8t. <) Poštno tekoči račun štev. 24. V tioriei, dne 26. sebruarjti 1920. Letnlk III. 'zfraia v Gorici vsak če- trtek opoludnc. Velj? ct'o leto 8 L, pol leta 5 U čeirt lcta 2'5Ü L, me- settio 1 L, za inozcrnstvo ceio leto 12 L. — Na na- ročiJa brez doposlane na- roCni»e sc tic bomo ozi- ruii. — Hosamezne šte- vilke v Gorici in na de- ¦^ii stanejo 15 stotink. Uretfnistvo: ulica Car- duuci 4, uprava nlica Vcttttrini '?. ^HGH^^ A ^BI^^^^ ^^» ^^p ^^m ^^^^^^r w^* ^m^^^p ^^M ^^Bi^^ ^^B ^HP W ^BP ^HSBHBMHB HB - B^w Rokopisi se ne vračajo. Oglasi, kateYc se mora vnaprej plačati, sc raču- najo v širini cne^a stolpa in en rnm visokj za e«- krat 30 stotink. Za več- krat po dogovoru. — lzdaja konsorcij »Goriške Straže«. Odjjovonii ured- nrk: Josip Vlmpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Gorici, ulica Vet- turini šlev. 9. Brez izhoda? F i r e n c e, koncem svecana 1920. V svojetn zadnjcm porocilu sein podal °bris reševanja jadranskega vprašanja do °dgt(;:vora Jugoslovanov na znani »ulti- ^utfc entente, po katerein bi moraia Jugo- slavija ;»li sprejeti Lloyd-Oeorgev in Nitti- tev načrt ali pa kmdonsko pogodbo. sklicalo se je novo posvctovanje Vi'h-Qvnega sveta v London, gospodje mi- n»Jitrski predsedniki Anglije, Francije in ^«lije so se zakienili v posvetovalnice s trdnim namenom, da »rešijo« enkrat za v*>elej to vprašanje in zaključijo koniercn- Ul »niiru», ki je ivcče biti konca. Toda gospodje ministri niso uiti prav ^dli za mizo, ko poči v svet vest o na- ^eravani franccsko - jugoslovenski zvezi, niU)er)eni proti -- Italiji! Marsikomu se bo z^la ra vest eudna, ko so veiidar trcbili lyški listi vsak dan slavcspevc na latin- sko »sestrCKt irancijo. Toda kdor je pogle- ^al za zagrinjalo teh ogabnih fraz, je vi- de', da vlada med Francijo in Italijc neza- upanje in nesoglasje. Francija jc kmalu üviti^ia, da mir, vsifjen porazeni Nemeiji v Versaillesu. ne bo trajen, da Nemčija ne Mzabi ponižanja in se bo maščevala. Za- Pazila je tudi, da Itaiija nikakor ni pri volji stražiti Nemčijo ob Renu in ie zato iskala novih zaveznikov, ki naj bi tvorili žclez-en °brcic okoli Neinčiic: Polisko. Ceško, [^Qisko. Ce bi pa Italija krenila na ncm- .^o plat, iiaj bi jo zadrževala Jugoslavia. ü tiči globji vzrok teh pogajanj c voiaški Zyezi med Franeijo in Jugoslavi.k). ki ga ,He «zbriše noben dementi, naj bo še tako Uraden. Poleg tega Italija - kar je naravno ~ ni pozabila še Nice in ostalih italijanskih 1)(Jkrajin, ki ji je ugrabil Napoleon, ni po- 23bihi Korzike, te čuvarice (ienove, ni po- z^bi!a Tunisii in čaka ugodne prilike. Vse ^t'zuupanje, vse pritrjeiio sovraštvc Italiie ^ Franeije je izbruhnilo ob vesti o tch l>c'J?ajanjih, ki so razkrinkale vse prijatelj- s^v-ci in »zavezništvo«. ki vladu med dve- !na državama, borečima se za prvenstvo v Sredozemskem inorju. ^aravno, da so uradni francoski krogi te vesti cdločno zanikali, da je novi fran- c°ski ministerski predscdnik Millerand syečano zagotavljal Nittiju zvestobo Fran- c'ie - a srd je ostal, ostalo nezaupanje. Ha ^Pravijo gospodje v Londonu tai inueni vtK da dokažejo Evropi še moč sporazu- jjl^, so posiali 'ugoslaviji nov ultimat, ki ie bjl !e ponovitev prvega in na katerega iKij ^i Jugoslovani odgworili samo z »da« ali }^e«. 2e se je zdelo, da se bo Jugoslavija u'tlonila sili, že so jKročali listi o »končni« reSitvi (kolikokrat so že poročali o njcj?),- k° je v zadnjein hipu stopil na pozorišce /j°I>et Wilson in prekrLžal na kratko vse jlllltimate«, vse »rešitve« in vse »pogod- ^X ki so jih sklenile Francija, AngHja in ¦t^iia jrjede iadran.skega vprašanja ua s»odo Jugoslavije. Račun brez krčmar«a. Odkar je bil Wilson obolcl, se ni več ^eleževal posvetovarij zaveznikov o ja- ^anskem vprašanju. Ko so preteklega J^e.seca skovali v Parizu zadnji Lloyd ^prjjcv in Njttijev rcačrt in ga v obliki v j"tiituua sporočili ^ugoslaviji, ni Wilson *eS& niti preprečil, niti odobraval. Zdelo ^eje, da prepušča Evropi sami najkočlji- ^e3so kost mirovne konference in da se bo ¦j^fcnil s pozorišča evropske politike. To- r1 Jugoslavija »ultinmta« ni sprejela- in ^Vzrcčila nova posyetovanja prvih mi- jl^trov v Londonu. Že so ti »končno ve- ]avno urcdili« vso stvar, ze ie bilo »sko- 0(« Rotovo, da se Jugoslavija ukloni trdi e-sti, se več: že se je gospod Nitti pri- ^'avljal ves vesel na pot v Belgrad, da ^lene imenitnc kupčije in pripravi vse po- s^ono za italijansko-jugoslovansko trgov- j^'O zvezo - ko udari v zndnjem trenutku ot strela z jasnega pismo Wilsona, v ka- lo^"1 Ie~ta sP°r0Č°. da ne priznava ne irir?15*®*8 d°2°vC!rai* ne NJttiievega na- •*»«¦© ultimatoy in da pristane Ie ikh ta- ko rešitcv jadranskega vprašanja, ki bi te- . meljila na ameriskeiri predlogu (Wilsono- j va črta) in na sporazumu z Jugoslavijo. j Ce bi pa gospodje v Loncii.nu na vsak na- J čin höteii delati raeuiie brez njega, jih bo- j do uidi sami placali. kajti on bi bil priino- ran odreči t:vr6pi vsako ameriSlco ponioč in odtegniti od odobritve versaillesko in saint-gennainsko mirovno pogodbo, to sc pravi, da bi razbil vse dü-sedanje deio mi- revne kenference in sklenil z Nerncijo in Avsirijo ijosebej rnir! l^ismo je bilo tako ostro, da ni pustilo nobenega dvoma o res- nosti in odločnosti Wilsona. Lahko si ini- slinio debele obraze zbranih ministrov v Londonu, ko so videli, da je bil ves napor zaveznikov v zadnjih mesecih za »reši- tev« jadranskega vprašanja - bob v steno, račun brez - krčmarja! Kako radi bi od- govorili Wilsonu, da ga ne potrcbujejo več, da se bo zgodilo Ie to, kar bodo sami hotel! in sklenili, toda - kaj potem? Sledil ii breziwgojno ne samo političen polo.in zaveznikov ,pac pa tudi gospedarski, kajti Sir William ^c-od, ravnatelj angleških po-' možnih akcij je izjavil te dni »da je izdat- na poinoč in ^odelovanje Zedinjenili držav' edino sredstvo za to. da se izposlujejo kre- diti, l)rez katcrih bo preccjScn del evrop- skih držav propadel v razsulu ali pa celo v «narhiji«. Ali bode zave/;niki po vsem tern lioteli uveljaviti svejo voljo proti Wilsonu, to je proti Ameriki? Brez izhoda? Svetovnopolitični položaj se tore] ni Ie ui i'ojasnü, pač pa je postal sc bcij za- rnolan, do skrajnosti napet in teinen. Ali res ni izhoda iz te slepe ulice. ki si jo je ustvarila nesreena diplomaciia pateni, ko ie zavrgla samoodločbo narodov in potep- taiii v blato najlepše ideale, vsled katcrih so padli milijoni na bojiščih proti absolu- tizinu in osuznjenju malih lutrcdc nad leto dni zboruj* mirovna konieicnd. Skovala je nesrecni mir z Nemeijo, ki vse- bujc kali novih vojn, a miru Ie ni in ni. Ze nad leio ilni trcpetata dva naroda ob Mriji za koiiceno rešitev \rprašanja, od katere ic odvi.scu bodoei evropski mir - Vse to samo zategadelj, ker so v Pa- rizu zatajili vse svečanc cbliube, ki so jih pridigovali med vojno, ker izvijajo politi- ko maščevanlu in nasilnosti. ker rešujejo vsa vprašauja Ie pod pritiskom velikega kapitala in državnih koristi. ne da bi vpra- šali narod, ne da bi upostevali njih željc,' njih prav ice. V Parizu je diktiral mirovne pogoje Bismarck II., v Vcrsaillesu je ropc- tal s sabljo Hoffmann II. Nad Londonom se reži obraz brest-litovskega mini, ki je upropastil Nemčijo, nc da bi se zmagoval- ci česa naučili iz komaj preteklih in že po- zabljcnili dni. Cvrcpa pa se zvija v vulkaničnih sLinkih ognjcnih tal. ^upatam sikne plamen izpod žerjavicc, ki z grozečo svetlobo za hip razsvetli obupno hoc, ki lega na izmu- cenc, izsesanc. izkrvavele narode. Ali se {rov-podje pri zelenih mizah zavcdajo tega? A?i sc zavedajo strahovite odgovornnsti, l-'i leži na njih? Ali ne slutiio, kai vstaja v milijonih ljudi, osleparjenili za mir. srečo in delo, oropanih kruha in solnca svo- l;-cde? iMorda je danes še čas za spoznanje - iutri bo prepozno!.... Ifalfja nas uči! V sooji xh'oiiHioxti )/f worein raza.ntti, s k-aksiu'm xrvert/ nalaguwo Sifoj mi äru-ffitti titji jarem, ki snw Hmttti mtolrtja trpeU iit sto- $*$i pod njim. ( V izrirniku : Nclla T*«chux2;i min uon arnvo u )nt«»ndere con chf cuore roi, cbe per s«>coli patim- loo e Iwint'itamnio il giogo «traiiifro, andiamo ora ad injporlo'. Ferdinand Martini. 'I'aK'O pise Ferdinand Martini, zname- nit toskanski siovstvenik, rojen 1841. leta, bivši italijanski naučni minister in civilni poverjenik v koloniji Ertreji ob RdeČem morju. V oni julijskobeneški Tomj ob Idrijci, kamcT je zagrizena zeleno-belo- rdeča nestrpnost pahnila v začasno pro- gnanstvo Četo jugoslovenskih nac/bra- žencev samo zato, ker so 'lYzacnini a^J Goričani in jih torej ni smela spoditi čez premirno črto; v ta kotlasti. živosrebrni, obrekljivi, ozkosrčni, a venciar tako pri- ; jazni, gestoijubni, vtseli in zabavni 'o tisti üa»i. ko se po naših spornih krajih razleže bia- g:west, da sine naše Ijudstvo , s prostiin giasovanjern samo izjaviti, kdo mu vUidaj. Jugoslavija ali Italija, Beograd ali Rirn. •Mi je mogoče? Ali res živi na svetu tako odliccn Italijjiii, da si upa v dneii spiosne zaslepljenosti tako plemcnito in pravično misiiti in čutiti? Ali je mogoče, da v Trstu, kctiščti či^iega sovraštva vsega, kar ni la- sko, izhaja list, ki v lažčini razširja take midi po deželi? Ali je mogoee, da je Rim postal v Trst cenzorja, ki se mu razširja- njc tako blagih in človeških nazarov ne zdi nevarno najnovcjsi Italiji? Toda besc- de so ležale tiskane pred menoj na mizi, bral sem jih trikrat, petkrat. dvajsetkrat, sprva šepetnjoče, nat:: glasneje in glasne- je. da je gospodinja radovedno pokukala v soho, s kem se tako navdušeno menim. Moj nevidni sobesednik je bil Ferdinand Martini, sedel mi ie nasproti z resnim obrazom in otcižnimi očmi. Med nama se jc razpredel tako zivahen pogovor, da sem njciiiu na ljubo zanemaril važnc dru- štveno scjo in običajni tovariški krožek. J a z. Ali kaj, ko ste danes med vsemi halijani vi čisto sarni, ki take- mislite! M a r t i n i. Res nas ni veliko. ali sam pa vendar nisem. .laz. Oprostite. da sein tako ueusmi- i;j,^o omenil, kar itak vem, da vas boli. ivl.ciiiv jj-n, da vaaii odknto izpoveui, kako neizmcrno občudujem stoletno bor- bo italijanskega narcda za osamosvojitev in svobodo. Če človek motri zgodovin-ra raznih drugih narodov, je mnogokrat v za- dregi, kako naj razume znano trditev, d-a- je zgodevina učiteljica človešiva, ker njon glavni nauk je na prvi p6gled marsik;:d samo ta: »Ce hočeš vladati, pobijaj, rova- ri, tlači!« Pri marsikaterem narodu mo- ramo njegc^vo povestnico na vse strani I reobračati in izžcmavati, čc hoč-cmo iz- tisniti iz nje vsaj borno kapljico žlahtnega soka plemenitih stremJjenj. Pri la^ki zg:v dovini tcga ni treba. Laska zgodevina je ena sam a nepretrgana nit junaškili bojev za najv.išji vzor, ki mora lebdeti narodu pred cčmi - za narcdno svobodo. Mnogi drugi narodi so tudi bojevali hude in dol- golctne borbe za svoje csvobojenie. a no- beden ne tako vstrajno, žilavo, neumorno in s tako lepimi vspehi kakor italijanski narod M a r t i n i. Draßocena je naša svobo- da, s krvjo je kupljena. •' a z. S krvjo je kupljena in oznanja glasno vsemu svetu: »Narcüi, ki še niste prosti, ne obnpujte in ne klonite s pogu- mom! Borite se kakor levi za svajo na- rodno svobodc! Bcjujte se neustrašno zo- pcr tujca, ki bi rad gospodaril na vaših tich, vas vklepal v verige, vlačil po ječačh, zatiral vaš jezik in trgal iz neznih c-troikih sre ljubezen do lastne inatere. Ne vdajte se. ker vasa zmaga je gotova. Le kdor se za svobodo Lori, je vreden svcibode!« — Kako dobro denejo taki gla,scvi zlasti nam Jugoslovenom! Nova velika Italija ]e iz- š!a iz bcrnih, neznatnih početkov. Iz Pije- monta je zastava narodne svobpde zavi- hrala najprej po gorenji Italiji ter si v nc- ka/ desetletjih pridobila tudi ves ostali p-o^- otok. Pijemontezi so šli pogumno v baj za odrešenje vseh svojih laških bratcv, ki so jih tlačili razni tujci, vso Italijo so raz- netili v en sam ogromen kres združenega stremljenja p-o neodvisnosti In ujedinjeniu. Takega mogočnega stremljenja cele dežele ni motfoče vdušiti in zatreti. Dolgo se je Avstrija upirala, navidezno včasih tudi zrnagovala, a prokletstvo se je zajedlo ce- lo v njene vspche, di se je rnorala ix>lago- ir.a korak za korakcm umikati iz dežele, ki je bila italijanska. Verujte mi, ko člo- vek prebira to laško zgod'Ovino. se mu v resnici začne vsilievati živa vera v neko nadnaravno pravičnost usode. ki se moT- da pozno, a neizogibno lnaščule nad tujim nasilnikcm. J a z. Kdor se česa boji, na] si priza- deva po svojih silah pripomoči, da se bo- jazen ne uresniči. Naše skrbi pa so< zdaj' vse drugačne nego vaše. Nas jugosloven- ske razumnike čakajo zdaj tako lepe nak)1- ge. J a z. Narava nikoli ne odreka ujedi- njenja, ljudje ga odrekajoi Meje so res ve- čno skeleča, večno odprta rana. A]j tudi take obrobne manjšine, ki jim riv mogcitv urezati popolnoma zadovoJjivih narodnih »lejä, naj ne bodo izroCene večinam n:i življenjc in smrt, temveč tvorile naj bi oni živelj, ki ublažuje nasprotstva takih dveh sosedov kakor sta Jugoslavia in Italija. 'H dve državi sta obsojeni v neizogibno soseščino. Odtegniti sc ji ne niareta. Sov- ražni spopadi ne bi škodovali samo obc- rna scsedama, teinveč ogrožali bi celo Flvropo in posredno ves naš planet. Pame- ten sporazum mora biti mogoč - mora! M a r t i ii i. To vemo vsi. Sporazuma pa le ni in ni. .1 a z. Hclajte vi ncutrudno v smislu onih besed, ki ' so dale povod iiajinemu razgovoru; mi bomo na jugoslovenski strani prav tako nciinrcrno širili istc ideje medsebojne strpljivosti in pravega. člove- čanskega bratstva. Ce se celo vesoljstvo ni zaklelc ravno proti Jugoslavs in Itaiiji, mora priti med njima do prijateljskega so- sedstva. Oni- ki so ob začetlcu zadnje voj- ne samovoljno v skrivnih pogodbali raz- kosali tcr si porazdelili dežele. naj pridej0 ter si ogledajo zdaj tc bcdne, bedne krajc, ki jih je lx)jni vihar skoiro pometel s sveta, ogledajo naj si to bedno, bedno ljudstvo, ki se jc pregnajrci leta in leta potcpalo p° daljnjih tujili krajih in se zdaj vrača plaho in potrto, ozirajc sc z bojaznijo zdaj na vshod, zdaj na zapad, premišljuK-č, naj li začne grebsti ix> svojih razvalinah, ali naj se za večno odpovc razrušenemu domu, ker na tej in na cni strani grozijo bliska- vice z noviini nevihtami. ix>višek. Navedem naj praktičen primer. Mai c-brtnik v Mirnu ima poruseno liiso, ki je r bila vsled komisijskr- ¦» ogled a ceniena na 10.000 lir. ker je bila hiša žc nad 40 let stara, odbije komisija 4000 lir za njcno ob- rabo, ostane krej le še 6000 lir. a to svot0 pomnožimo s trerni, je 18.000 lir (300% pvišek); obrtnik preime 24.000 lir vojne odškcdnine. (Tu je popravil netočnost g. dr. Al. (iradnik, ki se je po končanein poročilu oglasil k besedi, in pojasnil, da treba po- mnoziti s tremi le od izvedeuea ugotov- ljeno škodo, ker je materijal dražji in rav- no take delavske moci. Edino to plaea dr- žava. Ako je cenjena stavba na 40.000 in se odbijeta 2000 za uporabo. ni odškodni- na 3 X 38.000; pač pai trikrat od izveden- ca ugctovljena škoda recimo 20.000, kar znaša potein 60.000). ARo iz praktičnega vidika razniislj^ho vse to, prideino do zakljueka, da je dr'za- va deloma dobro poskrbela za na^o vojno odškodnino, a žalostno je le to, da je po- slovanje, prcdno se ti plača ta Dds'kodni- na, tako komplicirano in sila poeasno. ülavna ovira je pač ta, da ni se dci danes uveljavljen ta zakon v zasedencm ozcmlju. Rečeno je bilo. da bo imel ta za- kon za nas Julijske Benečane veljavo šcle IX) ancksiji. (Dalje prili. Oopisi. Nekaj o zavarovanju. (Dopis). Splašno so si nekateri zamislili, da je z vojskovse končano. Ni res tako. V letu 191? bilo jc težavno z zavarovanjem in plačevanjem zavarovalnine. Ljudstvo bodi previdno ako se je voj- skai končala za samoodločbo in za osvo- jitcv narcdov, naj to velja tudi pri zava- rovanju. Zavedajte se tega. I)a vse tuje zavarovalnice koje so tu po naših krajili, tako vdo-mačene, sf> vendarle tuje družbe, ncmške, m'azarskc itd. Te so »La France«, »Oraška«, »Franco - liongroise«, »Avstrii- ski F"eniks«, »Dunav«, »Fonciere«, in dru- ge. PodT)irajte edino domači zavod naš slovcnski, druge pustite. »Vzajemna zavarovalnica« je sloven- ska in najbolj poštena, kar je dokazano, ker vse pošteno plača. Čuje se da je baje neka nemška zavarovalnica odstopila na- šc ljudstvu »Riunione Adriatici«. Vse jc mogoče, da naše ljudstvo Nemei prodajajo. ^»ospodaTji bedite oprezni. denar malo plača, zato pa svoje zavarovanie povišaj- te, saj je vse moguee. Povisajte'za 50 do 200%, ali pa zavarujte nanovo, za pravo resnično vrednost. Seveda od tega bodcte pa vsaj bolj brez skrbi. To je vsakega dol- žnost da si pomaga. Nekateri »a za male svote zavarovani. ker se jim težko zdi, da bi veliko plačali. V gostilni se pa na to ne pv;misli, po čim je liter vina. Tri, štiri ne- delje, pa bi prihranil, da plača za celo leto zavarovaJnino. To je popolnoma resnično. Zato'pa razmisljujtc ta nasvet! Zivi dokaz poštcnosti in kulantnosti je to, da »Vza- jemna zavarovalnica v Ljubljani«, rešuje točno in pošteno. Povcd imate, da vsi optistitc vse dru- ge zavarovalnice, tudi vsled tega, ker ako ste nesrečni Vam nc bodo takoi izplačali, potem pa tudi kako in kciliko. Zavarnjte se 1c pri domači slovenski, to je »Vzajemni zavajrovalnici« v Ljubljani. Svoji !c svo- jim.! Adamič. poiverjenik za Trno^ sko 13istriski okraj. Iz Prva^jne. V nedeljo se je vprizorila j pri nas velika in pretresijiva žaloigra J-Gsi- i pa Jurčiča »Veronika Deseniška«. Kar očarani smo postali gledalci ob nastopu nasih mladih diletantov, kateri so> prevzeli eno izmed najtezjih iger, ter so tako po- polno igrali kot mestni igralci. Omeniti treba tudi, da vse kar sc pokazali, so se naučili v zeio kratkem Casu, samo trikrat so imeli prej poskušnje na odru. Vsak igralec je prav dobro izvršil svojo ulogo. Velik vtis so napravili koltumi, katerih naše ljudstvo še ni videlo. Poscbno kru- tost in mogočnost je ix)kazal grof lier- man, kateri je svojo vlogo dobro iz- vedel. Njegov sin Fridrih je posebno v ne- katerih to.čkah pokazal, da res predstav- lja grofa, ljubimca, in mogcčneža. Never- jetno je bilo videti, kako more preprost0 dekle take dobro izvršiti svojo najvecjo vlotgo, katero je izvršila najpovoljneje. Tu- di Janko je i>okazal sovraštvo do grofov in posebno v dvcboju in pred sodbo je najbolje izvršil, kar mu je bilo dano. Kot tudi zvitorepnik Soteščan, kateri je vse ovadil je izdclal dobro. Pričakovali bi od naših diletantov še kaj podobnega. Le i)o ti poti na prej, mladina! Iz Volč. - Vcileansko bralno in pevsko društvo evete!? V kratkem času svoiega obstoja je priredilo že kar tri - plese! O kakem poducnem predavanju ali veselici, poštenej zabavi ni sledu. In vendar, to bi bilo potrebno, kajti skozi to se narod izo- brazi. Tudi c kakem tamburaskem-pev- skem zboru ni govorjenja, ne sledu. Na noge torej, volčanski niladeniči in mladcnke, želimo poštenih, poducnih in resnično razveseljivih veselic. kajti, jeli pies - vrtenje skozi celo noc, ter vriskanje in žalibog tudi - rjovenje naslednjega 3li— | tra pc: cestah, v korist probujenega dru- štva v izobrazbo naroda ter ohranitev narodne zavesti v tell časih. dvomimo - i jako dv<-Tnimo! Vsem enako dobroželni sovaščan. Iz Sv. Lucije. Tolminskemu učitelj- stvu. Na delegacijskem zborovanju »Zve- ze« vseh slöv. uc. društev Julijskc Bene- čije je bil sprejet soglasno sklep, po kate- reni znasa članarirui za vakt.1 organizira- no učiteljsko osebo 5 L mesečnih in da je članarino za januar in febr. t. 1. v iznosu L 10 takoj odposlati »Zvezi« v začasnO" fiMidacijo stanovskega lista »Učiteljski j Vestnik«, ki izide s 1. marcem. ceniur je j soglasno pritrdil zadnji obeni zbor pri Sv. I Luciji. Vsled tega se pcizivljejo vse orga- : nizovane uc. osebe, ki še niso vplačale : članarine za januar in febr.. da čimprCj I odpošljejo znCsSek H) L druStvenemu bla- j gajniku tovarisu Filipu PodgOrniku na Slapu ob Idi iii. Odbor. tol. čit. društva. Iz Idrije. Nesreča vsled ročne granate.. Na pepelnično sredo so dobili nekateri šolski otroci ročno granate, ki je na videz biia podobna vojaškim kenservam. V na- di, da si bodo preskrbeli zajutrek brez- plačno so šli v suho strugo Njkove in :/-a- čeli z železnim klinom vrtati in tolči, da j bi odprli škatljico. Na enkrat močno poči in razstrelki ranijo hudo 3 otroke. Ednega je vrglo nazaj in bil takoj mrtev, drugega 'je tako hudo ranilo, da je -0 minut pozneje izdihnil. tretjega sta za silo oWczala zdravnika in ga takoj z automobilom od- peljala v vojaško bolnišnicoi v Gorico. Če- trti je bolj od daleč gledal in ddbil le ne- ka i neznatnih ran. Kcr so prvi trijc v kro- gu skupaj klecali in gledali kedaj se odpre zabojček so bili vsi hudo ranjeni na ncigah, trebuhu, rokah in na glavi. Za silo se jim je na lici mesta podelila odveza in posled- nje 'Cilje. Lep in umeten dar za postni čas je dobila naša mestna župna cerkev. Učite- ljica na našcm čipkarskem tečaju gdčna Troha je sama narisala lepo skupinjo se- stavila simbole Kristusovega trplienia. ka- tere jc potem lastnoročnoi sčipkala. Po- maga la ji je učiteljica ročnih del na naši IJLidski šoli gdčna (icstiša, da ste napravili lep umeten altarni prt - antipendij, kateri sedaj v posebnem resnem času kaže koli- k'O je vredna naša duša, za katero je bilo potreba dati tako visoko ceno. V Višnjeviku je dne 14. t. m. umrl po- sestnik Ciril Sirk, v^ najlepši moŠki dobi, komaj 33 let star. Se dan pred smrt jo je delal kakor po navadi. Proti večeru se je na poti domov zgrudil nezavesten. Wene- sli so ga na dom, poklicali takoj zdravni- ka, ki pa ni mogel pomagati. Po hudem trplienju je pokojni drugi dan izdihnil svo- jo dušo. Ranjki Ciril je bil človek dobrega srea, pc«trezljiv in prijazen do vseh. Zato pa je žal po njem vsem, ki so ga poznali. »Jaz bom rnlad umrl« jc rekel nedavno v šali svojim domačim, »zato želim imeti lep pogreb.« In res je imel lep pogreb. Na nic- govi zadnji poti ?a je spremljala dolga vrsta prijateljcv. Naj počiva v miru! Iz Bovškega. Kakrr povsod, tako tu- di pri nas vedno nesrece, bodisi vsled nc- pazljivosti ljudi snmih, bodisi vsled prena- gle vožnje vojaskih avtomobilov. One 8. febr. ob I uri popcildnc po\'ozil je vojnški avtomobil v Dvoru pri Bo\';u Mletnega Franca Kenda iz Dvora. ^vtc- rnobil je zavozil popolnoma vstrn^ iz ce- • ste in zadel v eno razvalino. Najbrže se !e hotel ubogi France umakniti in se zatckel k ani razvalini, kjer ga je dohitela pre- zgodnja smrt. Avtomobil inu je zdrobil črepinjo. Slična nesreča pripetila se je isti dan tudi na ^agi, a k sreči ni zaznamovati smrtnega slučaja. KoTiečno se je vendar le doseglo, da je prišla avtoinobilna zveza v roke doma- činov in je toraj upati, da se slične nesrc- če ne bodo več vršile. Na pustn© nedeljo vršila se je v Logn pri Bovcu po 10 letih zopet enkrat prire- ditev pevskega društva »Mangart«. Prav je, da se je tudi to društvo prebudilo iz rnir- nega spanja i)ravičnega. Vsa cast gdč. učiteljici Ani Mladičevi, kateri edini se je zahvaliti za res zelo dobro vspelo priredi- tev. P e t j c in i g r a. Kakor nalašč za naše ljudstvo. Zopet so po dolgih lctiii imeli ljudje priliko se iz srea nasinejati, ter vživati lepoto slovenskega petja. Ode. pevovodkinji pa prav iz srea ca- st i tamo in jo prosim« naj svoje prieeto delo na tern polju nadaljuje in nas v krat- kem zopet prescneti z kako prireditvijo. Pripcimnili bi še bilo, da so v Logu fantje in dekleta, ki bi prav lahko sodelo- vali pri tern obeekoristnem dru.štvu. Kak° lepo bi bilo slišati, ko bi prihodnjič nastopü močan pevski zbor. Torej združite se. Zborcvanje tolrainskega učiteljskega društva se je vrsilo 16. febr. pri Sv. Luciji- na dnevnem redu so bila zelo važna vpra- šanja. Poročilo o delegadjskem zborova- nju v Trstu je vsebovalo obilo razmišlja- nja vrednega gradiva. ^ovorilo se >e o »Učiteljsketn Vcstniku«. ki zacne izhajati s prvim marcem in bo izhajal dvakrat na inesec. Ker je isti v prospch šolstva in v dobro učiteljskega stanu neobhodno po- treben, se učiteljstvo nika'kor ne bo straši- lo v to potrebnih žrtev. Zveza učit. dru- stev poskrbi vse potrebno, da se dovoli tudi znanstvenim listom sosednjih držaV vstop na nase ozcmlje. Olede poučevanja italijanščine se je sklcnilo, naj se poučujc ista le tain, kjer se je poučevala prej nem- ščina. Poučuje pa naj jo vedno le domačc učiteljstvo. Ker je izobrazba najboljša podlaga dobremu napredku, bo prirejala Zveza ljudska predavanja širom JulijsKC Bencčijc. Razpravljalo se je tudi o novih ljLidsko - šolskih knjigah. lVadučitelj Fr. Ločniškar je podal oceno De Micheli-jevih beril. Zborovalci so ga pcslušali z zanima- ujem. Marsikatcra njegova opomba ic vzbudila občo vcselost. Sprejeta je bila tudi resolucija ki zahteva, da bodi čitaiika popolnoma saniostojna knjiga, obsegajoča najlepse odlomke iz slovenske književiio- sti. Končno se je govorilo še o peuzijskeiTi zakonu, draginjskih dokladah, okrajni učit. knjižnici itd. Nato je zaključil nadu- čitelj J. Rakovšček lepo vspeli sestanek- Pri Zborovanju je bil navzoč predsednik Zveze nadučitclj Anton Grmck. Kamnje. Dne 14. t. m. se je ©hajala pri nas redka slavnost zlate poroke vele- uglednih zlatoporočencev gg. Jožefa i»1 Marije Črnigoj, starišev našega preč. Ü- župiiika. - Slovesno pritrkovanjc je na- znanilo izreden dogodek. Ljubeznjivo, ka- kor bi se nebesa smehljala, je zrlo svetlo solnce z neba, ko sta častitljiva zlatopo- ročenca, obdana od svojih otrok in svatoy stopala v cerkev k sv. opravilu. Prizor, ki se je tu nudil pobožnemu gledalcu, je bil do solz ganljiv. Pred oltarjem presrečni stariši, ob oltarju dva sinova duhovnika- preč. g. Franjo, župnik v Kaninjah in preč- g. Henrik, vikar v Lokavcu, okrog pa ve- nec ostalih sedmero otrok s svojimi za- konskimi sodrugi in svati. Ko je nagovioTil zlatoporočenca sin župnik, je zasvetila solza hvalcžnosti in ganutja v očeh vsel» navzoeih. Med sv. maso sta zlata ženiij in nevesta z vsemi svati pristopila k miz' Oopodovi. Po sv. maši je imel prisrčefl nagovor g. vikar Henrik ter razložil i'1 izvrsil blagoslov vina, na kar so vsi svatje po starodavni šegi pili iz blagoslovljeneff^ vrča. Med vsemi opravili je spretno pre- peva! domači cerkveni zbar. Redko slavljc se je potem razvilo v župnišču v najprisrčnejši družinski praz- nik. - Pridružujemo se iskrenim voščiloin dobrih otrok in kličemo: Na mnoga sele- ta do biserne poroke!« Brje. Na tolsto nedeljo 15. t. m. prire- dilo je bralno in pevsko društvo v Brjal» predpustno veselico v veliki dvorani vKa- sovljah. Liudstva se je nagromadilo nad vsako prieakovanje, da je bila dvorani polna. Red je bil najlepši in točka se je vf stila za točko brzo brez dolgocasnih od- morov. Domaci na novo nastopivši meš.at1 zbor je zapel Volaričev »Pogovor z do- rnom« in nekaj narodnih iz Hubadoveg3 vcnčka. Stari moski zbor pa »Soči« tes »Slovenec, Srb, Hrvat«. Petje je bilo lep° in v cast peveem in pevkam, ki naj ga LO' je naprei. Igre so bile kar Stiri: »Pri g°' spodi«. »Kniet in fotograK »Krčmar Vrl zvitem rogu« in »Čevljarski vajenec, I^ra- ne so bile dobro in so izzvalc obilo smeha.- 2a\ da za tako dvorano ni nikoli zadost' močan ipralčev glas! Malokedaj se čuie prednašati s takin1 občutkom kako deklatnacijo. kakor je tj storila mala Mariia Birsova deklanuijot/ 1 ''•"CHCrčičcvo »Domovini«. 'a sedaj tako ¦ljnnierna pesnitev vpliva električno na °bčinstvo. Nastop domačega Sokola na odru, ki |e tako lepo izvajal ročne vajc, naivdušil 'e cbčinstvo in vlil novega poguma za dc- '°« ki pelje v boljše čase. Počctkom jc društvo sklenilo. da bo- dj vcselica brez plesa, toda nekateri mlaj- ^ člani v očigled pustnemu času prav ni- so moRli drugače, nego da sc niora maio Poskcčiti. Pa so prišli taniburaši iz Sela, '*' so pridno tamburali nied veselico in slednjič še nekoliko za pies. Vstreženo jc bi|o tako vsim. Brez najmanjšega ncspo- pzumljenja in neprijctnili zanletljajev raz- ?'i so se vdelcžcnci proti polunoči na svo- 'e domove. Družtvo pa, ki iiaj ga veže dul; j-dinosti in napredka naj nain prircdi še K'-iko lcpo veselico! Iz kanalske define. Zadnjo prcdpustn0 ^edeljo smo oživili zopet našc starc: izo- braževalno društvo, in že v soboto 14. t. !n- smo imeli zabavo, ki jc izpadla v splo- Sll(> Ziidcvoljnost. Tudi v Desklah kaj pri- Jlno dclajo, v nedeljo 15. t. m. so imeli za- )avo, in to že vdrugič v zadnjein polletju. [H'lamacija, pevske tcčke in igra, vse je bl'o dovršeno. Pohvala'gre vsem sodelo- y^cem, v prvi vrsti g.čni Boltar in g. Ce- Ulrinu, ki sta tcžko naktfo vodstva spret- n° izvršila. Za nas je to dobcr vzgled, in !r/-ani ne smemo dolgc zaostajati za va- ^uii. UpajnK', da v kratkem nudinio vcč, neKo pri zadnji prireditvi. . \z zapadnih Brd. Jezikovne razmere, y se že nekaj časa sem uveljavljajo pri krrninski okrajni sodniji, rne silijo, da se 'jjfcim v Vašem cenj. listu in javno pri- "}&m, kako nečuvcno jezikovno prakso je vPel]al v svojern oddelku sodni prcdstoj- 'Jik M-irizza. Ta gospod, ki je menda tudi i;rrJsegel, da bo spoštcival zakon piska na Zakon in take zastarele stvari; njemu na- ¦J^ujc način postopanja nc zakon; temveč '''^Kova nacijonalna zagrizenost, ker sicer I11 bi mogcl v jezikovnetn oziru tako tep- rti zakona, kakor c>n to dela. Slovenščino Jt, narnreč popolnoma prognal' iz svojega ("Jcltlka. Zc več mesecev ni prišei sIdvcii- >. ° Pisan sklep iz njegovc pisarne. in to v j-^to slovcnskih zadevah iz naših briskili ! ?.in' v katerih večina ljudi ne razume p'ijansko. Tcida ne saino to. Svojo jezi- >0yno nestrpncist tira celo t-iko daleč, da "°če s strankami v uradu niti ustno več !'čevati v slovenščini. Naše Brice, ki j:)«a|o cpraviti z njim, sili da govorijo ita- 'ianski! Ako stranka. izjavi. da ne zna tega J^ika, vstraja Marizza pri tcni, da mora ^ovcriti po italijansko! Razumc sc da to 'ma g. Marizza narcčilo od zgoraj, ali [^ »ostopa na lastno pest? Dobro bi bilo, ^. se naše politično društvc: začne zani- | il«i za to najnovejšo jezikovno prakso ,' da se dciženc, ali se je začel ta »dcmo- "J^tiztm« uvajtai pri naših sodnijaii po ./il?'U od zgoraj, - ali pa imanio opraviti '/^Pet z enim tistih »piccoli irrespcmsabili«. ,-^kakor pa zahtcvamo. da merodajna ^Ptest napravi red in pozabljivega g. Ma- ?(7o prduči, kaki jczikovni predpisi C|Wjo v nasi deželi. sc Domače vesll ¦^ Smrtoa kosa. V (>Jorici je umrla gospa ^lro!ina Fcrlat roj. Kodermac, soproga g. ^učitelja Antona Ferlata. Blaga ranjka f zapustila 7 otrok, od katcrih najmlajši .' vicejv štejc komaj nekaj dni življcnja. — l'klo prizadctcmu j^osp. soprogu ln osta- lrri izrckamo iskreno sožalje! Gospod Andrei Poberaj, okrožni živi- C;^dravnik v Vipavi, se je dne 14. febru- r^ t. 1. poročil na Planini pri Vipavi z p^spodično Ivanko Kobalovo s Planinc. Lestitamo! v Slovenska ljudska š&la v Gorici. Mestni ¦'Olski svet v Ocrici je obvestil z dopisom jv?ne 13. febr. t. 1. odvctnika dr. Karola ^%ornika kakor zastopnika starišev, ki p3 z vlogami in po odposlanstvih na ine- t0(fejnih niestih zahtcvali zopetno atvori- ev slovenskih šol v üorici, da je general- !.cJvilni komisarijat z dopisom 9. t. m. •.^"lobčil sledeče: Predscdnik ministrskega 2fSa ^e s te'c^raniom z ^ne 4.-t. m. štev. Jj>«6 pritrdil ,da se začasno z.a tekoče šol- n,vQ leto poskrbi za pouk otrok slovanske v^rodnosti v Qorici z ustanovitvijo slo- Ij^kili vsporednih razred'Cv pri eni ita- ,,!anski ljudski šoli.« -- Mestni šolski svet '^retie, kar trcba, da se izvrše naredbe edsednika ministrskega sveta. (j Hopis mestnega šolskega sveta je bil ^ptuvljen dr.-ju Podgorniku dne 19. t. m. ¦ J °Ve"ski stariši pričakujejo, da bodo za- ,^snc slovcnske vspcrcdnice otvorjene ne- ^«orna in v zadostnem številu ter da flip S 13r^l'c^nJinl šolskim letom spreme- v Q y samostojno slovensko ljudsko sdlo ne Oric'- Merodajne oblasti naj bi pri tern -^ ^^abile, d'.ii so Slovenci imcli v Oorici y0 "ltloKo drugih sol in zavodov, katerih ^Or?LK1 °ivoritcv Jc za kulturne potrebc j (> l;^ib Slovencev ravnotako neobhcdn<> °bna, kakor ctvoritev ljudske sole. Izpiti za slovenskc učiteljiščnike in srednješolce v ^orici bodo hitro po Veliki noči. Natančnejša objavoi pride pravo- casno. Radi pomaujkanja prostora smo mo- rali odloziti za prihcidnjo številko obilo zanimivih člankov. lzostal je radi obilice političnega gradiva tudi politični pregleU, ki bo v prilicdnji številki tern obširnejši, istotako tudi pregled iz 'ugoslavije. Zbcrcvanie učiteljikega društva za gc riški ok raj se vrši v četrtek 4. marca t. !. ob 10 uri predji. v (iorici pri »1'reh kro- nah«. Dnevni red: I. Move šolske tiskovi- ne in njili vporaba - porcča tovariš Reja. 2. Poročilo o delegacijskcm zborovanju »Zveze učit. društev«. 3. Razno. »Kmetska zveza« za ajdovski sodni okraj, ki ima svoj sedcž na Ooričici pri Ajdovščini, sklicuje na dan sv. Jožefa red- ni občni zbor z običajnim dnevnim redoin. Obeni zbor se bo vršil ta dan pri Rebku ob 4 uri pop. — Jancz Leban, predsednik. Rcpurski umor? V ulici Lombroso so v sredo pouoči Zcipazili mimoiidoči skljucc- ne^a človeka, katcrcga je neznan zločinec ubil s tern, da mu je s težkim predmetom zadal grozno rano na glavi. Mrtvec sc imenuje Peter Ellero in je bil po poklicu zidar. 0 morilcu ni dosedaj nobenega sle- du. üorica brez mesa. Radi vclikega po- manikanja mesa je nezadovoljnost mc- šeanstva vedno večja. Meso se dobiva le dvakral na teden in še tedaj z veliko teža- vo. Sedaj bo morda šlo boilje, ker je gen. komisarjat zvišal kontingent mesa za Oo- rico cd mesečnih 150 kvintalov na 400. F^azun tega se bo najbrže v kratkeni op«i- stilo vsc brczmesne dneve. »Za pravične meje«. V nedeljo so pri- redile italjanske nacijonalistične stranke hrupen shod vr Tr&tu, na katerem so» zahte- vali vsi govorniki naj ostane vse zasedc- no ozemlje eclokupno ped Iatlijo. Ves krik in vik in vsc zavijanje dejstev, v katerem so se Italjani pokazali vedno velike moj- stre, jim ne bo> pomagal in ostanemo na- pram takim manifestacijain hladni in — računajoči. Izplačevanje pokoinin bivšim avstrij- skim nastavljencem. Osrednji urad za no- ve pokrajine je uredil zača.sno izplačeva- nje pokojnin civilnim in vojaškim umirov- l.iencem, ki bivajo to.stran zasedene črte. Ce prizadcti umirovljenec ni rojen v za- sedenem ozernlju, pa ima na podiagi saint- germainske pogedbe pravico do italijan- skega državljanstva, se mu bo izplačevala pokojnina ali vsaj pomoč na račun istc. - . Št. 22?7. Dodatki za lire s posebno serijo se bodo izplačevali v podružnicah »Banco d' Italia« v Trstu, Oorici in Puli proti pre- dložitvi potrdila, da so bili omenjeui dr- žavni papirji in blagajniški boni s posebn0 serije za.men]ani v navadne blagajniške bone. Lire in blagajniški boni s posebno serijo se bodo tudi dalje zamenjavali v omenjenih pcdružnicah »Banca d' Italia«, toda le na podlagi posebnega dovoljcnja zakladne^a nadzorništva v Trstu. Dar za »Šolski dom«: Pri zlati j^osjtiji zlatoporočencev ^. Jožefa in Marije Cr- nig'Cj v župnišču v Kamnjah nabrali 100 L v svrho, da bi se kmalu otvorili prepotrc- bni šolski zavodi v Oorici. Srčna hvala! Pri plesni zabavi v Centralu je bila pozabljcna suknja. l>cibi se pri slugi Ccn- tralne posojilnice istotam. Vprašanfa in odgovori. J. B. Dciga pcljana. Obrnite se z vpra- šanjem na okrajno sodnijo v Ajdovščini, ker so tarn znane krajevne okoliščine. J. M. Kobarid. Begunske in družinske (vojaške) podpore se izplačujejo od 4. 12. 1Q19 dalje po ključu 60%. Razliko nazaj izplačujcjo davčni uradi brez pesebne pro- šnje. To pa ne velja za naknadno beg. podporo. V tern smislu se popravi tudi odgOvor v zadnji št. »Straže« pod i. g. h. 1920 to- čka 1.) A. K. Ponikve. Po okupaciji je bilo uradii'd razglašeno, da mora vsakdo brez izjeme (toraj tudi lovski cuvaji) pod ka- znijo oddati orožje. Prosite pri okr. civ. kom. v Tolminu za oro-žni list, in ako se Vain isti dovoli, prosite, da se Vam vrne puška. H. K. št. 32. Invalidni sin dotične vdo- ve naj prosi potom žiipanstva pri okr. civ. kom. v Postojni, naj mu nakaže penzijo. K. Č. Kred. Od izbruha vojne med Ita- lijo in. bivšo Avstro-0grsko do leta 1917 jc bil Vaš sin brez Vase vednosti vojak, ker ste bili Vi za črto na ital. strani. Akoravn0 bi bilo umcstno, da bi bi bili priglasili že leta 1917^ ko ste prosili za družinsko pcd- poro v naprcj, svoje zahteve za naknadnO izplačilo pedpore od časa vpoklica Vaše- ga sinu do leta 1917, oglasite se vendar s prošnjo za doplačilo potcm županstva na okr. civ. kom. v Tolminu. Ako ste dela nczmožni vsled starosti, oglasite sc pri županstvu, ki izpolni toza- devno tiskovino in jo dostavi okr. civ. kom. v rcšitev. A. J. Idrija. V zadevi Vaše družinske podpore (vojaškc) sc obrnite na okr. civ. kom. v Tolminu ali na gen. civ. kom. v Trstu. Na Dunaju ne pcsluje nikakoršen urad, ki bi se pečal s zadevami. ki se ti- čcjo zasedenega ozemlja. F. K. Dvor. Tistim, ki jim je bila izpkt- čana naknadna begunska podpora po kij»- ču 40/r, se ne boi ničesar več doplačalo. K. P. Bovec. Zavarovalna družba »The Mutual« nima na ozemlj bivše Aystro- Ogrske naše vedncsti nikakega zastoi>- stva. Nakažite premije potom banke na centralo. Kje se ta nahaja, je razvidno \z- police. I. P. v P. K 1.) Potrpite, prosimo, do priliodnje štev. -.) Razlika med solnčnim poldnevom, t. j. easom, kci stoji solnce na najvisji ne- besni točki, in meščanskim poldnevom, ki ga kažejo žcpne in stenske lire, menja po- lagoma od dneva do dneva. Ta dva pof- dncva se razlikujeta v letu dvakrat za pri- bližno četrt ure, in sicer dospe krog 11. 2. solnce 14 minut po in začetkom tK:vembr;i za 1() minut pred poldnem nasih stenskih ur na verhuncc svoje poti. Lc štirikrai na lcto, namreč krog K5. apr., 15. jun.. 1. sejit. in 25. dec. kaiete «be uri. solnčna in sten- ska ob istem času poldne. Kdor pa hoče poljubnega dne uravnati svojo ro i>ot soln- čni, mora vedeti za razliko med solčnim in mcščanskhn poldnem za dotični dan katero najde v posebnih tabelah, izdanih posebno za uporabo na zvezdarnah. K. Z. Kal pri Bovcu. K redni begunski pedpori. ki se Vam je izplačevala1 svoj ča,s, sc ničesar ne donlača. Od dneva Vašega bega do 1. 6. 1917, od ktcrega dneva dalje se Vain je izplačcvala redno begunska podpora, Vam pristoja naknadna begun- ska podpcira, ki se Vam jo izplača pa le tedaj, ako ste vložili pravočasno. t. j. do 10. 4. 1918 tozadevno pro&njo pri glavar- stvu okraja, kjer ste bivali kot begunka. Pravico do 2 mesečne beg. podp. po po- vrnitvi v domovino imate le. če ste se po- vrnili po prihodu ital. uprave. Če bivate sedaj v tuji obcirii in ne morete v svojo, kar liiorata potrditi oba župana, Vam šc dalje pristoja beg. podp.. tudi če ste se povrnili pred ital. upravo. Koliko članov diužine naj dobiva kmečko podporo, oil- loča politična oblast na podlagi infornracij oiiczniko\'. Zewd, ki so ji padli sinovi. naj pros» za družinsko podporo in penzijo: potom županstva pri okr. civ. kom. v Tolminu. Do N. meseca poi smrti vojakovi pristoja ostaliui druž. podpora, dalje penzija. TEPENSKI KOLEDAR. FEBRUAR. 29. Nedelja, 2. postna, Rajmund, Roman. Marec. 1. Ponedeljek, Albin, Hadrijan, 2. torek, Simplicij; .1 sreda, Kunigunda; 4. četrtek, Kazimir, Lucij; o. pctek, Evzebij, 6. sobota, Fridolin, Viktorin. Naznanilo in zahvala. S tužnim sreem javijamo da je dne 21. t. m. izdihnila svojo blago dušo 52 let stara nepozabna opro^a in niati JOŽEFA VOUK ROJ. TOPLIKAR. V britkosti te izgube izrekamo srčno zahvalo cast, duliovščini, učiteljstvu, sorodnikom, pri'ateljem in občinarjem ki so nas z čugtvovanjem tolažili; ter izkazali blagi pokojnici pri pogrebu blag spomiu; nam ostalim pa tolažbo sožalja. V OSEKU, dne 23. febr. 1920. Žalujoči : Soptog Jožef, sin Alojz, brat Anton, unuka Milan in Tihumil, nev. Terezlja. Priporočam svojo knjigavezuico BEDNARIK Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Doma"). g"% J#w ki je do- ijospoaicna, v^ia . trgovsko šolof išče primerne službe. Naslov pove uprava. Proda se tako] lepa skoraj nova oprava (mobilija) za eno spalno sobo, — — — — — v ulici Matioli 15. ::BRIVNICA:: Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17, — se priporoča slavnemu občinstvu. — > Za pr^dtiske, risbe In vezlla za zaročence, obieke U dr. se priporoča, zngotavljajoč Jične izvršbo. dipl. učiteljica ročnih del, Gorica, ul. Raštelj 5, III. nadstr. JranilHica in pesojilHica" = V JSEKU = bo imela svoj redni 0BČNI ZBOR due 29. februarija 1920 ob 3« uri popolndne v župniščn s sledečim dnevnim redora: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rasiunov za 1. 1914, 1915, 1916, 1917, 1918. 3. Volitev načelstva in nadzorsiva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi se vabijo vsi člani! ODBOli. Zbirka cerkvenih in narodnih muzikalij v zalogi Knjigarne Kat. ===== Tisk. Društva ¦ Gorica, Via G. Carducci 2 (Tftontova hiša). A. Cerkvene pesmi. FOERSTKR: Cecilija I. del vezano . . . .L 5 — „ „ „ broširano . . ., 3'— „ „ H. „ yt-xM.no . . . .„ *¦- ,3 tr „ kroširano . . „ 3"— „ Cantica sacra: Orkvtna pesroa- rica za moSki in ženski žbur.....„ 4.— OCVIRK: Skladbe za harmouij 10 preludijer „ 3 — K1BI0VEC: Rihar renatus 21 pesmi naäema GoHpodu..............,, 4"— PRKMRL: Orkvena pe»marica za mladino „ i 50 11LADN1K: Tiiiiidvajset Cerkyenih naperor za moški zbor ............, 4'— FOERSTKR: Sedem pogrebnih pusiiii »a mešaui zbor ............„ 3"— PRKMRL: Šmamice (10 Marijinih pesroi) a) partitura..........,, 3"50 b) glasovi po.........,, I"-- FOKBSTKR: 6 Marijinih peami za 3 2<>nske in moSke glasore a) parlitun*.........„ 3- - b) glasOTi.........., 1-60 PBKJMRL: Godovuice nebeSki Match 17 pesmi a) partitura..........,, 6'-— b) glasovi...........„ l'2i SATTNKR: Slava Jezusu a) partitura.........„ 5"— b) glasovi..........„ I — i«KBAN : Zbirka, cerkrenih pesrai za mešani zbor z 1 samospevom........,, 3"— (IRIbAR: Obhajilne pesmi za aiešan »kor a) parlitura..........„ 4"— b) glasovi..........i} 2"— SATTNKR: Missa s«raphica a) partitura.........t L•— b) glasovi.........."t i — FAIST: Marijine pesmi z». mešan zbor a) partitura...........7> IY5Q b) «lasovi ...........f) f— PRL&iRL: Hvalite gcapoda v rijegovih »vet- nikih 20 pesini v cast »Tetnikom a) partitura......... 4.-— b> glasoTi..........') 1-20 FOERSTER: 12 alovcnskih pesmi . . . 3-— „ Ecce aacerdos ruagnus . . Ü* — PRJCMRL: Slave Sv. Križu........' Si-- CVEK: 12 Cerkvmiih pesmi......."t 2'— PRKMRL: Requiem pro una voce cum orjano „ 3*— CHUM: Aapergos me ot Vidi aquam . . . „ 3"— J'RKMRL: Solndna pcseiu sv. Frančiška . „ 6* — SPUMDLER: Sprem. k ljudaki pesmarici . . „ 7' — SATTNER: Asaumptio za orkester, zbor in soli...............f> i050 PRKMRL: 10 maSuih pesmi za mošan zbor „ 4>-— OCVIRK • 6 velikonočiiih posmi ka tneSaue glasove........... • . . „ 4 20 ÜR1HAK : Postni in velikonočni napevi za mešan zbor.............n 4-— fiRUM: Alcluja 10 velikonoönih pcBmi . . J 250 if'OKRSTER: 10 Evhariatidaih pesmi w me- Sani zbor a) partilura........t> 4-— b) glasovi.........u j-— KOTHE: Handbuch für Organisten 1. in 3. zv. a „ 12' B. Narodne pesmi. HI^ADNIK: Dosetero moäiuh zborov . . L 250 VIÄJKO VODÜP1VEC: Moöki «boh . . . 850 M- KOGOJ: Troje solospevov za jlasovir . 3-50 FfcRJAJNČlC: Moški zbori..... *•._ SICHfilih: Tnje n.ošk! zbori........ 2"50 MlHELClC: II. Venöek narodmh pesrai . .„ a*- ALJAŽ: l.-VU. zvez^k mesanih in moških zboror a...............t 2'— (xRUM : I. Ven&jk uarodnih peBmi . . . „ a—- H. ». M ., . • . „ 2-50 HI- M „ „ ... ,. 3'60 BAJl/K: Na Gorenjskeni je fl<>[no Potpouri slovciihkih narodnih penmi za tambu- raäki zbor.............)f 350 JBAJLJK: Bom sei na planinco. Potpouri slovenskih narodnih pusmi za tambu- ražki zbor.............ty 350 f.TiRMA: Zdravice za petjc in klavir . . . „ 4*-- .MJAl: VI11. zvczck ^i'st zb>/rov (4 meSani ¦ in 2 nioska)............)( 1-50 ORUŽOVIČ: Lira I. zv^z^k 111 II. zvczek a „ 4"- iX IIKV : Slovenske narodne pesmi . . . . , 8 50 >.;AJUK: „ „ „ OdmeTi ; naših gajt'V, II............M 5 — i ERJANČ1Č: Mesani in ženski abori a) partitura........)f &•— h> glasovi.........;, S1— FOERSTER: Naša zvezda best-dc spisal S. GregosciC............. 3- - Za naročila po požli za t<>2o do 5 kj več 2 L. Predžagarja, z daljšo prakso, ki ume žagati na ve- Dicijanko, polnojarmenik in brusifi žage na smirkel] sprejmem takoj v službo kot = ŽAGOVODJO. = 1 sBOnOSt l starejša, samostojna in energična moč. Punudbe s prepisi 5pri- čeral in zahtevo place na : A. ROVAN, parna žaga, COL pri VIP A VI. : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. Naznanjam slav. občinstvu, da sem svojo krOJaČniCO premestil iz I. nad. v pritličje v isti hiši. Obenem naznanjam, da se mi je posrečilo, nakupiti veliko množino tsakovrstnega tudi Črnega blaga še po zmernih cenah tako, da. zamorern bTOJim cenj. odjemalcem ugodno po- slreči. Delo izvršujem točno, ker imam zadostno šter. kroj. pomočnikuv. Do- Toljeno je ogledati si vsakomur. Priporočam se udani Arid re] Mavrlč kroj. mojsier, Piazza Grande 22 (Travnik 22). Oskar Bruggnaller T Gorici, Nuuska iillca fit. 6. Vdika izbira rakev, umet L nih veneer in drugih po- y grebnih potrebščin. — Delo ^ doma^e _.- cene 2iuerne. Naročila ee izvršujejo točno. MIHA KOZMAN Gorica, Via Rastello 27 Bogata zatoga kmetijskih, lesnih — kakor tudi zaloga hišnih in kuhinj- ßkih potrebščin. Velika izbera kre- gel] za balincanje, steklenih izdelk*'- — — in ilnatih posod. — — Josip Fon priporoča svojo Z A L O G O Ysakovrstnih klobokov Gorica, Via Semiriano St. 6. ZOBOZPRAVHIŠKI ÄTEUE - - PAOLO NETZBANDT SPREJE^A OP 9—12 IN OP 2—5 V GORKI, VIA DÄMTE ST. 12. Zajaračeno priatno vino, - mašno vino, večletnikov ze- lena in burgundska in na- mizna vina po tržnih c«nah prodaja ------- „Kmetijsko društvo" === V VIPAVL ===== Naznanjam srojim cenjenim odjernalkam, da sem otvorila zopet svojo pr©dajalno in delavnico klobukor t Ozki ulici (Via Stretia) 4. Postrežba točn» in cene zmerne. Za obllen obisk se priporoča z Ottilia Calligfaris. :: Fozor settrji! Več medu ima na prodaj TOMAŽ MIHELAČ, Podbrdo 61. Ccna po «logovoru. Županstva pozor! „NARODNA TiSKARNA • v Gorici je Zcložila : Prosnje za vzdržcvalne prisjievke, dvojeztčne. Živinshe potnfi liste v zvezkih ä 100 listov. — — — — -- ZÄHVALA. Pavodcr« smrti in pogreba naše nadvse Jjubljcne stpröge, ma- lere, hčerke, scstrc, svakinje in fete gospe Karoline Ferlat r»j. Kodermac izrekanio svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem dragim prijatelj^m in znancem, ki so nam staii v težkih diiüfi bolezni ifi smrti ob strani in nas tofažili. Posebno pa izrekamo svojo zahvalo vsem, ki so drago in Ijubljeno ranjko v tako obilnem Stevilu spremili k večnemu ^očitku, kakor tudi darovaidjern krasnih vencev. Bog vsem stotero povrni! Ö0RICA-S0V0DNJ1:, dne 22. kbr. 1921. E>ruziai : Ferlat-Kodermac. ZAHVALA. Za vse izraze sočufja in lolažbe, ki so nam bili podani ©b srnrii na5oga nepozaJjnega sopr^ga, očela, sina in brala ! Alberta Rajer, Badiiciteija v Lokavcu pri Ajdovščioi se zahvaljujemo najtopleje vsem sorodnikom, prijateljein in znancem. Posebna zahvala gre gg. koleginjam in kolegom pokojnikovim za častno spremstTO na zadnji poti. preč. dtihovščini, gg. peveem za podarjeai venec in pete žalostinke, osobito zahvala pa f. aadačitelju Mermolja, ki sc je pcslovil ob edprtem groteti v finljifih fee^e^ah od dragega pokojnika. Vsim na^a prLsrčna 2aUva(a ! LOKAVEC, dne It. febr. I92#. dna, mats. lHilica, s§pr©ja. Evgen, f^ajko, brata. Jelica, sesira. ZOBOZDRAVNIŠKI ATEUE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobolehnik ullca 24 Maiglo (prej ulica Tre Re) štev. 9 (t bližini kapueiosk« c&rkre) ordinirata od 8*/a do 6 ure -:- ob ngdeljab od 9 do 1 wre. Brezbolestno zdr&njo n piooabranj© zobor. ^^^ Umetni zobje po najnovejfii telinikii. s^ ----------e ^ $---------- Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo aploiao zdravwisko prakso« Podružnica Ljublj. Kred. Banke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestuje vlo^e na knjižice po 3 ]k *|i, n& daljšo odpov^ vezarte vloge po do^ovoru. Ndkip in prodaja Ysakovrntnega tiijega denarja. KakaxlU t JugoslavU' In hiozeBibtvv p« 4üerntm knrzm.