(Dehle
t—\n
n
U.iLAJ l
20
VreCnihl Profesor Valentin Koušek. —
T« sovine pridejo vsako sredo ns svetlo: cen« sa fetertinko leta 40 kr. po pošli M kr. sr.
\ro. IT.
18. Vinotoka 18-iS.

SvctCi Cesar so SToJjtsia EucDwtvnc:a dva razglasa dal!« Razglasu iiašign Cesarju.
V" ..m >. prizadevni vse željo Svojih In.!.,lev dopolnili. Kar vladar Svoji« lud-stvam dnhrollivcga m zavuplivega podeliti ».amore, sim z veseljam moril, iu ieljel skuz ustavo samostaluost, moe iu Idagostan povzdigniti. Ako so me ravno prckuciic 15 malega travna iz dvora Mojih očakov pregnale, se Jaz vonder nisirn viru,lil, dajali in dovolili. Po uar obširnejši podlogi volivne pravice se jc deržavni zbor poklical , da bi se cdiuoglasiio z menoj osnovala ustava. Jaz sim sc vpoglavno mesto naveniil, brez da bi Inl terjal dragega poroštva, kakor občullivost pravice iu hvaležnost Svojih Indstev Pa lueujhiua množica zapeljanih žuga vuičili zavup vsakega domovine prijatla.
Ilrczvlailarstvo (Anarchie] jc uar grnzovilncjše reči dopcmc.lo: Dunaj jc poln morije m požiganja. Moj vojaški minister, klerga bi že njegova siva slarosl branili morala, je skuz roko krcvožclnih trum živlcnje dokončal. Jaz zavupam v lloga iu Svoj« dobro pravico in zapustnu poglavno mesto, da bi pomočke najdil podjarmauim ludsivam nonia-gali. Kdor Austrijo, kdor svobodo lubi, naj se druži okolj Svojega Cesarja.
Ferdinand tir.
Mojim lutlstv.ini Nemško - tlicvšnili tlcžci.
J tem čas«, ko sim se iz Suubmua podal, »i« bil razglas na llunai poslal, da bi se zraven podpisal in oznanil; tktercms sim bil zgovoril nar veže razserdcuje iu razia-lo nad žalostnim ■>■ grozovilnim prigodbami, klcre so sc skuz mcujlicuo. pa nezmerno prizadevlivo stranko pngodilc, desiravuo sim bil sklcncl brez drugega poroštva kakor lubezn. prebivavcov sc tje nazaj podali. Občnim sim v lislcuu. razglasu »ar posebuej uzrok Svojga odhoda razložil; uamre, da bi dobil v sainovladiii zdai	v,„.
...... !■"•"»"• pa pn onnoiuiii zmcnavali raz;las ni tje prišel ka,
mene,,, m sc polcmlakim ni občno oznanili mogel, sim ga hotel deželam krajam, skuz katere popotvam, k tolažbi ua znanje dali. V llcrcogcnburg 8. Vinotoka J84S.
posebno pa Ferdinand t.r.
Elinlstcrotvo, ocJnovoriJivMt Cn.-a-nKiov. <•) (Daljo ino konce.)
7) ona iuia glodali, koljko stroškov je vsako lelo Irclia, odkod »o denarji imajo dobili, in vsako leto deržavncm »boru na tanj-ko račun ilavali od vseli prihodkov in slrnš-kov prctckloga leta, in poprek povedati, koljko bona prihoduo trebalo; 8) in »adnič ima skcrbcli, kaj se mir iu red r. drugimi der-iavaiui derii. — l.ele so naj glavniie opravila pri naši vladi s »a vsako letih opravili so posebni uradniki ali pisarji, in poglavni vradnik vsakoga opravila se imenuje mini-ster, iu vsak del, koker tudi vsi ministri skupaj se pravijo ministerslvo.
Tako imamo 1. ministerslvo [ali najvišjo] pravice; 2. '/.milrajno; 3. Nauka in cirk-vcuslva; 4. Kupčijstva iu rokodelstva; ft. Očitnih delt K. Vnjničlva; 7. Peiiczuo ali financah; 8. Zvuuajno minislcrslvo.
I)a bi pa vse po pravici iu po redi šlo, so leti ministri narodu odgovor duiui, I. j. i kadar njo na deriavnem »boru kdo kaj pra- : ša; vsak poslanik na deriavnem »boru nje j čcx vso »lobodno pila, iu ako bi se izvižalo, kaj so cesarstvu ua škodo postopali, bi nje i tudi kazuili ali kašligali. —	. . !
To sc pravi odgovorljivost mini- j slcrslva.— I Alj nc samo miuislri, ampak vsi njim podložni uradniki »o deriani, od vsega kar delajo odgovor dali, ludi oiu so odgovorljivi.')
Ako jc deriavni tlior scclim minislcrst-vom nezadovoljen, morejo miuislri odstopili, in tedaj sc napravi drugo iniuislerstvo.
Ako pa ministri mcuijo, kaj poslaniki na deriavnem ».boru niso clo te misli, ko večina ali veči del naroda, imajo pravico leti »bor izpustili, in »a drugi deriavni »bor * novic poslanike lisic ali druge, kakor narod hoče, izberali dati.
Tako jo narod lehko pri miru, on plačuje svoje dacc, koljko njih narodovi poslaniki u ltcčkcm zboru »a potrebne spozna, in u kratkem ludi »TČ, k čemu nje jc plačal, m ako kaj nijc po redi, se krivce kazni. ») Poslal nam je ta soslavek -ospod Ivan Ma-run učitelj latinskih sol v Terstu. Gospod Macuu je ves vnel od lubczni do svojga naroda, iu jc bukve opisal, klore bodo v kratkim ua avetlo prišle, in v katerih ae bodo brale reči, ki se sa vsakega vatavnega iler-iavlana »lo potrebne.	Vr.
Slnjcrskii ilcicla.
1» Cela. V Sredo 9. Vinotoka ob II. po noči jc po Celi bobcu pel. Priletela je narodna šlrafa na zaznaninanc straiuc prostore in % njoj veliko liulstva. Prišel jc bil iz Gradca poslane, kije imel opravičilo pismo od našega Guvernerja, in terjal jc, da bi Cctejani sc vzdignili iu- se proti Dunaju podali Duoajčaiiaiu na pomač; ker ilervaški bau Jelačič prcil Dunajam « svojoj armadoj stoji, ilotel je tud la poslane da bi sc v plat svona bilo, iu skuz to ludstvo ua dcicli v kup poklicalo; pa tega mu niso dovolili. V svojemu govori jc razloiil, da se bo cela Štajerska dciela vzdignila in Duiiajčanam na pomoč tekla, in da je v Austrianskcmii nail-vajvodstvu ic vse na nogah. Na te besede jc nastopil drugi govorec, ki je ravno iz Dunaja prišel, in se svojim očmi prepričal, da sc ua Dunaju grozovilnc prigodbe godijo, iu daje Ic majhna, pa siluo prolivua truma ua Dunaji, ki sc noč m dau prizadeva, strah in nepokoj razsevali, in da sc več del do-bromisločih nc boji, da bi Jelačič proli mestu kaj sovražnega mislil, iu da Jelačič le hoče ucpokojcc spokojiti. Na to nastopi tretji govorec in je iskreno sopcl Duiiajčanc zagovarjal. Na to je naš konimamlaiil narodne šlraic, ktermu vsa narodna šlraia popolnoma »avupa, besedo vzel, in jc rekel, da vsakemu prosto stoji se ua Dunaj podali; da bi sc pa on s ccloj narodiioj šlraioj na Dunaj podati moral, »a lo ni v Guvemcrjovim pismu poroštva; v ktermu sc Ic reče, da jc Guverner na icljo Graških prebivavcov tega poslanca ua dciclo poslal; kakor hitro pa od vikše-ga kommaudaiila Štajerske narodne šlraie vkaz dobi, nc ho lud no cnga trenutka od-naš.l,sc na Duuaj podati. Predpoloiil seje list v kalermu bi sc listi podpisali, kleri mislijo sc ua Dunaj podali: lud se je za te prcccj 4S gold denarja nabralo. — Podpisala sla sc samo dva.
Kden, ki sc jc posebej ua pol podal, in v nedelo nazaj prišel, jedo »Vicucr-Nou-sladl prišel, in tam jc zvedel, da pot proli Dunaju ui več odporta, iu rekli so mu. da bi hvalo vedli, ko hi se ncpokojci na l»u-! naju vkrotili. Vidil jc da se v Anslrian-| skemu vajvodsUu ludstvo ni vzdignilo Du-! najčanani na pomoč, kakor jc poslane v Celi govoril.
Zakaj Cclaui iiiao na Dunaj ali? ;
Da bi »c vse krive misli odvcrnile, Vam, ki nas za bojcčlivcc imate, povemo zakaj nas Slovenec vaši poklici niso vneli. Mi popolnoma zavupamo v našega Cesarja, Ua bo svoje oblubc na tenko spolnil, kakor jc zdaj sopet v razglasu oznanil, zato tud od njegovih vojšakov nič sovražnega 110 mislimo. Če je tedaj ban Jclačič brez Cesarskega vka-za pred Dunaj z sovražno misijo proti vstavni svobodi prišel, kar mi ue verjamemo, zadela ga bo božja roka; zakaj mi llervatc bolj poznamo, kakor Vi; Nikdar ne bodo z tistim deržali, ki bi vstavno svobodnost zatirati hotel. Če jc pa ban Jelačič na cesarski vkaz pred Dunaj prišel, gotovo nič sov-ražuega uc misli, ker nikdar uc verjamemo, da bi uaš mili Cesar ludstva sovražnik bili. Kri je tekla v Pragu in Frankfortu, iu veu-der je svobodnost ludstvu ostala.
felui sc nad nam grozijo in pravijo, da zato nismo liotli vzdignili, ko z 11 er vatam deržimo. Tim odgovorimo, da v rcsnici naše brate llervatc častimo, uc samo zaU, ko so znam enega roda; ampak zato posebno, ker so od enake zvestobe proti vstav-nemu Cesarju vneti, kakor mi. Kakor hitro bi pa llcrvati svobodnost zatirati hotli, tedaj bi sc mi pri ti priči proti ujim vzdignili.
Zdaj, če bi mi nad llcrvaškoj aruiadoj, kije v Austriji, vstali: kdo bi pa varval domovino f Mi smo ua llcrvaški meji; llcrvati bi gotovo nad nas prileteli in nas kazuovali; kdo bi našo domovino varval?
T Celi karti rijejo.
Viucd uam iiuamo ludi, todc hvala Rogu mcnjhiiio število, ki ua skrivnim pokoj spodkopati hočejo. Dobro enga kerta poznamo, ki unč iu dau rije; in iuu svetvauio, uaj sc varje, da si svoj rivec ne opeče. Ta . kert nas jc na nesramno vižo obdolžil, da sc odcepiti hočemo, pa ni izrekel od koga da sc odccpiti hočemo. — Na Štajerskem« zboru sc jc sklenilo edinoglasuo. da jc Štajersko vojvodstvo edino iu nera/.delivuo; todc pod tem sc zastopi, da mora Štajerska dežela edino uerazdelivo vajvodstvo Austriau-ske vstavne dcržave bili. Za prosto iu mogočno Austrio iu za našega Cesarja hočemo zaduo kaplo kervi preliti. Dokler Auslrija stoji, stojimo tud mi s našim Nemškim bratauii eden za vse, vsi za enega. Ce pa
Austria pade, in če bi bili Nemci tega kri-, vi, tedaj pa z bogain! Od scvcrja sc borno k jugu obcrniii in sc po drugih bratih ozi- , rali. Tcška bo scer ločitev, pr. Nemci bodo j nje krivi, ne mi. Tega pa misliti uesmejo, da nas bodo lahko podjarmali. Vstopimo se tedaj Slovenci iu Ncmci, okolj našega Cesarja. Ne sunite nas z merzloj rokoj od vas in nihče ne bo mislil ua ločitev. Na Cel-skili vratah, ki jih jc Cesar Ferdinand pred 4 sto leti izzidal stoji napisano A. & J. 0. V. in to mi tako beremo: Austrii Edinost Jasno Obeta Vreme. Živila Austria prosta in mo-gočua, živila vstava, živio Cesar Ferdinand!
Škrebe.
Iz Marburga iu Bistrice sc je množica narodne straže Duiiajčauam na pomoč podala; pa sc je morala v \Viciicr-Ncustadt veruiti, ker je železnica do Dunaja v rokali Jelačičovc armade.
Na deželi eni malopridui s tem kmete šunfajo, da pravijo: Cesar bo svoje oblubc nazaj vzel, in kmeti bodo morali šc večo davke odrajtovati, če Jelačič Dunaj spokoji. Ne poslušajte takih šuuicrjov, iu berite Cc-sarjavc oglase; kar on oblubi, bo gotovo. Horvati mimo *..ito na Madžarsko in zdaj na Dunaj šli, da bi sc njim veči davki nalagali. Šc enkrat vas prosimo: Varvajtc sc šuntar-jev! zakaj, kdor crez Cesarja slabo govori, uaš prijatcl ni.
Včeraj se jc tukej 21 rado voljnih Štajerskih streleov prijelo, ki so v I.ublaui svoj bataljou zapustili, iu so liotli na Dunaj so peljati. Eden., je nje bil zapeljal in rekel, da sc jc na Štajerskim vse vzdiguilo, in na to so sc bili zanesli.
Druge dežele.
Žc dva dni nobeuiga časopisa iz Dunaja ni; kakor smo .doucs slišali, je OtiOCO Cesarskih vojšakov okolj iu okolj Dunaja. Cesar niso v Pragu, aiupak v Olomovci ua Mars kim.
(»encral grof Aucrspcrg jc Dunaj z aruiadoj zapustil, in sc je blizo Dunaja z Jc-lačičam združil; dalje pa ta razglas znanje: Dcžclaui Austrie iu Štajerske!
Strauka prckucijc sc je brez prenehanja prizadevala, da jc poprej tako mirno prcinožuoiu srečno stolno mesto [Dunaj | vnte-šnave prebcrnila. Ta stranka si prizadeva tud pri Vas brez vzroka sovraštvo vneti
proti mira obstoječim, in Vas hofc zapeljali, da bi sc z orožjam soperstavili vojšaki armadi, ktera jc edioja podpora postavnega reda. Kakor zvesti služabnik svojga vslav-ticga Cesarja iu gospoda, kakor odkritosrčen Anstrian svarim Vas, vcrli deželani, tla nc zavupale takim golfivim vablcnju. Tc-inuč bodite popoluaiua prepričani, da se Vaša prikodna sreča, Vaš blagostan, Vaša za-dovoluoal le po postavni poli okrepčali in zdcriali zamore; in kakor zvetli dcriavlani odvcruilc Icrdovnlno od l Vas vse lisle, ki Vas k Iiasprolnosti zapeljati liočcjo ; ti bi Vos gotovo nadlogam iu prepozni grevengi nasproti peljali, kakor liiiro bi se Vas k svojim ničvrednim namenam postregili.
V Glavno - stauišu Inccrsdorf 13. Vinotoka 16-18.
Grof Auerspcrg, vodivsi General.
Cuistrluustio Cesarstvo.
V krajuski Slovcuii sc bere iz Dunaja.
Svilli Cesar je po zadnjib novieali imel dne 14. t. m. v Dlouovcc (Olmitlz) priti, kjer misli svoj scdci postavili. i\a polije razposlal drugi razglas, dan v llcrcogeuburgu dne 8. I. m., vklerim polerdi, dcjc namenil iz dru-ziga kraja svojim uarodam pravo ustavno svobodo dati in vlerilili.
Vojšaki Dunaj čedalje bolj obdajajo, Au-crsberg seje vmakuil proti vasi Simcriug, kan Jelačičjc s svojimi Iriimami od Klciu-Ncu-ziedla do Dnuajskiga gojzda (Wicucr-\Vald) in iz severnih kra jev ima Viudišgrcc s svojimi priii. Poslanci, ki so še oslali, se šo zatiram štejejo, dc so deržavni zbor, in vse sorte sklepe delajo, pošiljajo poslance do cesarja, klcrili pa mi sprejemali noče, pošiljajo ljudi k banu Jelačiču, k Aucrshcrgu, delajo prokla-macijc, delijo duarje med dunajske delavce, sprejemajo vsaktcrc pošle iz Ogcrskiga.i. t. d.
Todc vse lo ne bode nikoli postavne moči doseglo, iu v kralkiiu bo la slavni zbor ob-molčal. Zdaj so Smolkala za predsednika zbrali. Tudi našimu (?) g. Ambrožu jc rast zkazaua, de je z 71! glasmi za drugiga presi-dcnloviga namestnika izbran, | vsili poslaucov dcjc bilo mi skupej |. Morebiti, de bo ta prc/.-vcsli Slovcuc koj ud slavjauojcdočiga Luhiicr-
jovig« miuis erstva. V seji dne 13. t. m. jc g. Ambrož bral poslanca« l« cuiga krajnskig. časopisa nekoliko besedi o neposlavnosti ,c-dajmga sbiralšana Dunaju Icrjc predložil, posebne razglase v dežele poslali | uc l.oilo mnogo opravili |. |)e boste pa, g. Ambrož, imeli še kaj temu Icvimu zboru brali, vam rečemo: Sram bi moglo biti vsakiga praviga Slovenca vlaki hisi ostati, kjer si slavni možje: Šlrobah, Pa-lacky, lliegcr, llrauner, Doliakild.svojiga življenja zvesto niso! To berite posebno svojim cnakomislcčim rojakam!
Tako imenovani deržavni zbor pod Smol-kotovun prcdsednišlvam sc grozi uad tem kar so česki poslanci sklenili, ter vse poslance' uazaj klice.	r
Madžarski zbor je poslal pismo ua au-slrijauski zbor, vklerim Madžari obljubijo, de bodo Jelačiča preganjali, kamor si bodi, lil de bodo za auslriansko svobodo kakor za svojo lastno sc bojevali. —
Auerspcrg obeta vedno, dc nc bode nič sovražuiga zoper Dunaj začel, in dc je mogel le za varnost svojih vojšakov skcrhcti.
Vsi dopisi sc v tem zjedinijo, de je žalostno živeli na Dunaju, kdor morejo odnese, delavci, ki so zdaj gospodje, so ie Iu in lam v losi pridcrli iu duarjev ali živeža no sili pobrali. —	r
Poslanci veduo govore oil auslrianskili ministrov, če prav nobeniga uiinislra več ni, zakaj preden jc Cesar Scnbrun zapustil bil; jo privoljil novo miuisterslvo zložili in sicer jc dal lo nalogo Doblhofu iu lioruboslju. klera sla pa oba lo čast iz rok dala, — zatorej več praviga ministra ni, če ravno sc šeKraus ko lakiga obnaša.
Knez Viudišgrcc jc po deželi [Češkim m MoravskimJ razglas razposlal, v klerira vse prehivavcc opominja, mirno se deržali, ker bode žc vojaško moč ua Dunaju brezpo-s lav nos I i v okom prišla, deiojašnja ne misli kratili ustavnih pravic, marveč jih olcrdiii.
Narodni stražniki, kteri so kili iz *.Iar-hurga Duiiajčaiiam pomagal šli, so sc nazaj »črnili, ker sc niso liolli s llervalaui pečati. Vojšaki so železno ceslopoškodovali in ludi daljuopis le od .liirccušlaga odgovarja. Štajerski poglavar Vikcnhurg sc je z ullra-dciiftkratiškimi svetovavci obdal, kleri so sklenili vse na noge vzdignili in lučjo ua Seiucriugu in proli Ogcrskim obleči. —
Naliskar in založnik Osiicz Zi. Jcrct:n.