Dinar na dinar...
Pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Si-ška deluje koordinacijski odbor za varčevanje, katerega delovno področje obsega vodenje akcije zbiranja koristnih odpadnih surovin in inovacije. Koordinacijski odbor vodi Matjaž Kranjec, ki smo ga zaprosili za kratek razgovor:
»Kako je organizirano zbiranje koristnih od-padnih surovin?«
»Moram poudariti, da naš koordinacijski od-bor deluje komaj tretji mesec in še to le bolj idejno. Seje so zaradi preobremenjenosti posa-meznih članov slabo obiskane. Zbiranje samo pa je najbolje organizirano v posameznih delovnih organizacijah (Dekorativna, Rašica), sicer pa si-cer dobro zamišljena akcija na mestni ravni ni obrodila piavih sadov. Po' rokovniku zbiianja in odvažanja koristnih odpadnih surovin se v posamezni krajevni skupnosti postavijo kontej-nerji, posebej za železo in posebej za steklo, krajevne skupnosti o akciji obvestijo občane z lepaki, po določenem času pa podjetje »Dinos<; kontejnerje odpelje. Doslej je bilo največ uspe-ha pri zbiranju starega odpadnega papirja, kjer so se največ angažirali aktivisti Rdečega križa in mladina, pa tudi ta akcija poteka že dalj ča-sa in predvsem v humanitarne namene. Poka-zalo se je, da je največji problem koristno od-.padno surovino spraviti od doma v kontejner. Tu moramo računati tudi na ostarele občane (30%), ki so pripravljeni zbirati odpadne suro-vine, vendar le, če bi poskrbeli za redno odva-žanje .v kontejnerje. Morda bi tu lahko poma-gala mladina, saj bi se v stanovanjskih hišah še našel prostor za hranjenje, toda prav za od-voz v kontejner ni organizirano, ker v ta na-men ni denarja. Na posvetu s tajniki krajevnih skupnosti so se domenili, da bodo do konca ju-lija podali svoje mnenje o tem, saj so v posa-meznih krajevnih skupnostih različni pogoji, katetim se bodo morale akcije prilagoditi, če želimo doseči večji uspeh.«
»ln kako bi se stanje dalo izboljšati?«
»Ena od rešitev bi bila v tem, da bi imele posamezne krajevne skupnosti svoje kontej-nerje na določenih mestih, kamor bi občani lah-ko redno prinašali odpadne surovine. Toda tu gre za večjo investicijo, saj kontejner velja okoli 10 tisoč dinarjev. Seveda pa bi tu občani sami ob povečani skrbi za varstvo okolja storili sami kar največ, saj številne akcije niso same sebi v namen. Tudi posamezni odbori SZDL oziroma v krajevni skupnosti ne storijo dovolj, tako, da so akcije ponavadi odvisne samo od tajnikov krajevnih skupnosti, le-ti pa so že itak preobremenjeni z drugimi opravili. Več priča-kujemo tudi od komisij za varstvo okolja, s katerimi že dalj časa načrtujemo skupni sesta-nek, oziroma dogovor o skupni akciji. Več bi morali storiti tudi pri osveščanju občanov, pred-vsem pa načrtno vzgajati mladino v duhu var-stva človekovega okoija.«
F. Rozman