Gad jo je pičil (Slika iz vasi.) fpočitnicah je bilo. Lepi dnevi so se vrstili drug za drugim. Solnce je pripekalo z vso svojo močjo. Ko pridem nekega takega dne domov, priteče mi sestrica naproti in mi pravi: ,,Tine, Dečakovo Uršiko je pa gad pičil." ,,Res?" se začudim. Stopil sem potem v hišo, da bi kaj več poizvedel. Oče so imeli v rokah ,,Domačega zdravnika". nKaj pa gledate, oče?" jih vprašam. „1, glej, otroci mi pripovedujejo, da je Dečakovo dekletce gad picil. Pa sem pogledal tu sem, da bi videl, kako zdravilo pomaga zoper kačji pik." Pri tem stopi soseda v hišo in vsa zasopena hiti pripovedovati: ,,Glej, France, ravno se vračam s senožeti. Oh, ti ne veš, kaj je bilo!" ^Decakovo Uršiko je gad pičil", pravijo oče. ,,Res je, kako si pa že zvedel?" ,,Ob., otroci precej raznesejo." ,,Prav praviš. No pa ti ne veš, kako je bilo. Mi smo ravno grabili v Šmečcu. Solnce je jako pripekalo. Seno se nam je sušilo, da je bilo veselje." 138 ,,0h, poglej no one-le otroke. Prav pri potoku so. Tiste vrbe režejo", pravi županova Jera. „1, poglej no, tam v seči so pa drugi. Oh kako so neumni. Noč in dan se mučijo, obleko trgajo po grmovju, pa vse to za ničev denar po 4 kr. kilo mislim, kaj je to? Predno jih nabero eno kilo, preteče že precej časa. Poleg tega so pa še v nevarnosti, da v vodo ne padejo, ali da se jim ne prigodi kaj druzega. S tem ni nič! pravi naš." Mi grabimo, grabimo, kar se zasliši tam izza seči obupen klic: „0, jojmene! gad me je pičil!" Drugi otroci so zbežali na vse strani. Oh, ti ne veš, kako sem se vstrašila. Kakšna kača je pa bilaf Take še nisem videla. Kar visela ji je na roki. Dekletce je otepalo in otepalo, pa gad vender ni hotel precej izpustiti. Oh, to je dobro, da je prišla hitro tista Rež-kovka, saj veš tista, onega grajščinskega oglarja. Ta je dekletce peljala hitro domov. Saj zdaj morata biti že doma." ^Seveda sta", oglasi se sestrica, ki je zraven stala in poslušala. nVidite otroci, saj pravim, nesreča nikoli ne mi-ruje; še enkrat mi pojdite tiste vrbe rezat! — Glejr Mica, tu gledam, kaj bi moglo pomagati zoper gadji strup. Ravno dobil sem. Tu pravi, da pomaga tistemu, ki ga je pičil gad ali sploh kaka strupena kača v naših krajih, ako pije žganje, in ga lahko pije prav mnogo. To je sicer malo čudno, da bi votroče žganje pilo, ali v tem slučaju je žganje zdravilo. Žganje namreč omoti človeka in tudi pomaga, da se kri ne zastrupi tako hitro. ,,Režkovka ji je hitro roko prevezala, tako, da ni mogia kri naprej." ffTo je tudi dobro, morda se bo ubožici še kako pomagalo. Razne stvari pomagajo, vendar zdravniška porooč mora biti prva na mestu." ,1 seveda, kako bomo mi neučeni ljudje mogli vedeti, kaj pomaga", pravi soseda. ,,Veš, France, tistim mazačkam ni nič več verjeti. Maiejo in mažejo, nazad-nje pa le vse nič ne pomaga. Če prav dohtarji dosti 139 stanejo, vendar je najbolje, da jih kličemo v nevarnih slučajih. Našemu se je zadnjič naredila kar z Iepa neka oteklina na nogi. Prišla je tista mazačka, gledala, ob-vezavala in mazala. Pa veš, kaj je bilo? Tako se je razbo-lela rana, da je bila že velika nevarnost za nogo. Oh, dobro, da si ti vendar nasvetoval zdravnika. Večno ti bom hvaležna za to. Komaj je še pomagala zdravniška pomoč." ,,Res je, Mica! Glej, človek več bere, in kar iz knjig izve, ima tudi precej koristi. Družba sv. Mohorja je za nas posebno pripravna. Ona nam je izdala tudi, Doma-čega zdravnika', iz katerega se lahko dosti naučimo." Nadaljni pogovor pretrga sestrica. »Glejte, oče! Dečakov stric peljejo Uršiko domov. Mogoče so bili pri zdravniku ž njo." Res je šel Dečak mimo hiše s punčiko. wJanez, stopi, stopi malo sem", pokličejo oče Dečaka. »Glej, pravijo, da je Uršiko gad pičil." ,,Oh, France, jaz moram iti, moram napraviti de-lavcem malico", pravi soseda in odide. Ni hotela po-slušati, kaj bo Dečak povedal. ,,Veš, France, dohtar je rekel, da ni nič res, da jo je gad pičil", pravi Dečak. »Dekletce je rezalo vrbe in zbodel jo je kakšen trn; ker je pa občutljivo, in ker se je večkrat slišalo, da se gadi grejejo posebno radi po solnčnatih krajih, je mislilo v svoji domišljiji, da jo je res gad pičil " flNo, hvala Bogu, da le ni res", pravijo oče. ,,Toda glej, soseda mi je drugače pripovedovala. Rekla je, da je videla, kako ji je visel gad na roki. Saj pravim, kaj ljudje vse skup spravijo. Tako prepričevalno pri-povedujejo. No, kdo ne bi verjel, da je tako." ,,Aha, že vem, France. Mica je biJa ravno pred menoj tu, kaj ne? Ko je dekletce zavpilo, da jo je pičil gad, je Mica mislila, da je res, in v svoji domišljiji je mislila, da vidi, da ji visi gad na roki. Kar je videla v svoji domišljiji, pripovedovala ti je kot polno resnico. Ko pa je videla, da jaz prihajam sem, se je bala, da se ne bi prišlo na sled njeni neresnici, in jo je kar na tiho pobrala. Oh, kakšni so ti ljudje!" 140 ,,Dandanes ni nikomur nič več verjeti. No, pa samo da ni nič resnice na tem. Vcasih je tudi dobro, da kakšna stvar ni resnična, da laž ni res." ,,Hvala Bogu, da je tako! Ti ne veš, France, kako sem se ustrašil." wKaj se ne bi." ,,No, ravno seno smo nalagali, kar mi priteče Polajeva Francka povedat to strašno novico. Ves sem bil iz sebe. Da le ni nič hudega, hvala Bogu. Ampak ti ljudje! Kdo bi mislil, da si morejo tako izmišljevati. Pa glej, moram hitro iti, delo me čaka. — Srečno!" ,,Bog te Obvaruj!" Mirko Zvonovič