Levigier. In to sem jaz."
„Vi?" je kriknil Gaston, ki se mu je krčilo srce od vseh teh odkritij.
„Da, jaz," je povzel stari Levigier. ,.Pavel se je rodil leto dni po najini poroki, in kmalu nato naju je Helena zapustila. Nekaj časa sem jo. iskal, potlej pa sem vse pustil. Nisem več maral čuti o njej
—	tedaj pa me je slučaj prive-
del na njeno sled, in tako sem odkril, kje živi in kako."
„Ali moja mati ve, da še živite?" je vprašal mladi slikar.
„Ne, le jaz sem jo videl. O, samo besedico bi mi bilo treba ziniti, in vsa stavba slave in časti vašega očeta bi se podrla — tega pa zaradi vas ne storim, ki ste nedolžni na vsem tem — in zaradi svojega Pavla. Zdaj vidite, gospod Gaston, da nisem lagal, ko sem rekel, da ne bom izrabil te skrivnosti."
Gaston je jokal predse — niti mislil ni nato, da bi skril te solze. Sramota njegovega očeta in matere ga je skoro zadušila — in tega bremena ni mogel vreči s sebe! Sleherno minuto življenja mu bo poslej zastrupljala ta sramota, kakor mora bo ležala na vsem njegovem življenju.
„Pavel Levigier in Gaston Forges sta sinova iste matere
—	torej sta brata," je povzel Levigier, „in zato sem hotel preprečiti ta dvoboj."
Gaston ni imel več moči, da bi odgovoril. S silo je udušil solze, ki so mu silile iz oči, in se obrnil proti avtomobilu, kjer sta ga čakali priči.
„Gospoda," je s tresočim se glasom rekel mladi slikar, „prosil sem vaju za priči pri tem dvoboju, ne da bi vama bil razodel njega vzrok. Prišla sta: hvala vama. Toda zdaj vaju moram prositi oprošče-nja: dvoboja ne bo!"
Leden molk je sprejel te Gastonove besede. Priči sta se komaj vidno priklonili in pomignili šoferju, ki je avto obrnil nazaj proti Parizu.
Bilo je že skoro osem.
„1 liteti morava," je rekel s trudnim glasom Gaston, ko se je vrnil k Levigieru. „Najbrž bova zamudila, a to je zdaj itak vseeno. Vaš sin o vsem tem nič ne ve?" se je zdajci obrnil k starcu in mu pogledal v obraz.
„Ne! On misli, da je njegova mati mrtva — da se je ponesrečila. Ne maral bi mu vzeti vere vanjo."
Mladi mož je samo prikimal.
Nemo sta moža stopala proti gozdu. Zdajci sta na jasi zagledala tri može, ki so oči-vidno nekoga čakali. Tudi oni so ju že zagledali in jima krenili naproti.
Pavel je takoj spoznal očeta. Odhitel je k njemu.
»Oče — ti tukaj?'*
Stari Levigier je samo prikimal. Pavlova prijatelja sta stopila proti mlademu slikarju, vidno vznejevoljena nad to zamudo.
„Četrt ure že čakamo na vas — kje pa sta vaši priči?"
■ »Prosim oproščen ja,” odvrne pokojno Gaston. „Prišel l>i bil o pravem času, da nisem srečal gospoda Levigiera."
»Kaj pa si imel gospodu tako važnega povedati, oče?" se začudi Pavel in nabere čelo.
»Rekel sem mu, da je ta dvoboj nezmisel."
„ln si seveda čul, da te to nič ne briga, kajne?”
„Ne — imel sem srečo, da me je gospod lorgcs razumel."
»Pomislek vašega očeta je bil tako tehten," je zdaj iz-pregovoril Gaston, „da do tega dvoboja res ne more priti."
„A vendar se bom bil z vami!" vzklikne Pavel. Nato pa se, kakor da se je nečesa domislil, ironično obrne 1) Ga-stonu:
„Ali ne bi bili toliko prijazni, dragi gospod, in bi nam razodeli, zakaj ste se nenadoma premislili?"
„Vaš oče mi je dokazal, da bi bil ta dvoboj nezmisel. Ne izprašujte dalje!"
„To je vse? Ali je res, oče?" se je Pavel obrnil k staremu Levigieru.
„Da. In če imaš količkaj ljubezni in spoštovanja do mene, Pavel," je odgovoril Levigier, „ne boš več izpraševal in se boš zadovoljil s tem pojasnilom!"
..To pojasnilo mi ne zadošča! Žal mi je —“
„Ne razburjaj se, Pavel!" je resno odgovoril oče. »Verjeti mi moraš, sin moj, da mi ni bilo lahko pregovoriti go-
spoda Gastona Forgesa, toda njegov odpor je moral, razumeš, moral skopneti pred mojimi razlogi."
„Te razloge bi hotel poznati."
»Verjemi mi, Pavel, da je vajin dvoboj največja neumnost, ki jo moreta storiti. Nič drugega nisem rekel gospodu Forgesu — in 011 se je dal pregovoriti."
Pavel se je na glas zasmejal. ,
»Zdi se mi, da se gospod ne mara biti z menoj!"
»Prosim, da me ne žalite, gospod!" je resno, a brez jeze odgovoril Gaston.
»Tako?" se je zagrohotal oficir. »Baš to hočem! Nemara da tako vendarle zvem res-
in
n ico!
»Sin moj." se je tedaj prestrašen oglasil stari Levigie.r. »Veruj mi. gospod Forges ni strahopetec — narobe!"
»Leipo junaštvo, ki potrebuje še zagovornika!" se je za rogal mladi oficir.
..Ne sodite, gospod!" je bolestno vzkliknil Gaston, trudeč se, da ostane miren.
»Reči moram, da bi sebe samega proglasil za človeka brez časti, če bi rekel, da je vaše ravnanje vredno moža!" ga je, mrzlo zavrnil oficir.
Pavel!" je bolestno kliknil stari.
Gaston je pobledel na smrt. Instinktivno je stopil proti oficirju in dvignil roko za udarec.
Priči, ki se nista nadejali takega razpleta, sta se bili umaknili v gozd.
Slikarjev pogled se je zabodel v oficirjeve oči, toda
VSAK IIAS H OIHpOVOIL
Na vprašanja na 70. strani
1. Kratka, kakih štirideset korakov dolga zagatna ulica med kinom Matica in trgovino Gotzl.
2. Stopnice.
3. Zaprta ulica.
4. V prejšnjem poslopju Filinar-monične družbe, kjer je zdaj kino Matica.
5. Deset tisoč kil.
6. Do (>0 metrov.
?. Sladek.
njegova roka se ni spustila. V poslednjem trenutku se je mladi mož osvestil in stopil korak nazaj.
»Ustrelil bi vas na mestu," je z ledeno mirnostjo rekel Pavel, »če bi se me bili drznili udariti."
„() nesrečnež!" je zastokal Levigier. »Kaj si izgubil pamet ?"
Gaston je poklical priči, ki sta stali na robu gozda, nazaj, in potem je rekel z glasom, iz katerega je zvenela ledena odločnost:
»Pravkar ste me smrtno razžalili — na to vašo žalitev bi bila klofuta edini odgovor. Mislite si, da ste jo dobili!"
»Nu, hvala Bogu — zdi se, da ste se vendar ojunačili!" je porogljivo zavpil Pavel.
»Ne, ne bom se bil!" ga je zavrnil Gaston. »Razlogi, ki mi jih je navedel vaš oče, bi na vas enako vplivali kakor name. Zato počakam, da vam jih vaš oče razodene."
»Ne, ne!" je s strahom vzkliknil stari Levigier, »ali ne veste, kako sva se dogovorila?"
»O, pač!" je odvrnil Gaston. »Bog sam mi je priča, da sem se po svoji vesti trudil nositi breme skrivnosti, ki ste mi ga naprtili."
»A zakaj potem —?" je zajecljal Levigierov oče.
»Ne razumete?" je zdaj vzkipel Gaston. »Ne vidite, da so padle besede, ki pomenijo smrtne žalitve in ki jih opere samo kri? Vaš sin je ravnal z menoj kakor s strahopetcem in jaz sem ga oklofutal. Dvoboj je torej neizogiben. To je zločin, vem, vendar mi boste priznali, da je vsa odgovornost na vas."
»Na meni?" jei začudeno vzkliknil stari Levigier. »Zakaj?"
»Ker bi edini vi lahko preprečili ta dvoboj, če poveste tndi svojemu sinu. kar ste prej meni razodeli."
„To zahtevate?" je omahli. i starec.
»Ne morem drugače, žal mi je. Če ne izpregovorite, se bo-
Vu l)ila, in sicer’ kar iui mestu
—	pred tema gospodoma, ki naju poslušala." Gostoli je pokapal na obe priči. „Če vaš sin ne vzame teli razlogov na znanje, mi potem ne ponudi roke in prosi odpuščanja za žalitve, ne vidim druge poti."
Pavla so te besede vendarle vznemirile. Začel je slutiti, da mora biti tu vendarle neka usodna skrivnost po sredi. Pogledal je za Gastonom, ki se je počasi oddaljeval s pričama. Mučen molk je nastal med očetom in sinom.
„()če .. . kaj se je zgodilo?" je prvi pretrgal molk mladi oficir.
„Že vidim, da moram!" je počasi in s težavo odgovoril stari Levigier. Pavla je žalost, ki je zvenela iz očetovih besed, globoko presunila.
„Sin moj," je nato nadaljeval oče, „rad bi ti prihranil tole, kar li moram zdajle povedati; dal bi za to vsa leta življenja, ki so mi še namenjena. Toda usoda je hotela drugače. Prosim te torej: prenesi s pogumom in junaštvom, kar ti moram razkriti. .."
„kaj mi moraš razkriti, oče?" je s čudno grozo vprašal mladi oficir.
„Po krivem, sin moj, si obsodil in žalil gospoda Forgesa, in moraš ga prositi odpuščanja. Da, to boš storil. Kajti gospod Forges ne more odgovoriti na tvoje žalitve in ti ne na njegove — 011 so ne more dvobojevati s teboj —“
„Zakaj ne?"
,,'Ker . . . ker je . . . tvoj .. . brat!"
,.Moj brat!" je zamrmral mladi oficir in se zagledal v očeta s tako grozo v očeh, kakor da bi na njem videl madež sramote. ..Moj brat!" je ponovil. „Gaston Forges je torej tvoj sin?"
„Nc — jaz 11111 nisem oče," je odgovoril stari, ki je komaj davil besede. ..Ti in on sta sinova iste matere!"
Pavel se še vedno ni opomogel. Ni se upaj več. vprašati: pred očmi mu je vstajala senca sramote.
..Do danes si živel v veri, da je tvoja mati mrtva," je nadaljeval Levigier. „Toda sin moj. bil si v zmoti, nalagal sem te."
..Moja mati še živi?!” je vzkliknil Pavel ves zmeden.
„Da, in jaz, Pavel, bi bil srečen, srečen zaradi tebi1, če bi bila, kakor sem li vedno pravil, poginila pri nesreči na mor j n."
Pavla je vse to tako pretreslo. da zadnjih očetovih besed sploh ni čul. „Moja mati živi. in jaz tega nisem vedel!" je ponavljal predse. ,.Nikoli je nisem videl in nikdar ne z njo govoril — nemara sem celo že šel mimo nje, ne da bi bil vedel. O Bog!"
„Bolje bi bilo, da je mrtva!" je ponovil Levigier. „To
li	rečem, tisočkrat bolje bi to bilo — zaradi njene časti in najine."
„A zakaj, če še živi, zakaj potem ni pri nas?" je vprašal Pavel, ki ga je zdajci obšla čudna misel. „Zakaj mi nisi nikoli o njej govoril? Kakšna drama se je odigrala v naši rodbini? Kaj je tisto, kar mi skrivaš že vse življenje?"
..Tvoja mati ni vredna, da sploh nanjo misliš!" je odgovoril stari Levigier, ki se je mahoma ves vživel v svoje staro sovraštvo in čisto pozabil. da govori s sinom, ki vendar ne more razumeti njegovih čuvstev. ..Ona je tebe zapustila. mene je zapustila, živela je razuzdano, ljubimkala z drugimi in plod njene zadnje ljubezni je Gaston Forges! Gastonov oče. ponosni in oholi senator Forges de Mont-fore, je tvoji materi ponudil svoje veliko imetje in si jo je tako znal prikleniti nase — zakaj ta ljubezen traja že pet in dvajset let. Tvoja mati, moja žena. mati Gastona Forge-sa. je v očeh vsega sveta zakonita žena senatorja Forgesa. Ali zdaj razumeš?"
Pavla je ta izpoved preveč pretresla, da bi mogel kaj odgovoriti. Njegova mati je bila brezčastna in vse njeno življenje veriga sramotnih dejanj!
Njegova mati, ki jo je v sanjah gledal kot svetnico! O, ali je to mogoče?
Levigier je čutil sinovo bolest in srce se mu je skrčilo. Kaj naj mu reče, s čim naj ga potolaži? Celo čas ne ozdravi teh bolečin, to je na sebi izkusil. To strašno razodetje preživi mladost in zrela leta in ostane še v starosti grenak spomin; šele smrt 11111 naredi konec.
„Da,“ je počasi rekel Levigier z glasom, ki se je zaman trudil ostati trden, .,da, vsa ta leta sem ti skrival to tajnost, hoteč ti prihraniti sleherno bol. Veruj mi, da ni bilo tega dvoboja, tudi danes ti ne bi bil priznal. Sicer pa še ni tako dolgo, kar vem, da tvoja mati še živi in da je v Parizu. Dolgo sem mislil, da je zapustila Francijo, potlej sem si rekel, da je umrla. Sreča, ki sem jo imel v tebi, Pavel, mi je bila balzam za bolesti, ki mi jih je prizadejala tvoja mati. I11 morda bi jo bil naposled počasi vendarle pozabil, da mi je ni naključje spet pripeljalo na pot. Tisti dan, ko sem prvič videl Gastona For-gesa, sem zaslutil, da bo to sin Helene — preveč ti je bil podoben. In potlej nisem imel prej miru, dokler nisem dognal: videt sem tvojo mater, ki jo ima ves svet. za ženo senatorja Forgesa. Zate je to nepričakovana novica, Gaston Forges pa je vse to v glavnem že vedel. Nekaj čudnega je moralo biti, ko mu je oče to priznal .. "
Mahoma «e je Levigier prekinil.
„Zdaj se spomnim," je povzel čez čas, „Gobriand mi je nekoč pripovedoval, da ga je Lraston, ki ljubi njegovo hčer. v Boisu prosil za njeno roko. Potlej pa je mladi mož govoril z očetom, ki se je temu uprl. Gaston je najbrž nameraval iti do skrajnega in je povabil s seboj dva notarja. Zakaj je neki mladi Forges nato preklical besedo, ki jo je bil dal Juliji — zakaj se ni poročil z njo. ko bi se bil ven-
dar lahko — saj je l>il polnoleten! Zakaj je prišel h Gobri-andu in mu povedal, da ne more vzeti njegove hčere za ženo? Ali zdaj razumeš, Pavel?"
Oficir ni odgovoril.
„Zato,“ je povzel oče, „ker moraš, če se hočeš poročiti, predložiti krstni list, ki pa l)i takoj dokazal nezakonstvo Castonovega porekla. To hi seveda Forgesa iz vsake boljše družbe izključilo. Vidiš, to so morali biti tisti tehtni razlogi, ki jili je Forges navedel svojemu sinu. in samo zato se siromak ni mogel poročiti z J ulijo.“
Pavel je ves presunjen molčal. Kaj naj tudi odgovori? Toda čakala ga je še druga dolžnost. 11 Gastonu mora stopiti in se mu opravičiti.
Gaston je s sočutjem gledal omahujočo postavo in od solz rdeče oči mladega oficiria.
Pavel je prišel bliže. Ko je bil pri Gastonu, mu je ponudil roko. ni pa imel moči, da bi reKel besedico — stisk roke je povedal vse. Ta stisk roke je zapečatil njuno poslejšnje razmerje — v prijateljstvu in bratovski ljubezni. Nato se je Pavel naglo obrnil in se hlastno poslovil še od svedokov. Hotel je biti sam.
Levigier je večkrat želel začeti pogovor s sinom, toda le-ta ga ni čul. Nemo in mehanično je stopal mladi oficir zraven njega.
Njegova mati — njegova mati še živi! In on ne sme te sladke besede povedati svetu, skrivati jo mora v svojem srcu! Iznad vseh teh vročičnih misli, ki so se mu porodile ob očetovem razodet ju, je neprestano vstajala samo ena: videti mora svojo mater, videti jo. naj stane, kar hoče! Ni mislil na to, da je ta ženska nevredna, da ga je zavrgla in da je zapustila njegovega očeta in pobegnila z drugim. Ne! Pavel se je tisti trenutek čutil samo otroka, njenega otroka. Ni pomislil na to, da nasprotuje očetu, če misli nanjo in če jo hoče videti in ji izpove-
dati svoje ime in poreklo. Ni mislil na to. Le nekaj ga je zbodlo v teh mislih in mu leglo kakor led na srce: če ga ona ne bi hoteUi spoznati, če bi ga zatajila? Da, če ga ne bi hotela sprejeti, če bi šla mrzlo mimo njega — ali ne bi bilo to stokrat hujše od vsega, kar je do zdaj pretrpel ob očetovih besedah? Ali ne bi bil potem prisiljen prezirati jo — on, ki ga vse v njem sili kakor magnet k njej, k svoji materi?
Ko sta prišla v Pariz in se je Pavel poslovil od očeta, je še omahoval med srečo, ki ga je z njo navdajala misel na srečanje z materjo, in strahom, da ga ona ne zavrne.
Trinajsto poglavje MATI IN SIN
Pavel Levigier je več dni živel v dvomih, kaj naj stori. Hudo mu je bilo, ker ni smel o svojih načrtih govoriti z očetom: vedel je, da bi ga trdo zavrnil. Toda oče je moral priznati sinu pravico sinovskih čuvstev za mater, si je dejal Pavel, naj je bila ta mati še tako slaba. In tako je sklenil, da pojde do palače Forgesovih in pogleda, kako bi dobil priliko. videti svo jo mater.
Ni mu bilo težko poiskati Forgesovo hišo. In kar je bilo
Tjiu
Samo pri A.PRELOG LJUBLJANA, Marijin trg.
še več vredno: nasproti njej je bila v veliki stanovanjski hiši prosta soba v drugem nadstropju. Mladi oficir jo je takoj vzel.
Minilo je več dni, preden je Pavel zagledal svojo mater. Ves ta čas je stal, kadar je le ut efnil, skrit za zastori svojega okna in stregel na vse, kar se dogaja v palači onstran ceste. Naposled se mu je potrpežljivost poplačala.
Nekega večera se je Helena odpravljala z doma. Da, to je bila njegova mati! Pavel jo je s svojim sinovskim instinktom tisti trenutek spoznal.
Stekel je naglo dol na cesto in je baš še pravočasno prišel, da je videl, kako je avto z njegovo materjo izginil za bližnjim vogalom. Kam se je peljala? Bilo je že mračno, najbolj verjetno je tedaj, da se je gospa Forgesova odpeljala v gledališče.
Pavel se je hitro vrnil v svore stanovanje in se preoblekel. Nato je poklical avto-taksi in se odpeljal v opero.
Ni se varal. Njegove ostre oči so takoj odkrile Heleno v loži, zraven nje je sedela Irena, ki je mladi oficir ni poznal, za njima pa senator, ki »a je Pavel takisto videl prvič v življenju.
Zdaj je imel Pavel dosti prilike opazovati in občudovati svojo mater. Neprestano je zrl vanjo; v njegovem pogledu pa je morala biti magnetna moč, zakaj Helena se je zdajci obrnila, proti njemu in namerila nanj svoje ku-kalce.
To je mladega moža le preveč pretreslo; pobesil je oči. Bilo mu je, kakor da vsi ljudje, ki so tu zbrani okoli nje-
ga, vedo, da ju veže neka skrivi zveza
skrivnost, ne
C
sramotna
Brez dvoma je Heleno — kakor nekoč njegovega očeta pogled na njenega sina — presunila velika sličnost tega neznanca z Gastonom; zakaj ku-kalca kar ni mogla odtrgati z njega. Ko ga je končno le od-
Vaša največja ž.elja je, da
»Roman11 razširi obseg
Sami ste krivi, da ga še ni:
1. ker list posiljujete dalje;
2. ker z naročnino odlašate.
Torej?
ložila, ji je izginila vsa kri z lic.
„Kdo je la človek?" se je vprašala. „Odkod ta čudna podobnost z Gastonom? Zakaj tako srepi vame?"
Predstave je bilo konec. Pavel se je postavil pred vrata gledališča, tako da je njegova mati morala mimo njega.
In Helena ga je tudi res opazila. Mrzlo ji je zagoma-zelo po hrbtu: la mladi mož, ki ga še nikdar v življenju ni videla, ki ga je danes prvič srečala, ta mladi oficir ni bil sluča j no tu. Kdo je bil? Po kaj je prišel? Zakaj jo tako gleda? In ta čudna podobnost z Gastonom — pa vendar ne, da bi bil —? Pavel? Sin, ki ga je še otroka pustila in pobegnila z ljubimcem?
Ko je bila že v avtu s For-gesom, je celo on opazil nenadno izpremembo na njej.
„Kaj ti je?“ je vprašal in pogledal nezaupno skozi okno, če ni bil morda kdo v bližini.
„Nič,“ je odgovorila in se naslonila na blazino. „Samo predstava me je utrudila.“
#
Forgesovo ženo je ta dogodek tako pretresel, da se naslednje dni skoro ni upala na cesto. A kadarkoli je stopila iz svoje palače, je bila gotova, da bo takoj nekje opazila mladega oficirja, ki jo je zasledoval z vnetostjo, katere ni mogla razumeti.
„Kaj naj storim?“ se je vprašala vsa zmedena. .,Ali na j mu dam, da se mi približa, ali naj govorim z njim in mu dam priložnost, da si olajša srce — ali pa naj Forgesu o tem povem?'* Toda v njenem srcu je vendarle še ostalo nekaj materinskega čuvstva. „Ne, ne — tudi jaz moram govoriti z njim —• moram zvedeti resnico!*4 je sklenila.
Ker sta oba stremela po tem, da se srečata — Helena zato, da dožene, ali je njena sumnja upravičena in je mladi oficir res njen sin, Pavel pa, ker je na vsak način hotel govoriti s svojo materjo — sta oba začela iskati take prilike.
Helena si je določila za sestanek Bulonjski gozd. O tem seveda ni povedala ne možu ne hčeri. Ko je stopila v avto, se je naglo ozrla in videla, da je tudi mladi oficir, ki je prej stal na vogalu, stopil v taksi.
Pavel je bil prav dobro videl, da se je ona ozrla po njem. „Ali je bilo meni namenjeno?” se je vprašal. „Ali hoče res z menoj govoriti ?“ Izprva se ji skoro ni upal slediti — bal se je, da je ne oplaši; zakaj morda je bilo vse skupaj samo sen. Ali je nemara zaslutila, kdo je 011?
V	Bulonjskem gozdu je odslovil šoferja; tudi ona je bila stopila iz voza. Ta trenutek mu je postalo žal, da je poslušal glas čuvstva: spomnil se je očeta, ki mu nikdar ne odpusti, kar namerava pravkar storiti. Vse vprek so se mu misli podile po glavi.
Tudi Helena je bila videti vidno vznemirjena. Stopala je proti mlademu možu, in čim bolj se 11111 je bližala, tem bolj se je v njej utrjevala vera, da je mladi mož pred njo
—	njen sin.
Ko je bila že skoro pri njem je Pavla vznemirjenje skoro premoglo; moral se je nasloniti na drevo, da ni pal.
Najzanimivejše partije
obeh naših romanov prihajajo baš zdaj, ko se začenja dejanje razpletati. A vso to zanimivost visoko nad-kriljujejo velenapeti prizori našega
novega
ljubavnega
romana
ki se odigrava med,nami, ki so 11111 junalu
naši ljudje!
Začne se prav kmalu.
Ureja Boris Rihteršič
Marlene Dietrich
(K sliki na naslovni strani)
je ena tistih redkih igralk, o katerih pravijo, da so se zbudile slavne. Do nedavnega je bila še skoraj neznana gledališka igralka, potem pa je nenadoma zaslovela, ko se je poskusila v filmu. Njen prvi uspeh je bila glavna vloga v „Sinjem angelu" v režiji J. voii Sternberga, kjer je bila \ redna svojega partnerja Emila Janningsa. Ta film je zbudil pažnjo Amerike. Ko je kmalu nato odpotoval Steruberg čez lužo, je vzel tudi Dietrichovo s. seboj in ji priskrbel pogodbo pri „Paramountu“.
* V Ameriki je odigrala najprej glavno vlogo v filmu „Maroko'\ Uspeh, ki ga je z njim doživela, je vse presenetil.
Nočemo ji peti slavospevov. Dovolj je, če povemo, kaj je napisal
o	njej največji ameriški list „The Motion Picture News“:
„Na filmskem obzorju sc je pojavilo novo ime: Marlene Dietrich, ki je s filmom ,Maroko' absolvirala svoj ameriški debut. Premalo je su perlativov. Pohvaliti jo moremo le s tistimi besedami, s katerimi so nekoč pohvalili Greto Garbo."
Kako je padel dr. Fanck v ledeniško razpoko
(Ta članek ie napisala filmska igralka Leni Rie-fcnstahl. ki nam ni več tuika. Poznamo io žc iz prelepega planinskega filma ,,Sveta gora**, zdaj pa igra v Atlantisovem zvočnem filmu ..Vihar na Montblancu", ki ga je režiral dr. Fanck, o katerem piše v lem članku. Nien partner v tem filmu ie Sepp Rist).
Preteklo leto sem kot filmska igralka šla na Piz Palii, letos pa /. dr. Fanckom na Montblanc — tako dobiš počasi izkušnje in občutek varnosti tudi pri najtežjem plezanju. Nečesa se pa še vseeno bojim: ledeniških razpok, ker so pri snemanju najbolj nevarne. Skoraj zmeraj smo morali igrati brez vrvi, čeprav smo kot dobri in izkušeni turisti vedeli, kako je to lahkomiselno. Prav so imeli vsi, ki so trdili, da zahteva opreznost, da po teh krajih ne hodiš nikdar brez vrvi, toda za film to ne velja. Ljudje si domišljujejo, da je tu čas neomejen, kar naravni atelje prav nič ne stane, pa se motijo. Narobe. za vsak posnetek je treba vročične gonje in borbe za harmonijo prirode.
Vendar pa bi se nam bila brezskrbnost skoraj krvavo maščevala. Nekoč smo ravno razkladali aparate. Dr. Fanck je šel malo naprej, da ka-
kor po navadi poišče kak lep moti\. Ni bil še dvajset metrov daleč, ko smo opazili, da je nenadoma izginil brez glasu. Od groze smo otrpnili: saj je znano, da v višini 4000 metrov ledeniška razpoku ni šala.
Angst, naš operater, je bil prvi, ki se je zavedel, in čisto poslovno vprašal:	„Vraga,	kdo bo pa zdaj
končal film?"
Takrat sem prvič imela priložnost videti s kakšno prisotnostjo duha so v takih primerih Fanckov; ljudje na jnestu. Nekaj trenutkov nato je že zdrknila vrv v prepad in vsi smo med grobno tišino poslušali, da bi prestregli kak glas od spodaj, ko je vrv lezla v razpoko, meter za metrom. Strašno je bilo gledati, kako drsi v globino, ki ji ni konca. Kakor okarnenela sem stala tam blizu in se nisem upala pogledati v globino, boječ se, da se mi ne zvrti v glavi. Gledala sem obraze okoli sebe. Čedalje hujša groza je bila na njih. ko so videli, da je že več ko pol vrvi, 20 metrov, v razpoki, in da še ni prišla do dna.
Končno se je začul nekje iz globine zamolkel „Stoj!“ Obrazi so se nam razjasnili, posebno, ko je Fanck zaklical, da ni ranjen, da pa leži z z glavo navzdol in si ne more pomagati. Potem je nekako zgrabil za vrv. Takrat smo se začeli že šaliti. Taka je navada teli neustrašnih ljudi: niti v najnevarnejših trenutkih ne izgube z.misla za humor.
Saj je bilo tudi res smešno, ko šmo vsi vlekli in se je nenadoma pokazala iz snega glava našega dragega režiserja s pipo v ustili, ki je ni izpustil niti med nevarnim padcem. niti potem, ko je visel v razpoki z glavo navzdol.
Še preden je bil čisto zunaj, je poprosil fotografa, da ga tako fotografira, ker je hotel imeti majhen spomin na ta dogodek. Šele potem je zlezel čisto iz prepadu, sicer s posneto kožo in nckolikanj potolčen po vsem životu, kur mu je dajalo nekam komično rdečo barvo, drugače pa najboljše volje in miren kakor vselej.
Češka produkcija zvočnih filmov
Karl Lamuč, ki ga že poznamo kot režiserja filmov Anv Ondre, je pred kratkim posnel film ..Lažni feldmaršal", ki ga bodo te dni igrali v Matici. Film je prirejen po komediji E. A. Lungena. ki je že dolgo časa na programu čeških gledališč. Filmski manuskript so napisali trije humoristi, med njimi Roda-Roda, ki ga pozna vsakdo, kdor se je kdaj zanimal za nemške humoreske. Glavno vlogo lužnega fuld-muršula igra češki komik Vlasta Bu-rian, ki je prvovrsten gledališki in filmski komik. Film je bil posnet v dveh verzijah, nemški in češki. V nemški verziji, ki jo bomo pri nas gledali, igrata ljubavni par llarrv Frank in Fee Malten, ki je igrala glavno vlogo \ filmu ..Tango lju-
bezni". Stari Roda-Roda ima vlogo resničnega feldmaršala. V češki verziji igrata od teh igralcev samo Vlasta Buriun in Roda-Roda, druge vloge pa so dobili znani češki gledališki igralci.
Film je duhovita satira na razmere v bivši avstrijski aristokraciji in je doslej najboljši češki film.
Lepa Norma in strogi cenzor
Te dni so igrali v Montrealu v Kanadi premijero enega uajnovej-šili filmov Norme Shenrer. Strogemu cenzorju se nekateri prizori niso zdeli primerni za publiko in jih je dal zato izrezati. Montrealska publika, ki je ponosna na (o, da se je \ njenem mestu rodila Norma, je takoj zvedela za to ..malopridno delo cenzorjevo" in je po predstavi priredila burne demonstracije proti cenzorju. Razbili so mu okna na stanovanju, drugi dan pa je še prišla protestna izjava meščanov, ki je zahtevala, da cenzorja takoj izmo njaio. In res so ga premestili v Que-beck, namestil njega pa je prišel neki novinar, ki je znan prijatelj Norme Shearerjeve. Seveda so izrezani prizori romali nazaj v film in montrealska publika zdaj lahko gleda film tak. kakor mora biti.
Filmski drobiž
Priljubljena primadona berlinske opere j a r m i 1 a N o v o t n a je podpisala pogodba s filmsko družbo Aafa za glavno žensko vlogo v filmu ..Študent — berač", prirejenem po l.illekbrjevi opereti „Der Bettelstudent". Njen purtnei bo znani tenor Hans Bollmunn, ki smo ga videli v filmu ..Vesela srcu".
Svetovnoznuni ruski režiser S e r g e j F i s e n s t e i n je angažiran pri MGMu, za neki film iz Mehike. V Ameriki že nestrpno pričakujejo prvi njegov nastop.
Ko so nekoč vprušuli Chaplina. katere vloge bi še rad igral, je dejal, da bi bil v filmu rad Napoleon ali pa Hamlet. Tudi drugi igralci imajo podobne želje, ki pa skoraj se nikdar ne uresničijo. J o a n C r a vv f o r d o v a bi rada igralu ..Devico Orleansko". Greta G a r bo pa Salomo. Ker pu se družbam zgodovinski filmi ne izplačajo, bodo te sanje najbrž ostale le — sanje.
MG M je angažiral nemškega karakternega igralca Henrika Georgea, kar bo za nci.nško filmsko produkcijo vsekakor hud uda rec.
Chaplin misli v kratkem priti v London, kjer je preživel mladost. Prisostvoval bo premijori filma ..Luči velemesta", ki pride v Nevvvorku še ta mesec na v i sto.
I	o a n C r a vv f o r d o v a misli v kratkem nastopiti v nekaj nemških filmih in se že pridno uči nemške izgovarjave.
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Lažni feldmaršal
duhovita komedija, polna zapietljajev iu veselili domislic. V Klavnih vlogah priljubljeni humorist Roda-Roda, znameniti češki komik Vlasta Burian in - ljubavni par Fee Malten in Har.ry Frank.
Vihar na Moiithlancu
silna alpska drama, posneta pod vrhom Montblanca. V glavnih vlogah Leni Riefen-stalil in Sepp Rlst in znani letalski akrobat Udet, ki pristane z letalom na ledeniku.
R a m o n N o v a r r o je nedavno odigral špansko verzijo filma ..Seviljski pevec", ki ga je tudi sam režiral, /daj dogotavlja še francosko verzijo, angleška pa že davno kroži po svetu.
'Birs ter K e a t o n se je vrgel s polno paro na španske in nemške govoreče filme.
N e in š k i igralci se še zmeraj selijo v Ameriko. MGM je pred kratkim ungažirnl nemškega karakternega igralca Gustava Diesla, ki bo obenem s Henrikom Georgem igral v nemški verziji enega nuj-večjili novih filmov „Okovi“.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kaj je bil Levvis Stone preden je postal filmski igralec?
2. Katera igralka je igrala glavno vlogo v filmu „Ana Karenina"?
T. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu „Vihar na Moiithlancu"?
4. Kdo je režiral film „Lažni feldmaršal"?
5. Pri kateri lilmski družbi je angažirana Marlene Dietrich?
O	vsem tem smo že pisali. Rešitve. ki jim mora biti priložen kupon št. 5. sprejmemo prvih šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ.
ki jih razdelilno med deset izžrebanih reševalcev.
Pravi odgOvori na vprašanja v T. štev. so tile: I. Arinne: 2 I . 1008.; T. Na Dunaju: ,4- i* let; T V Novem ;ad ii.
Nagrade je žreb prisodil takole:
5 fotografij: Valči Bohinc, Javornik.
4	fotografije: Valentin čičigoj, Duplica.
T fotografije:	Erbežnik	Fani.
Kranj.
2	fotografiji: Glisti Jaklič. Celje
Po eno fotografijo: Dušan’ Kovačič, Vlasnice-Surdulioa; Lojze Mazi. Javornik: Alojzija Mlakar, Lož: V. Stupar, Črnuče; Lado Exler. Kamnik: Marija Kaučič, Ljubjann.
Nagrade smo nagrajenim že poslali in jih prosimo, da nam njih prejem potrdijo,, ko nam spet pošljejo rešitve.
Gumijaste čevlje
takoj ko se vrneš domov osnaži, in sicer je najbolje, če jih opereš i. mrzlo votlo. Ko se posuše, jih rahlo odrgni z oljeni. Gumijasti čevlji ne sinejo biti preveč na toplem. Poleti, kadar jih ne rabiš, jih nagati s papirjem, odrgni z nekaj kapljicami glicerinu, nato pa vtakni v primerno vrečico in obesi.
Kadar opaziš razpoke in luknje oa gumijastih čevljih, ki še niso prevelike, večkrat pomaži te razpoke s tole raztopino. Kos kavčuka drobno narežeš, deneš v steklenico ■a poliješ s hkratno količino žveplovega ogljikovca. Steklenico nato dobro zamašiš in shraniš na toplem, 'aztopino večkrat pretreseš, dokler se kavčuk popolnoma ne raztopi.
Če je luknja tolikšna, da moraš deti nanjo zaplato, si pripravi kos kavčuka, ki naj bo malo večji od luknje, ob robe h pa ga pose v obrežeš. Nož naj bo oster: pred rabo ga vtakni v vodo. Zaplato in robove lukn je, kamor hočeš zaplato prilepi-
li,	pomaži s terpentinom in nato trdno stisni skupaj. Najbolje je še, če gumijast čevelj deneš na kopito, čez luknjo z zaplato pa primerno trdo oviješ krpo. Čez 24 ur je škoda Popravljena.
Novo sredstvo zoper debelost
V	zadnji številki smo pisali o kopeli v vosku kot najnovejšem angleškem sredstvu za odpravo debelosti. Danes beremo, da je tudi dunajski profesor Noorden odkril novo sredstvo zoper to ženskam najbolj nadležno nadlego.
Profesor Noorden torej pravi, da je izv ršil prav uspele poskuse z nekim novim preparatom iz. zaščitnih žlez. v katerem je prav malo joda. I«) sredstvo je baje zelo učinkovito, pri tem pa docela neškodljivo in priporočljivo zlasti v takih prime lih. kjer so druge metode zaradi pritiska na srce in nespečnosti postale nevarne. Vendar je preparat priporočljiv le tedaj, če ima debelost pred v sem notran je vzroke in ni posledica samo lenobe in preobilice toišče. S tem sredstvom je profesor Noorden dosegel na Dunaju velike uspehe pri mladih ženah, ki so zaradi debelosti že obupavale; vendar učenjak meni. da je (lijeta še vedno važnejša od vseh drugih metod,
Orehova torta
Potrebščine: 5 dkg presnega masla ali margarine, 2 jajci, I8dkg sladkorja, 2dkg orehov, 2dkg ku-kaoa, 18 dkg moke, I osminka litra črne kave, I zavojček l)r. Octkcr-jevegu pecilnega praška.
Priprava: Pomešaj dobro gornje potrebščine v naštetem redu, dodaj sneg iz. 2 beljakov, speci zmes v dobro namaščenem tortnem modlu in pomaži torto s tem-le nadevom:
Nadev: Skuhaj 5dkg orehov v l šestnajstinki litra mleka in pomešaj to s 6 dkg presnega maslu in 5 dkg sladkorju.
Končno potresi potresi torto s sladkorjem, ki si mu primešal nekoliko Dr. Oetker-jev ega vaniliuo-vega sladkorja.
Uporabni nasveti
Z m r z la jabolk a postanejo spet užitna, če jih deneš v ledeno mrzlo vodo, ki mora segati več centimetrov čeznje; kadar se je napravila na sadju ledena skorja, vodo odcedi. Nato s krpo ledeno skorjo odstrani in spravi sadje v gorko sobo, da se posuši.
N i k 1 j a s t i predmeti ostanejo svetli, če jih vsak dan s suhim suk-noin krepko otereš. Čistilna sredstva sploh niso potrebna, narobe: če jih prepogosto rabiš, načno nikljnsto polituro. — Če pa je nikelj izgubil lesk, mu ga vrneš, ako položiš predmet za četrt ure v 25 delov čistega špirita, ki si mu (oprezno!) dodala I dtd žveplene kisline. Nato ga oplakneš v vodi in otereš z mehko platneno krpo, dokler ni čisto suh.
Posode iz niklja in bakra niso za kuhanje in shranjevanje kislih jedi. Solne raztopine, očetova kislina in kisli sadni soki kovino načno in stvorijo zeleni volk in druge strupene snovi. Zato bodi oprezna! — Ponikljani pribor za solato koj po kosilu pomij v mlačni vodi. Osnažiš ga lahko kesneje. Drugače postane kovina od kisa črna in marogasta, in to se ne da rado odpraviti.
Da izložb e na o k n a ne zamrznejo in se ne orose. snaži notranjo stran s špiritom in glicerinom. Ne obriši potem! Na I liter špirita vzemi 50 gramov glicerina, dobro premešaj in pusti, da .se zmes zbistri.
Mazilo z a opekli n e mora biti v vsakem gospodinjstvu: sestoji iz apnenega beleža in lanenega olja in ga dobiš v lekarni. Danes je to mazilo še najboljše sredstvo zn
opekline; hude bolečine se po njem takoj poležejo. Namažeš ga na platneno krpo in privežeš na opeklino.
K a v n a g o š č a se da porabiti za več stvari. Pred pometanjem potreseš z njo tla, da se ne kadi. Mora pa biti vlažna, a ne tekoča. — Dalje je ta gošča na glasu dobrega gnojila za zidni bršljan. — Če izviru kavna gošča od žganega žita ali ječmena, jo tudi lahko pomešaš med kokošjo pičo, ker redilne snovi, ki so v žitu, z žganjem in kuhanjem te redilnosti skoraj nič ne izgube.
Žlic e iz a I p a k e ne smejo priti v vodo s sodo, sicer izgube lesk. Zadošča izpiranje v topli vodi.
P a p i r j a naše gospodinje še vedno ne izrabljajo dovolj. Z njim si pomagaš pri snnženju sajastih loncev, petrolejk, umazanih oken i. dr. Tak papir potlej še vedno lahko porabiš za zanetenie ognja, zraven si si pa le prihranila nekaj mila in cunj.
Proti p o d g a n a m je dobra tide strupena zmes: 10 delov starega nastrganega sira. 2 dela glicerina,
5	delov ogljikov okislega barija in
I	del ječmenove moke; to zmešaš in narediš iz zmesi majhne kolačke, ki jih posuješ z moko. V bližino lia-stav 1 jenega strupa moraš na vsak način postaviti krožnik z vodo. --Barij dobiš v lekarni in drogeriji. Pi i nastavljanju bodi jako oprezna, ker je strup nevaren vsem živalim, ki ga požro.
Smolo spraviš hitro z rok, če jih nekoliko otreš z mastjo ali sirovim maslom. Petrolej je prav tako dober.
Z a m r z I a o k n a otajaš z v ro-čo galunovo ali solno raztopino ali pa s krpico, ki jo namočiš v špirit.
P e t r o 1 e j e v duh izgine z rok. če si jih uiniješ v salmijakovi vodi.
V	slučaji h z a s t r u p 1 j e -n j a , povzročenega po zastrupl janju pokvarjenih jedil, kakor tudi no alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju. kokainu je uporaba naravne ..F r a n z J o s c f o v e“ g r e n č i -c e bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljen iu s svincem staro preizkušena ,.F r a n z J o s e f o v a" v o -da ne odpravi samo trdovratno zapeko. temveč da učinkuje tudi kot specifično nrotisredstvo. „F r a n z
I	o s e f o v a“ g r e n č i c a se do1 d v v seli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
OSS5
najletidmijk
KLIiAMAfTDiU
11U»11AMA DMMJUlHOVAlS
KRIŽANKA ABCDEFGH I
Vodoravno. 1. Sorodnik; zver; 2. Zagrebška revija; 3. Prebivalec južne Afrike; jed; 4. Del kolesa; zaimek; 5. Smetanova opera; 6. Kraj pri Mariboru; 7. Ogljikova spojina; domača žival; 8. Silicijeva spojina; 9. Ptica; pesnitev; H). Računska enota; del voza; tl. Del obraza; kosilo;
12.	Srbsko krstno ime; žensko ime; tl. nikalnica; obrtnik.
Navpično. A. Drevo; oseba iz Stritarjeve povesti; B. Čut; kraj na Gorenjskem; C. Oteklina; naša pisava; D. Španski špolnik; pisava; E. Glavno mesto \ Evropi; riba; ploskovna mera; F. mesto na Balkanu; ka; zaimek; (j. Paradiž; palica; gora na Koroškem; H. Vojak pri bolniškem oddelku; 1. Suha trava; star veznik; del avtomobila ali kolesa.
Rešitev uuank v zadnji Številki
Križanka. Vodoravno. 1. Keramika 2. Alabama; 3. Ka. etilen; 4. On, Set, ve;
K
O s
Mb
(D n
iS' ca
KUVERTA m !
L1UBL1ANA ®'
5. Miratnar; 6. Anita; 7. Misijon; 8. Bojar; 9. Kanal, Hcb; 10. On, ikona; 11. Led, zidar; 12. Azazel; to; 13. Ramazan. — Navpično. A. Karol, kolač; B. Elan, Ibanez; C. Ka, Mason, dar; D. Abesinija, za; E. Materijalizem; F. Imitator, kila; G. Kal, Man, hod; H. Eva, Renata; I. Neron, Baron. — Računska uganka. Mati je imela 8 otrok. — Steber. Jugoslavija. — š a r a d a. Ana-Liza = Analiza.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Ve ikan-ska izbira. Skrajne cene.
'Čl NIMAM DOBRE KAVt* ^DOBITE DNIVNO 3VEŽE PRAŽENO LE'
pm r« J3 MCTCH
IJUbll&rU, VODNKOV TRG S.
Krasna, primerna, mala in velika
darila
v bogati izberi pri
Iv. Bonač, Ljubljana
Oglejte si razstavo!
|7AiA aparate in FUIO potrebščine
dobite v največji izbiri pri
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
n
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-iev pecilni prašek Dr. Oetker-]ev vanillnov prašek Dr. Oetker-iev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-iev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-ievl fabrlkati, ker se če-sto ponujajo mani vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate Jedi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čai, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oct-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinej-ših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo ro-spodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor Je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Roinana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani