: Jože Apat Mj glasilo ravenskih železarje ravne! * informativni Leto 43 Ravne na Koroškem, julij-avgust 2006 št. 7-8 NAJBOLJŠE KOROŠKE INOVACIJE ZA LETO 2005 Priznanji tudi za inovatorje iz Metala Ravne in Strojev Območna enota Gospodarske zbornice Slovenije inovacijam za leto 2005. Med 13 nagrajenimi (GZS) v Dravogradu je 9. junija v Gostišču inovacijami (s čimer so bili organizatorji zelo Aerodrom podelila priznanja najboljšim koroškim zadovoljni, saj so iz različnih dejavnosti in iz vseh Avtorji najboljših koroških inovacij za leto 2005 so prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja. Foto: Jože Apat Foto: Jože Apat treh dolin Koroške) sta bili tudi dve z ZGO ŽR. Ravnex vrhunsko orodno jeklo za delo v vročem je inovacija, za katero so Andrej Vrečič, dr. Ferdinand Grešovnik, Vladimir Perovnik, mag. Darja Oblak in Alojz Buhvald iz Metala Ravne prejeli zlato priznanje. Dr. Branko Kramer, Jurij Pratnekar, Andrej Mauhler, Jakob Mavrin in Drago Bevc iz podjetja Stroji pa so za inovacijo Večstopenjska transferna stiskalnica s podajno linijo (predstavili smo jo tudi v prvi letošnji Inovatorji iz Metala Ravne: Alojz Buhvald, Vladimir Perovnik, Andrej številki Informativnega Vrečič, dr. Ferdinand Grešovnik in mag. Darja Oblak z namestnikom r, _ ... .. 3 J fuzinaria) dobili srebrno direktorja Andrejem Gradišnikom. J ' v priznanje. Iskrene čestitke vsem! A. Č. »Bistvo ustvarjalnosti se izkaže v odkrivanju novih problemov, ne pa šele v njihovem reševanju.« Dr. Anton Trstenjak Predsednik GZS Jožko Čuk in predsednik Območne zbornice Koroška Jože Kozmus sta srebrno priznanje izročila tudi inovatorjem iz Strojev; na fotografiji sta Andrej Mauhler in dr. Branko Kramer. Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v juniju Na območju ZGO ŽR: 2. 6. 2006 so poklicni gasilci po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kemijskega laboratorija v Metalu Ravne, 7. 6. 2006 so ukrepali pri delovni nesreči v valjarni Metala Ravne, 8. 6. 2006 so opravili prevoz obolelega delavca iz SŽ-Opreme Ravne, 9. 6. 2006 so intervenirali ob požaru v Styrii Vzmeteh, 14. 6. 2006 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklarni Metala Ravne, 16. 6. 2006 so gasili goreč odpadni material v valjarni Metala Ravne, 16. 6. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v Styrii Vzmeteh, 17. 6. 2006 so po vklopu javljalnika za nivo vode opravili ogled v valjarni Metala Ravne, 19. 6. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v jeklarni Metala Ravne in v Croning livarni, 20. 6. 2006 so opravili prevoz obolele delavke ZIP centra, 20. 6. 2006 so po vklopu javljalnika za nivo vode opravili ogled v valjarni Metala Ravne, 23. 6. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi delavca zunanjih izvajalcev v ZGO ŽR, 25. 6. 2006 pa pri delovni nesreči delavca valjarne Metala Ravne in 30. 6. 2006 pri razlitju nevarne snovi v valjarni Metala Ravne. Druga pomoč in intervencije: 1. 6. 2006 pri odpiranju stanovanja na Javorniku, 6. 6. 2006 pri požaru v kurilnici na Strojni, 8. 6. 2006 pri prometni nesreči na Selah, 9. 6. 2006 so pomagali reševalcem pri prenosu pacienta in pri reševanju živali na Čečovju, 9. 6. 2006 pri požaru v parku na Ravnah, 10. 6. 2006 pri prometni nesreči v Doliču, 13. 6. 2006 pri prometni nesreči v Šmartnem, 18. 6. 2006 pri požaru deponiranih desk na Čečovju, 22. 6. 2006 pri požaru na dvorišču stanovanjske hiše na Partizanski cesti na Ravnah in 29. 6. 2006 ob grožnji s samomorom na Ravnah. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. Foto: Stanko Mravljak MINISTRSTVO ZA OBRAMBO JE IZBRALO PATRIO IN NE KRPANA Obrambni minister Karl Erjavec je 12. junija s sodelavci na novinarski konferenci predstavil projekt nabave pehotnega bojnega vozila kolesnik 8x8 in projekt zamenjave pehotnega orožja Slovenske vojske. Obrambno ministrstvo namreč namerava tanke T55, ki so jih umaknili iz uporabe, nadomestiti s 135 osemkolesniki, za katere naj bi odšteli 63 milijard tolarjev. Ministrstvo za obrambo je izbiralo med ponudbama ravenske Sistemske tehnike (oziroma oklepniki Krpan) in trzinskega Rotisa (kot posrednik je ponudil vozilo finske Patrie) ter se odločilo za ponudbo slednjega. Kot je povedal minister Erjavec, so Patrio izbrali, ker so ta vozila cenovno ugodnejša in bo posel dobro učinkoval na slovensko gospodarstvo, Nad odločitvijo ministrstva so bili v Sistemski tehniki zelo razočarani; o pripombah na postopek izbire, dvomih v argumente o domnevno slabši kakovosti krpana v primerjavi s patrio in nestrinjanjih s trditvami, da je krpan za 10 do 18 odstotkov dražji od konkurenta, so 14. junija spregovorili tudi na novinarski konferenci (podrobneje o argumentih vodstva ravenskega podjetja v naslednjem prispevku). V Sistemski tehniki so v razvoj osemkolesnika vložili dve leti razvoja, posel pa je tudi življenjskega pomena za velik del družbe. Odločitev Morsa je prerasla v politično vprašanje. Erjavec se je moral zaradi nje zagovarjati pred največjo vladno stranko in poslanci, vrstile so se protestne izjave, v katerih je bila izpostavljena predvsem skrb za delovna mesta (UO Obrtne območne zbornice, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, kongres SKEI ...), koroški pokrajinski odbor LDS je med drugim zahteval revizijo in pregled vseh dokumentov ... Izbiro finske patrie je pretresal tudi parlamentarni odbor za obrambo, sklicana je bila izredna seja ravenskega občinskega sveta, delavci Sistemske tehnike so odšli protestirat v Ljubljano... Na izredni seji ravenskega občinskega sveta je Ivana Klančnik, nekdanja županja in direktorica Nožev, Karlu Erjavcu in sodelavcem očitala sprenevedanje in izrazila prepričanje, da je bila odločitev o izbiri Rotisa sprejeta že davno prej. »Vaša odločitev naj bi bila dobra za slovensko gospodarstvo? Prava farsa. Kje pa je Koroška? Ali ni več del te Slovenije? Odločitev je za naše drugo največje podjetje v občini pogubna. Nova delovna mesta? Kaj pa obstoječa, sedanjih 320 naših delavcev v Sistemski tehniki; ste jih že odpisali?« Ministru je očitala, da hvali tujega dobavitelja, medtem ko za domače strokovnjake, ki so SV opremljali vse od osamosvojitve, ni našel dobre besede. »Ni je države na svetu, ki bi takšen posel podelila tujcem ob kakovostnem domačem proizvajalcu!« je pribila. Minister Erjavec je sicer obžaloval, da je prišlo do izredne situacije, ponavljal že večkrat razložene argumente o nekonkurenčni ponudbi Sistemske tehnike (krpan da je predrag in v primerjavi s patrio slabši), njenemu vodstvu pa očital, da je zavajalo javnost, izrazil prepričanje, da se v posel kot podizvajalec lahko vključijo tudi Ravenčani ... Nasprotujoči si strani sta vztrajali pri svojih argumentih, minister Erjavec je sejo zapustil, občinski svet oziroma župan Maks Večko pa je premierju Janezu Janši in Morsu poslal predlog za revizijo postopka izbire osemkolesnika za SV (argumenti: model končne cene je metodološko neprimeren; ponder obeh segmentov ocenjevanja bistveno vpliva na končno oceno; bistvene pomanjkljivosti pri ocenjevanju dolgoročne koristi za gospodarstvo v uporabljenem modelu ministrstva). Zaposleni v Sistemski tehniki so pred ministrstvom za obrambo protestirali »proti nepravični in škodljivi izbiri dobavitelja oklepnikov«. Okoli 250 delavcev Sistemske tehnike se je 19. junija odpravilo na protestni shod v Ljubljano, pred stavbo MORS: »Ker imamo pravico boriti se za lastno preživetje, ki je tokrat ogroženo zaradi pristransko vodenega postopka izbora dobavitelja borbenih vozil.« Predsednik SKEI Konference Ravne Janez Klančnik je obrambnemu ministru Karlu Erjavcu predal odprto pismo. »Ker bi bila vozila, izdelana na Ravnah, boljša, cenejša in varnejša, seveda pa tudi kompatibilna z opremo zveze NATO, zaposleni zahtevamo, da Ministrstvo za obrambo RS začne pogajanja s Sistemsko tehniko in operira z resničnimi argumenti. To je optimalna rešitev za opremljanje Slovenske vojske.« Minister je v odgovor ponovil, da je bila razpisna vloga Sistemske tehnike slaba in da sodelavcem, ki so testirali vozili, povsem zaupa. Ob protestih in protestnih izjavah ob izbiri finskih oklepnikov pa je javnost kmalu izvedela tudi za povezovanje Patrie, Rotisa in Gorenja, ki naj bi ustanovili tudi skupno podjetje za dobavo osemkolesnikov, in pri tem sodelovali z okoli petdesetimi slovenskimi partnerji. Ministrstvo za obrambo je z Rotisom že začelo pogajanja ... Sistemska tehnika je 23. junija preko Odvetniške družbe Zdolšek na Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo in podjetje Rotiš vložila tožbo na razveljavitev pogodbe o dobavi pehotnih bojnih vozil (kolesnikov 8x8). V Sistemski tehniki menijo, da so najugodnejši ponudnik, zato s tožbo zahtevajo, da RS s Sistemsko tehniko sklene pogodbo o dobavi osemkolesnikov. Ravenska družba je sodišču tudi predlagala izdajo začasne odredbe, s katero se zadržijo vsi pravni učinki izbire najugodnejšega ponudnika v navedenem postopku, toženima strankama pa se prepove podpis pogodbe o dobavi 150 pehotnih bojnih vozil oziroma njihova dobava. Pred tem je Sistemska tehnika na MORS že vložila zahtevo za obrazložitev obvestila o oddaji naročila zaupne narave in naročnika pozvala, da odgovori na vprašanja. Ministrstvu je predlagala, da odločitev o izbiri ponudnika osemkolesnikov zadrži in začne pogajanja z obema ponudnikoma. Odgovora (do zaključka redakcije) še ni bilo. A. Č. SISTEMSKA TEHNIKA ODGOVARJA Z ARGUMENTI V zadnjih desetih letih je Sistemska tehnika dobavila Slovenski vojski (SV) 85 šestkolesnih oklepnikov Valuk, ki jih ta zdaj uspešno uporablja doma in v tujini. Nakup licence 6x6 leta 1992 je bila strateška odločitev Republike Slovenije, s katero je želela okrepiti domačo obrambno industrijo, dvigniti njeno tehnološko raven ter opremiti SV z najboljšo opremo. Razvoj osemkolesnika Krpan je temeljil na tem dejstvu in iz logističnih razlogov koncept vozila prilagodil tako, da imata vozili 40 % enakih sestavnih delov, kar je za vzdrževanje zelo pomembno. S tem je zagotovljena avtonomnost vojske in države, saj sta tako proizvodnja kot servisiranje v Sloveniji. Krpan je slovensko vozilo. Večletne razvojne napore, ki smo jih vložili v unifikacijo vozil Valuk in Krpan z namenom pocenitve stroškov uporabe in vzdrževanja vozil v SV, je minister pred javnostjo z levo roko uničil. V nadaljevanju o nekaterih postopkovnih nepravilnostih izbora ter komentar kriterijev izbora (tehničnih karakteristik vozila, koristi za slovensko gospodarstvo ter cene vozil). Kršitev postopka izbire ► Kljub navodilu predsednika vlade, naj izbira dobavitelja osemkolesnih oklepnikov poteka po predpisih, se pojavljajo veliki dvomi v korektnost postopka, kar se kaže že v datumu ocenitve ponudb s strani strokovne komisije, to je 29. 5. 2006. Tega dne namreč je ponudnik Sistemska tehnika ob približno 15.00 vložil dopolnitev ponudbe in spremljajočo tehnično dokumentacijo, skladno s spremenjenimi zahtevami in z dodatnimi vprašanji s strani naročnika. Dopolnitve so bile vložene pravočasno. Šlo je za približno 1400 strani dokumentacije, predane na vložišču Ministrstva za obrambo. ► Nemogoče je, da bi se komisija s tem materialom sploh seznanila. Zelo verjetno je dokumentacija prišla v spis, pod katerim se je vodil postopek oddaje naročila zaupne narave, šele naslednji dan, to je 30. 5. 2006. Tako obstaja sum, da komisija sploh ni ocenjevala ponudbe Sistemske tehnike oziroma se z njo sploh ni ukvarjala. ► Nemogoče je, da bi strokovna komisija 29. 5. 2006 pregledala in ocenjevala poročilo o meritvah Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. V medijih je bilo namreč objavljeno s strani naročnika, da je ta fakulteta izvajala meritve v zvezi s testiranjem vozil obeh ponudnikov. Fakulteta za strojništvo je poročilo o meritvah izdelala kasneje, to je po 29. 5. 2006, in ga strokovna komisija tistega dne ni mogla oceniti. Tehnične značilnosti >• Vozilo Krpan izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisa. V dveh zadnjih razpisih na Portugalskem in Češkem se je v neposrednem primerjanju ter po dolgotrajnem testiranju izkazalo uspešnejše kot patria. Tudi strokovna komisija naročnika MORS je po izjavi ministra za obrambo gospoda Erjavca (Delo, 15. 6. 2006) ugotovila: »Obe vozili sta izpolnjevali tehnične zahteve.« ► Krpan ima glede na sodobnejši koncept vozila prednosti pred patrio. Samonosilna konstrukcija omogoča manjšo težo vozila, elastično prilagajanje vozila terenu, boljšo plovnost, nižjo silhueto (zato je manjša tarča), manjši premer koles ter možnost namestitve vstopno-izstopne rampe itn. Patria je zasnovana na osnovi okvirja (šasije), na katerega se nadgradi konstrukcija, in to daje vozilu dodatno težo (vsaj dve toni). Vozilo je med vožnjo bolj togo in se manj prilagaja konfiguraciji terena, ima slabšo plovnost in višjo silhueto (je večja tarča), zaradi premagovanja ovir pa mora imeti tudi večji premer koles. Vstopanje v vozilo je mogoče le s pomočjo stopnice. Iz primerjave osnovnih parametrov vozil je razvidno, da govorimo o dveh popolnoma različnih konceptih testiranih vozil, zaradi česar rezultati preizkušanj niso povsem primerljivi. ► Z vozilom Krpan zagotavljamo največjo možno stopnjo varnosti in zaščite za slovenske vojake. Uporabljeni materiali in tehnične rešitve izpolnjujejo in presegajo vse zahtevane nivoje balistične in protiminske zaščite. Posadka je v Krpanu 8x8 zaradi izvedbe konstrukcije bistveno bolje zaščitena pred učinki minsko-eksplozivnih sredstev kot v vozilu AMV Patria. ► Finski oklepniki so iz slabše pločevine. Medtem ko je Krpan 8x8 zgrajen iz visokokvalitetnega švedskega jekla, ki predstavlja najvišji standard kvalitete na področju proizvodnje oklepnikov, bo patria izdelana iz pločevine finskega podjetja Rautarruki. Ta pločevina ne zadovoljuje zahtev predpisane protibalistične zaščite, ki jo je opredelil MORS. ► Dodatni argument v zvezi z varnostjo je t. i. silhueta vozila, ki je pri Krpanu 8x8 za 20 cm nižja od izbrane patrie, in omogoča vojakom višjo stopnjo verjetnosti preživetja na bojišču. ► Dimenzije vozila AMV Patria ne omogočajo transporta teh vozil s transportnimi letali C 130, ki so standard v zvezi NATO. Zaradi te odločitve bo SV morala povečati proračun za nakup nekoliko večjih transportnih C 17. ► Izogibanje argumentirani primerjavi je najbolj razvidno pri plovnosti vozila. Iz podatkov o testiranjih na Portugalskem, Češkem in Hrvaškem je razvidno, da so predstavniki Patrie zavrnili izvedbo testa plovnosti s celotno opremljeno posadko. Medtem je v omenjenih državah vozilo Pandur II/Krpan 8x8 v celoti prestalo omenjeni test tudi na morju. ► Na vozilu je bila že v okviru testiranja predstavljena ustrezna funkcionalnost nadgradnje z oborožitvenimi sistemi. Tako je bilo testiranje Krpana izvedeno z oborožitveno postajo, medtem ko konkurenčni ponudnik tega zahtevanega kriterija sploh ni izpolnil. ► Po besedah ministra Erjavca (intervju, Mladina, 24. 6. 2006) »testiranja, ki jih je opravila Slovenska vojska, na samo odločitev niso vplivala. Želeli so se le prepričati, ali navedbe iz tehnične dokumentacije držijo.« To zveni skrajno nenavadno in zavajajoče. Po eni strani je MORS alociral pomembne človeške in materialne vire za izvedbo testiranja vozil. Obenem pa minister izjavlja, da testiranja na samo odločitev niso vplivala. Morda zato, ker so bili strokovnjaki MORS, ki so vodili postopke izbora, z rezultati testiranj in postopka izbora na Portugalskem seznanjeni že v letu 2005. Na voljo imajo namreč konkretne rezultate uspešnih testiranj vozila Pandur II/Krpan 8x8, ki je bil izbran na Portugalskem. ► Zasnova vozila Krpan je sodobna. Šasija vozila Krpan je samonosilna konstrukcija, kar danes velja za najsodobnejšo izvedbo. Če jo primerjamo z vozilom Patria, ima ta svoj namenski modul nameščen na konstrukciji ogrodja. Takšna tehnologija je bila v uporabi že med drugo svetovno vojno in se zaradi pomanjkljivosti (visoko težišče in majhna trdnost, zaradi česar je okretnost pri vožnji slabša) ne uporablja več. Za razliko od našega vozila v vozilo Patria AMV niso vgrajeni naslednji najsodobnejši tehnološki dosežki: - Sistem ABS proti blokiranju koles pri zaviranju. - Dodatna krmilna zavora, ki zablokira vsa leva ali desna kolesa, omogoča na zahtevnejšem terenu manjši obračalni krog. - Samodejno upravljanje pogonske enote omogoča popolnoma samodejen nadzor in vklop pogona na vsa kolesa in zaklepov, zaradi česar je poraba goriva nižja, življenjska doba pogonske enote pa občutno daljša. - Dvostopenjski centralni razdelilni menjalnik omogoča visoko in nizko območje hitrosti upravljanja. - Popolnoma digitalen elektronski sistem. - Motor standarda Euro III. Predsednik SKEI Konference Ravne Janez Klančnik (levo) je ministru Karlu Erjavcu izročil ostro protestno pismo. ► Pravzaprav vozilo Pandur dejansko ni predstavljalo ponujenega vozila Krpan, ampak je bilo opremljeno v največji možni meri skladno z zahtevano opremo serijske izvedbe. Predstavili smo vozilo s ponujeno enoto z orožjem in, kot je bilo zahtevano, s samoreševalnim vitlom, lanserjem dimnih granat ipd. Če smo natančni, tudi vozilo Patria ni imelo zadnje rampe, ampak samo eno odprtino z vrati na strani, in tudi ni imelo sistema orožja, ampak loputo inštruktorja voznika, ki ni bila zahtevana. Vozilo Patria je vse preizkuse opravilo s približno dvema tonama nižjo težo (in nižjim težiščem, saj je manjkala enota z orožjem), kot znaša serijska izvedba vozila. Preizkusna ekipa Slovenske vojske nam v več korakih preizkušanja ni dovolila odstraniti naše enote z orožjem ali primerno obtežiti vozila Patria, da bi tako prišli do primerljivih rezultatov. ► Kar se tiče okretnosti, lahko primerjamo Foto: Stanko Mravljak zmogljivosti obeh vozil, se je pa vozilo Krpan izkazalo mnogo bolje od vozila Patria. To je nenazadnje tudi zaradi razlike v samonosilni konstrukciji šasije vozila Krpan v primerjavi z ogrodjem vozila Patria. Opravljeni so bili testi slaloma z različnimi razdaljami med ovirami (15, 20 in 30 m), kjer je pri vseh teh zahtevah vozilo Krpan doseglo višje hitrosti kot vozilo Patria (15 m: 25 proti 20 km/h; 20 m: 45 proti 40 km/h; 30 m: 50 proti 65 km/h). ► Menjavo pogonskega sklopa je ekipa podjetja Panduropravila v 20 minutah. Tekom predhodnih preizkusov je naša ekipa opazila več pripravljalnih del preizkusne ekipe podjetja Patria. Ugibamo, ali morda niso razrahljali več spojev. Izmerili smo, da je menjava pogonskega sklopa pri vozilu Patria trajala približno 50 minut. Navkljub tej pomembni razliki so nam člani preizkusne ekipe Slovenske vojske povedali, da je ekipa Patrie preizkus opravila bolje! Cena ► Trditev, da je Sistemska tehnika ponudila višjo ceno, je zavajanje javnosti, saj gre za mešanje jabolk in hrušk. Več kot polovico vrednosti celotne ponudbe predstavljajo namreč oborožitveni in informacijsko-komunikacijski sistemi. Sistemska tehnika je ponudila bistveno boljše in modernejše sisteme, opredeljene točno po zahtevah ministrstva za obrambo, kar konkurenca ni storila. Ponudniki tako tehnološko zahtevnih sistemov so na tem specifičnem področju znani in ni skrivnosti v cenah, tehničnih lastnostih ali referencah. ► Ponudba Sistemske tehnike zajema v ceni osnovnega vozila tudi vso zahtevano informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Leto je v skladu z zahtevnikom lahko ponudil samo en podponudnik, ki za MORS že razvija informacijski sistem vodenja in poveljevanja. Ta podponudnik izbranemu ponudniku Patrii ni ponudil svojih storitev. Torej nižja cena izbranega ponudnika ne odraža dejanske cene oborožitvenega sistema vozila 8x8 z zahtevano informacijsko-komunikacijsko opremo. ► Oborožitvene sisteme je Sistemska tehnika ponudila natančno v skladu z zahtevami, izbrani ponudnik pa ne. Ta je ponudil cenejše sisteme, ki nimajo še nobene reference. Posebej zahtevane oborožitvene postaje z integriranimi protioklepnimi raketami pa sploh niso ponudili. Torej prikazana cena ne odraža zahtevane funkcionalnosti oborožitvenih sistemov. ► Vozila z minometi smo ponudili v treh opcijah, od katerih je najdražji sistem AMOS, ki je proizvod finske Patrie. Zato so nam ga kot konkurenci ponudili znatno dražje, kot so ga ovrednotili v svoji ponudbi. Zaradi tega razlika v skupnem znesku pomeni preko 25 mio evrov. Ministrstvo se je odločilo za najdražji sistem, ki je od drugih nekajkrat dražji. Primerjava cen z vključenimi minometi tako prikazuje popolnoma izkrivljeno sliko o ceni. Koristi za slovensko gospodarstvo ► Našo ponudbo smo pripravili zelo strokovno, korektno, predvsem pa pošteno. V njej nismo lagali in zavajali kupca ter javnosti. Naše analize neposrednih in posrednih koristi za slovensko gospodarstvo so bile poštene in temelječe na realnih predpostavkah, kajti novih 181 neposrednih in 92 posrednih delovnih mest temelji na dolgoletnih izkušnjah proizvodnje in storitev v obrambni industriji. Trditev, da bo pri projektu sodelovalo 50 slovenskih podjetij in zaposlitev dobilo 2000 delavcev, lahko izreče tisti, ki tovrstne proizvodnje in slovenske obrambne industrije ne pozna. To so gole laži in zavajanje javnosti, ker so daleč od realnosti proizvodnje oklepnih vozil in sposobnosti vključevanja slovenske kovinskopredelovalne industrije v projekt. Realno lahko predvidevamo, da bo konkurenca zagotovila protidobave s posli, ki že dandanes potekajo med Slovenijo in Finsko, ne pa s povečano blagovno menjavo. Istočasno obljubljajo dobavo vozil že v letu 2007 in izdelavo prvega vozila v Sloveniji. Na Ravnah, kjer edini imamo tovrstne izkušnje in potrebno znanje, vemo, da prej kot v treh letih tovrstne proizvodnje realno ni mogoče pričakovati. Z odločitvijo ministrstva se bo v Sloveniji ponovila farsa projekta na Poljskem, kjer je Patria obljubila izdelavo kolesnih oklepnih vozil na Poljskem v podjetju Wojskowe zaklady mechaniczne v mestu Siemianovvice, pa po treh letih niso izdelali še nobenega vozila, delajo jih na Finskem in dobavljajo poljski vojski. ► Kategorične trditve, da ima konkurenčna ponudba ugodnejše učinke za slovensko gospodarstvo kot ponudba Sistemske tehnike, so strokovno neutemeljene in izhajajo iz zakrivanja in neupoštevanja dejanske politike in prakse izvajanja protidobavnih poslov v Sloveniji. ► Protidobave v tržnem gospodarstvu namreč niso samo nekakšen od države vsiljen menjalni model, temveč so predvsem podjetniška poslovna priložnost, ki jo omogoča država z nakupi za svoje gospodarstvo. Realizacija te poslovne priložnosti pa je kljub z bančnimi garancijami zavarovanimi programi protidobav odvisna od sposobnosti, učinkovitosti in izkušenj obveznikov za protidobave. ► Relativno enostavno je sestaviti lepo zveneč program protidobav, ki ustreza duhu vladnih smernic. Toda realnost izvedbe teh poslov in stroški, povezani s tem, mnogokrat prisilijo obveznike za protidobave k spremembi načrtovanih dejavnosti in programov. Zato uporaba merila „koristi za gospodarstvo" v obliki preproste številske ocene programa protidobav -„število novih delovnih mest", kot enega od ključnih ekonomskih elementov za odločanje, ne predstavlja ravnanja dobrega gospodarja. ► V 10 letih razvoja in proizvodnje je Sistemski tehniki uspelo povečati slovenski delež s 40 % pri vozilu Valuk 6x6 na 55 % pri vozilu Krpan. Tudi zato je lahko Sistemska tehnika pošteno navedla, da bo neposredno vezano na izdelavo Krpana 181 delovnih mest v Sistemski tehniki ter 92 delovnih mest pri poddobaviteljih v Sloveniji, kar je skupaj 273 delovnih mest. To so delovna mesta, ki so 100 % neposredno povezana s proizvodnjo oklepnikov v času izvajanja dobav. Ostala delovna mesta, ki pa bodo povezana s proizvodnjo oklepnikov v Sloveniji občasno oziroma delno, pa lahko predstavimo le z vrednostno oceno, ki kaže na potencial delovnih mest. Omenjanje številk, kot na primer dva do tri tisoč delovnih mest, je v tem primeru strokovno popolnoma nevzdržno. ► Protidobave slovenskega gospodarstva so v ponudbi Sistemske tehnike zato prikazane vrednostno in števila delovnih mest ne navajamo, saj so takšni prikazi predvsem populistični in zavajajoči. Rotiš je navajal število 1920 delovnih mest iz naslova protidobav, kar je zavajanje in mešanje jabolk in hrušk. Naknadno vključevanje Gorenja kot nosilca projekta in proizvodnje ni v skladu z razpisnimi pogoji. Gorenje ni registrirano za proizvodnjo oklepnih vozil, in podjetje kot tudi zaposleni nimajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. ► Na podlagi znanja in izkušenj je Sistemska tehnika pripravila realen program protidobav, ki poleg direktnih koristi za slovensko gospodarstvo vsebuje tudi dolgoročne koristi in multiplikatorje, ki se nanašajo na celotno ekonomsko življenjsko dobo oklepnikov. Zato je treba javnosti predstaviti natančno analizo ekonomskih koristi posameznih programov. Pri tem je treba predstaviti raziskovalno-razvojne in tehnološke vidike ter tudi dolgoročni vidik vzdrževanja. ► Sistemska tehnika je v zadnjih 10 letih zgradila kadrovsko, razvojno in proizvodno infrastrukturo, ki omogoča razvoj, dopolnjevanje, nadgradnje in vzdrževanje oklepnih vozil v skladu s smernicami in z zahtevami vojaške doktrine. Zato je narodnogospodarsko in tehnično-poslovno gradnja paralelne infrastrukture popolnoma neutemeljena in neracionalna. ► V javnosti se pojavljajo tudi nekatera mnenja in izjave, da bi pravzaprav Sistemska tehnika lahko svoje proizvodne in kadrovske zmogljivosti ponudila konkurenci. Le-to pomeni zanikanje temeljnih zakonitosti svobodnega trga ter poslovnih običajev in vrednot v zvezi s kapitalskim in tehnološkim povezovanjem gospodarskih družb. Ideja je tudi zaradi sprejetih poslovnih zavez, ki so povezane s prenosom tehnološkega know-howa in varovanjem poslovnih tajnosti, kar je značilno za področje vojaške industrije, praktično neizvedljiva. Istočasno pa bi to Sistemsko tehniko postavilo v bistveno slabši ekonomski položaj podizvajalca in poddobavitelja enostavnih sestavnih delov, kar pa ni v interesu razvojno usmerjenega podjetja, ki želi delovati tudi s svojim razvojem na trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Ministrstvo s takim pristopom načrtno uničuje domačo obrambno industrijo in daje prednost podjetju, ki v Slovenski vojski nima ene same pozitivne reference za svoje proizvode. Je pa dobavitelj oziroma preprodajalec tujih proizvodov naši vojski, kar želi postati tudi v primeru osemkolesnih oklepnikov. To je dejanska slika nabave osemkolesnih oklepnikov, in kdor trdi nasprotno, ima nepoštene namene, ki ne služijo slovenskemu gospodarstvu, niso koristni za državo in davkoplačevalce, so pa morda za posameznike ali politične stranke. Povzetek iz gradiv Sistemske tehnike Protestni transparenti zaradi izgubljenega posla z oklepniki so spremljali tudi srečanje državnikov pri Najevski lipi, udeležence so pričakali že v Črni. KOCCifl KOI I KO C c frcmzi iiv BOSI I DONI I OD riNCCV Foto: Stanko Mravljak Foto: Stanko Mravljak Stiskalnice kot po tekočem traku V podjetju Stroji so junija in julija opravili predprevzem, preizkus, demontažo in odpremo dveh stiskalnic, konec julija oziroma v začetku avgusta pa načrtujejo še dokončanje tretje stiskalnice. Vsaka od stiskalnic je nekaj posebnega. RAVNE SE4 3000 - večja sila na prvi polovici paha Sredi junija se je v proizvodni hali Strojev začela demontaža ekscentrske štiritočkovne 3000-tonske stiskalnice RAVNE SE4 3000. Izdelali so jo za podjetje Fapco iz Detroita, ki proizvaja za avtomobilsko industrijo. Za Stroje je bil to novi kupec, stiskalnica pa je novost tudi za naročnika, saj tovrstne doslej še ni imel. Kot je povedal vodja projekta Sebastjan Janota, je stiskalnica večnamenska in torej primerna za več orodij, ne le za eno serijo. Uporabi se lahko manjše ali večje orodje, pri čemer je omejitev velikost mize. Njena dolžina je 6,5, širina pa 2,5 metra. Sicer pa je stiskalnica popolnoma avtomatizirana, k njej pa sodita še podajalec in transfer. »Kot zanimivost naj omenim razporeditev sile. Na prvi polovici paha je je 60, na drugi pa 40 odstotkov. Orodje je namreč na desni strani stiskalnice, kjer vanjo vstavljamo material, bolj obremenjeno,« je poudaril Sebastjan Janota. 500-tonska stiskalnica za podjetje Schmittenberg »To je stiskalnica s spremenljivim gibom hoda s podajno linijo, namenjena za štancanje delov za avtomobilsko industrijo,« je vodja projekta Andrej Mauhler na kratko in izčrpno opisal stiskalnico, ki jo je naročilo podjetje Schmittenberg iz VVupertalla. Ta nemški naročnik ima sedaj v proizvodnji izključno le stiskalnice, izdelane v Strojih, in sicer kar pet: od 250- do 630-tonske stiskalnice. »Ravenske stiskalnice so zamenjale vse nemške, saj so se izkazale kot zelo primerne. Izdelki, pritrdilni elementi za avtomobilsko in lesno industrijo, so K višini 3000-tonske stiskalnice je treba prišteti še vsaj dva metra, ki se skrivata v tleh. 500-tonska stiskalnica v fazi montaže. zelo težki, na stiskalnicah pa poteka t. i. globoki vlek z večstopenjskim orodjem,« je dodal Janez Pušnik, ki je vodil večino projektov za tega naročnika. Ni dvoma, da podjetje Schmittenberg ravenskim strokovnjakom zaupa, poleg omenjenega šestega naročila stiskalnice so zanj že generalno obnovili tri stiskalnice in izdelali veliko rezervnih delov, kot so ekscentri ipd. A.Č. Foto: Andreja Cibron - Kodrin Foto: Andreja čibron - Kodrin Priznanje Koroškemu gasilskemu zavodu za sodelovanje v osamosvojitveni vojni Koroški gasilski zavod je ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije dobil spominsko plaketo Civilne zaščite »za sodelovanje v osamosvojitveni vojni za Slovenijo v letu 1991«. Na slovesnosti v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu jo je 16. junija predstavnikom zavoda na čelu s sedanjim direktorjem Romanom Lupuhom podelil poveljnik CZS Miran Bogataj. Priznanje je sicer nekoliko pozna zahvala poklicnim gasilcem, ki so v vojnih dneh v okviru svojih dejavnosti priskočili na pomoč; prav tako pa pričakujejo, da jim bodo glede na zasluge, na katere se nekako kar pozablja, kmalu priznali tudi status vojnih veteranov. Ravenski gasilci so bili leta 1991 organizirani kot gasilska enota Železarne Ravne, in sicer v okviru Zaščite, katere vodja je bil Bojan Krajnc. Ko seje začela vojna za Slovenijo, so bili nekateri gasilci vključeni v TO, nekatere je vojna presenetila na dopustu, preostali pa so na delovnem mestu v podaljšanih izmenah izrednega stanja preživljali najtežje dneve svojega poklicnega življenja. Pod vodstvom Bena Kotnika (zdaj je referent za zaščito in reševanje v občini Ravne) so Maks Krajnc, Franc Rotar (oba sta sedaj že upokojena), Vinko Salčnik, Bojan Zavratnik in Ernest Bejek sodelovali pri postavljanju ovir pri Votli peči oziroma poskrbeli za varnost na cesti in spremljavo kamaga, skupaj s prostovoljnimi gasilci s Prevalj gasili objekt na mejnem prehodu Holmec, opravili prevoz ranjenca, pripadnike TO oskrbovali s pitno vodo, obveščali zaposlene v obratih, kamor zvok siren ni segel, o nevarnosti zračnih napadov, usposobili zaklonišča v železarni, prevažali vodilne može tovarne... Beno Kotnik, leta 1991 vodja gasilske čete v železarni, pravi, da so bili poklicni gasilci na razpolago noč in dan. »V gasilskem domu smo dežurali skupaj z ravenskimi prostovoljnimi gasilci. Tu je bil nekakšen štab, sem so pogosto prihajali generalni direktor železarne in ostali vodilni ljudje.« Ni skrivnost, da je obstajala velika verjetnost napada JLA na tovarno, zato je Beno Kotnik po lastni presoji ob preletih letal večkrat vključil alarm za nevarnost zračnega napada. Prav tako so gasilci izpeljali evakuacijo gasilske opreme, da ob morebitnem napadu na garaže ne bi bila poškodovana. Bojanu Zavratniku je v spominu najbolj živo ostala akcija prevoza ranjenega vojaka JLA s Holmca. »Takrat smo imeli gasilci v svoji formaciji še reševalno vozilo, ki smo ga dali na razpolago reševalni službi. Dokler so trajali boji na Holmcu, smo čakali pri Kralju; šele ko je streljanje prenehalo, smo se smeli približati mejnemu prehodu. Od tam smo odpeljali ranjenega vojaka JLA. Seveda nas je vse bilo strah.« Vinko Salčnik je bil med gasilci, ki so gasili objekt na mejnem prehodu, potem ko so nanj streljali vojaki JLA in povzročili požar. Bolj kot sama intervencija, saj so gasilci »navajeni« gašenja, so ga pretresle okoliščine. »Tudi sam sem bil nedolgo tega pripadnik JLA, zato sem težko sprejemal, da se je 'zvezda' obrnila proti nam.« Nikoli ne bo pozabil prizora v bližini prehoda. »Videli smo vojake, ki so se predali; to so bili mladi fantje v belih majicah, nič krivi, ki so se le ravnali po ukazih nadrejenih ...« Tudi gašenje na Holmcu ni bilo brez nevarnosti. »Nenadoma smo dobili sporočilo, da JLA pripravlja helikopterski desant, s katerim namerava zasesti mejni prehod, zato smo se morali hitro umakniti.« Vinko Salčnik prizna, da je marsikateri dogodek v spominu že zbledel, a nekateri ne bodo nikoli, kot na primer smrt dveh miličnikov, katerih orožje je pobral in kasneje izročil milici. Kot vsi gasilci pa pravi: »Sploh nisem razmišljal, ali bi šel v akcijo ali ne, skušal sem narediti, kar je v moji moči, čeprav sem ob tem občutil tudi strah.« A. Č. Gasilci, ki so aktivno sodelovali v osamosvojitveni vojni: od leve proti desni; v prvi vrsti Ernest Bejek in Beno Kotnik, v drugi vrsti Bojan Zavratnik in Vinko Salčnik. Foto: Roman Lupuh Foto: Andreja Čibron - Kodrin RAVENSKI POKLICNI GASILCI USPEŠNI NA DELOVNO-ŠPORTNIH IGRAH V Domžalah so bile 16. junija 24. delovno-športne igre poklicnih gasilcev Slovenije. Iger se je udeležilo skoraj 300 gasilcev iz 15 enot. Tekmovanje je potekalo v gasilski disciplini in športnih disciplinah: odbojki na mivki, strelu na gol in disciplini Helko. Koroški gasilski zavod Ravne so zastopali: Goran Gajič, Jože Gruber, Miran Korošak, Vinko Salčnik, Andrej Stermec, Bojan Zavratnik in Boštjan Zajamšek. Gasilska disciplina je na tekmovanju najpomembnejša in najzahtevnejša, poteka pa v naslednjem vrstnem redu: hitro oblačenje v ognjevarno obleko, čelado in rokavice, skok čez dvometrsko prepreko, navezava reševalnih zank, reševanje ponesrečenca, plazenje skozi rov, metanje vrvi v devet metrov oddaljeni krog in zbijanje tarče. Vse to se odvija v 200-metrskem prostoru. Ekipa se je pripravljala zelo resno in tako tudi uspeh ni izostal. Naš cilj je bil ponoviti lanski uspeh, za kar nam je zmanjkalo malo sreče. Dosegli pa smo odlično 3. mesto. Za prvim mestom smo zaostali le 4 sekunde. Tekmovali smo tudi v drugih disciplinah. Zmaga v gasilski disciplini se je ekipi Koroškega gasilskega zavoda letos izmuznila za las. Ker smo morali kupiti opremo za tekmovalce, smo nekatere družbe v nekdanji Železarni Ravne in posameznike prosili za finančno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali: Petrolu Energetiki Ravne, sindikatu Styrie Vzmeti, SGP Pokeržnik Zlatko, SI-Team Prevalje, Korobenzu Šmartno, še posebej pa Metalu Ravne, kije pokril največji del stroškov. Priprave za tekmovanja imamo vsako leto. Zavedamo se, da je naša kondicijska pripravljenost potrebna vse leto za uspešno opravljanje našega dela, gašenja in reševanja. Tekmovalna ekipa Člani PGD Ravne postali državni prvaki Članska tekmovalna desetina Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ravne je 9. in 10. junija 2006 nastopila na memorialnem državnem tekmovanju v gasilsko-športnih^ disciplinah. Tekmovanje je potekalo v Žalcu. Vseh nastopajočih enot v kategorijah članov, članic, veteranov in veterank je bilo skoraj 200. V štiriletnem obdobju od prejšnjega državnega tekmovanja so potekala občinska oziroma tekmovanja na nivoju gasilskih zvez ter regijska tekmovanja. Ekipa z Raven sije z osvojitvijo prvih mest na teh tekmovanjih priborila nastop na omenjenem državnem tekmovanju. V Žalcu so izvedli najboljši nastop (najhitrejša vaja) in osvojili naslov državnih prvakov. Po nastopih na gasilskih olimpijadah, na Danskem in Finskem v preteklih letih, je to zopet eden izmed vrhunskih dosežkov ravenskih gasilcev. Člani tekmovalne desetine in vodstvo PGD Ravne se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu. Vsi člani desetine so sodelavci ali Člani tekmovalne desetine: Alojz Kušej, Srečko Felker, Milan Vrhovnik, Franc Turjak, Jože Zagernik, Niko Robin, Karol Kotnik, Boris Krevh in Feliks Petrič. upokojenci podjetij na ZGO nekdanje Železarne Ravne. Zato so še posebej hvaležni vodstvom teh podjetij, da so jim, na dan tekmovanja in v dnevih intenzivnih priprav oz. treningov pred tekmovanjem, omogočili koriščenje plačanega ali lastnega dopusta. Zahvaljujejo se tudi podjetjem in njihovim vodstvom, ki so dovolila, da vadijo oz. trenirajo na njihovih površinah. PGD Ravne Foto: arhiv PGD Ravne Foto: arhiv Koroškega gasilskega zavoda Valjarji so letos spoznavali Posočje Pred tremi leti so se sodelavci 2. izmene Srednje proge v valjarni Metala Ravne odločili, da se odpeljejo na izlet po Sloveniji; to so storili, ker se med seboj zelo dobro razumejo, želeli pa so tudi spoznati lepote in znamenitosti domovine. Ker je bilo na prvih dveh izletih lepo, so letos željno pričakovali že tretjega. Organizator Janez Herman si je tokrat zamislil spoznavanje Soške doline in Krasa. Dvajset sodelavcev, ki so medse povabili še vzdrževalce, si je 23. maja ogledalo Bovec z vojaškim muzejem ter Kobarid in tamkajšnji muzej Soške fronte, pozneje pa še Štanjel. Pokusili so tudi lokalne kulinarične specialitete. Kot je povedal Janez Herman, je bilo na izletu prijetno vzdušje, za kar so poskrbeli tudi sponzorji Bife Lenka, Koma bar in Koroške pekarne, ki se jim vsi lepo zahvaljujejo. Udeleženci so bili tudi tokrat zelo zadovoljni z videnim in doživetim, zato so že začeli razmišljati o cilju naslednjega izleta. Janez Herman pravi, da se bodo prihodnje leto najbrž podali na Štajersko. A. Č. Po celodnevnem spoznavanju znamenitosti se je prilegel postanek na turistični kmetiji. n i IDEJA ZA SOBOTNI ALI NEDELJSKI IZLET Povhov mlin v Šentanelski reki V Šentanelski reki ali na Dolgi Brdi v občini Prevalje je nekdaj delovalo kar sedem mlinov. Ohranil se je le Povhov mlin iz druge polovice 19. stoletja, ki so ga iz spanja, dolgega dve desetletji, domačini ob pomoči občine in ministrstva za kulturo začeli prebujati pred štirimi leti. Jeseni lani so ga prenovljenega ponovno odprli kot muzej oziroma za turistično dejavnost. Obiskovalci (dobrodošli . so ob sobotah od 9. do 12. in od 14. do 18. ure ter ob nedeljah med 14. in 18. uro) si lahko ogledajo mlin, v katerem sta še mlinarjeva soba in delavnica, ter stope (to je naprava za izdelovanje kaše). Mlin (desno) in preužitkarska hiša (namenjena za apartmaje). Današnja gospodarica in gospodar, Marija in Franc Naveršnik, radovedneže in turiste prijazno sprejmeta in jim razložita postopke mletja žita (predvsem pšenice, rži in ajde). Da pa vse informacije o tem etnološko-tehnološkem spomeniku takoj ne izpuhtijo iz glave, poskrbi tudi poučna zgibanka, ki sojo pripravili v Koroškem pokrajinskem muzeju. A. Č. Foto: Andreja Čibron - Kodrin Foto: arhiv Janeza Hermana Drugi letošnji pohod železarjev na Vodiško planino in Goško ravan Planinski vodniki iz nekdanjih Verige in Plamena so 17. junija pripravili pohod na Vodiško planino (1118 m). Pohodniki (kar 150 iz vseh železarskih središč jih je prišlo, od tega 45 z Raven) so se zbrali v Kamni Gorici. Potem se je prva skupina podala proti Vodiški planini, kamor je v vročem in lepem vremenu prišla po uri in pol. Po počitku pri partizanskem domu so planinci pot nadaljevali po obronkih Jelovice na Goško ravan (1001 m). Tam jih je že pričakovala druga skupina, ki seje odločila za lažjo pot, na kateri so pohodniki obiskali tudi lovsko kočo Talež. Udeleženci pohoda so na cilju uživali v lepotah okoliške narave in se okrepčali z golažem ali pasuljem, organizatorji pa so poskrbeli tudi za tradicionalno veselo rajanje. Za organizacijski odbor Ravne Franci Telcer Fotografije: Štefan Skitek V ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET. Prvenstvo v vseh slovenskih ligah je bilo zaključeno v začetku junija in koroški ljubitelji nogometa nimajo razloga za zadovoljstvo. Tri koroške članske nogometne ekipe so izpadle v nižji rang tekmovanja. Dravograjčani so osvojili zadnje, 10. mesto v 2. ligi in izpadli v 3. ligo vzhod. Po enem letu nastopanja so iz Štajerske lige izpadli nogometaši Pece. Črnjani se tako vračajo v prvo skupino Medobčinske lige Maribor, iz katere so izpadli nogometaši ravenskega Fužinarja. Obstanek v tej ligi so si z 8. mestom zagotovili Slovenjgradčani. V drugi skupini so koroške ekipe osvojile naslednja mesta: 3. Akumulator, 4. Radlje in 6. Prevalje. Tudi nogometašice Slovenj Gradca so končale prvenstvo v enotni 1. ligi na zadnjem, 6. mestu. Da podoba koroškega nogometa vendarle ni tako klavrna, so poskrbeli pri Nogometni šoli Dravograd. Njihovi selekciji, mladinska in kadetska, sta suvereno zmagovali v obeh drugih ligah vzhod in se z osvojitvijo prvih mest vrnili v družbo najboljših. Obe ekipi Radelj sta v skupnem seštevku osvojili 8. mesto, žal pa sta iz 2. lige izpadli mladinska in kadetska vrsta Fužinarja in Slovenj Gradca. MALI NOGOMET. Ekipa Mesarije Sedovšek je obranila naslov prvaka v A-ligi malega nogometa občin Mežiške doline. Drugo mesto so osvojili nogometaši Splošnega gradbeništva Floti. Tretja je bila ekipa Veteranov Prevalje. Iz lige sta izpadli ekipi Slikopleskarstva Mihailovič in Rene bara. V ligi B so zmagali nogometaši SD Leše pred ekipo Riversov Vzajemne. Oboji so se uvrstili v ligo A. NAMIZNI TENIS. Potem ko je žensko namiznoteniško ekipo Fužinarja ID pred sezono 2005/06 okrepila igralka iz Mengša Natalija Lužar in so Ravenčanke osvojile 5. mesto v najvišji državni ligi, se je vodstvo kluba odločilo ekipo še dodatno okrepiti. Tako sta k Fužinarju pristopili najboljša bolgarska igralka 30-letna Asya Kasabova in mlada obetavna igralka z Mute Melita Verhnjak. Za leto dni je pogodbo z vodstvom ravenskega kluba obnovila tudi trenerka Anita Tomašič. Na drugem odprtem turnirju članic v Ljubljani je zmagala Špela Burgar iz Merkurja Kranj pred Fužinarjevo igralko Natalijo Lužar. Slovenska mladinska prvakinja Manca Fajmut je dosegla uvrstitev od 5. do 8. mesta. Sklepno dejanje sezone je bil finalni turnir najboljših štirih ekip v tekmovanju za pokalno lovoriko v Mariboru. Pri moških je slavila domača ekipa, pri ženskah pa so zmagale igralke Iskre Avtoelektrike iz Vrtojbe. Ravenčanke v postavi Fajmut, Lužar, Stropnik in Tomašič so osvojile odlično 3. mesto. V polfinalu so utrpele poraz proti ekipi Iskre, v tekmi za 3. mesto pa so premagale Logatec. PLAVANJE. Na mednarodnem članskem prvenstvu Kranja se je 3. in 4. junija zbralo 329 plavalcev in plavalk iz 38 klubov. Od tekmovalcev ravenskega kluba se je predvsem izkazala Vita Sonjak, ki je osvojila prvi mesti na 50 in 200 m prsno ter 2. mesto na 100 m prsno. Tretja mesta so si priplavali: Damir Dugonjič na 50 m prsno, Lea Kos na 50 m prosto, Adja Pečnik na 200 in 400 m prosto ter Gabrijela Golob na 200 m hrbtno. Trije plavalci Fužinarja: Dugonjič, Sonjakova in Pečnikova, ki so od 3. julija dalje nastopali na evropskem mladinskem prvenstvu v Palmi de Mallorci (o njihovih uvrstitvah bomo poročali v naslednji številki IF), so konec junija sodelovali na mednarodnem mitingu v Radovljici. Dugonjič je bil na 100 m prsno drugi in na 50 m prsno tretji. Obakrat je bil od njega boljši Britanec Mew. Vita Sonjak je osvojila četrti mesti na 100 in 200 m prsno ter peto na 50 m prsno, medtem ko se Pečnikovi ni uspelo uvrstiti med najboljše. 24. junija je v olimpijskem bazenu na Ravnah potekal 2. mednarodni miting za pokal Boberček. Nastopilo je 400 mladih plavalcev do 14. leta starosti iz 25 klubov Slovenije, Avstrije in Madžarske, med njimi reprezentanca Šlovenije. Iz Fužinarja so v izbrani vrsti nastopili: Urška Verdinek, Nuša Erjavec, Nika Golob, Nika Sonjak in Matija Koren. Najuspešnejša plavalca mitinga sta bila Tamara Miler in Rok Sagmeister, ki sta v seštevku časov štirih disciplin osvojila pokal Boberček. Nasploh so bili Fužinarjevi upi izjemno uspešni, kajti priplavali so si 13 zlatih, 7 srebrnih in 8 bronastih medalj. Na prva tri mesta so se uvrščali: Rok Sagmeister, Tamara Miler, Teja Pešl, Tjaša Oder, Urška Verdinek, Nuša Erjavec, Nika Sonjak, Nika Golob, Staš Slabe in Sašo Flerga. Najboljši športniki občine Ravne Na svečanem zaključku Tedna športa na Ravnah, posvečenega dolgoletnemu športnemu delavcu Jožetu Šaterju, so 3. junija podelili tudi priznanja najboljšim športnikom občine Ravne za leto 2005. Priznanji sta prejela plavalca Fužinarja Damir Dugonjič, ki se je izkazal na članskem evropskem prvenstvu s trinajstim mestom ter petim mestom na mladinskem evropskem prvenstvu, obakrat v prsnem plavanju, ter Vita Sonjak, ki se je na mladinskem evropskem prvenstvu dvakrat uvrstila med najboljšo deseterico, prav tako v prsnem slogu. Za najboljšo ekipo so proglasili žensko namiznoteniško vrsto Fužinarja Inter diskonta, ki nastopa v najvišji državni ligi. Priznanja so prejeli: Manca^ Fajmut, Zala Šetina, Polona Zupanc, Katja Šapek, trenerka in igralka Anita Tomašič, tehnični vodja Božo Šetina in predsednik kluba Stojan Šater. ATLETIKA. Atleti ravenskega kluba so bili junija zelo aktivni. Nastopali so na mitingih za Veliko nagrado Slovenije. Tako se je v Ljubljani, kjer je hkrati potekalo memorialno tekmovanje Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana, izkazala z odlično uvrstitvijo med članicami Nina Močivnik. Pritekla si je 2. mesto v teku na 800 m. V isti disciplini sta bila Tilen Ramšak sedmi in Tin Petrovič deveti. V troskoku je bila Nika Dolar četrta. Teden dni pozneje je bilo v Ljubljani dvodnevno finale AP Slovenije. Dolarjeva je bila znova med najboljšimi, saj je osvojila v troskoku 2. mesto in si tako priborila mesto v članski reprezentanci Slovenije. Nastopila je 17. junija na tekmi evropske prve lige v Solunu, kjer je v troskoku med osmimi atletinjami zasedla 7. mesto. V finalu slovenskega pokala v Ljubljani so poleg Nike Dolar nastopili še Nežka Pori, ki je bila tretja v teku na 3000 m z zaprekami, ter Gašper Kogelnik in Nina Močivnik, ki sta v teku na 800 m osvojila 9. oz. 11. mesto. V Mislinji je 17. junija potekal 25. gozdni tek in hkrati 4. memorialni tek Jožeta Tisnikarja, kjer sta absolutna zmagovalca postala Gašper Novak (Tiskarna Gajcom) in Bernarda Ivančič iz Ormoža. Drugi mesti sta osvojila Jože Mori z Mute in Ravenčajika Natalija Lesnik, tretja sta bila Mislinjčan Tomaž Štinek in Ravenčanka Karolina Šnajder. V svojih starostnih skupinah so od tekačev in tekačic z Raven zmagali: Mirko Krančan, Štefan Robač in Natalija Lesnik. Druga mesta^ so osvojili: Metod Zdovc, Ante Bilobrk in Karolina Šnajder. Na olimpijskem teku v Mežici sta na 6 km zmagala Ravenčana Valentin Česnik in Natalija Lesnik, na polovico krajši progi pa Jože Mori z Mute pred Metodom Zdovcem z Raven. Deseti jubilejni čezmejnj maraton kralja Matjaža, na 42 km dolgi progi od Črne do Pliberka, je bil 24. junija. Zmagal je Erich Kokaly iz Beljaka. Tretji je bil Tomaž Robač s Prevalj in 13. Ravenčan Hary Repotočnik. Na 21 km je bil najboljši avstrijski prvak v maratonu Roman Weger. Med tekačicami je bila NatalijaJ-esnik z Raven tretja. SEDEČA ODBOJKA. Slovenska ženska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem konec junija osvojila bronasto odličje v konkurenci osmih držav. Naše odbojkarice sta vodila Peter Ozmec in trener Adi Urnaut. V slovenski izbrani vrsti so nastopile štiri igralke IŠD Samorastnik: Anita Goltnik Urnaut, Danica Gošnjak, EmilijaGradišek in Alenka Šart. ŠAH. Šesti turnir odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu je bil odigran 17. junija v Črni. Med 22 udeleženci je zmagal Velenjčan Rado Rajkovič pred Brankom Špalirjem in Markom Vrečičem j[oba Fužinar Hapro). Četrti je bil Hubert Ipavic iz Crne, peti Zdenko Oderlap iz Dravograda itd. Ivo Mlakar Lea Kos je športnica leta 2005 na Prevaljah Na slovesnosti ob občinskem prazniku in dnevu državnosti je župan dr. Matic Tasič 23. junija na Prevaljah podelil občinske nagrade in priznanja za leto 2005. Plavalka Lea Kos je postala športnica leta. Lea Kos že sedem let aktivno zastopa Plavalni klub Fužinar in je že peto leto redna članica državne reprezentance Slovenije v posameznih kategorijah. Vse od najmlajših kategorij dosega na državnih prvenstvih uvrstitve med najboljšimi tremi. Trenira enajstkrat na teden (med tednom dvakrat po dve uri na dan) in tudi v soboto. Najprej se je preizkušala v prsni tehniki, zadnja tri leta pa najboljše rezultate dosega v prostem slogu oziroma kravlu. Leta 2005 je na zimskem državnem prvenstvu v Celju osvojila naziv državne prvakinje med kadetinjami na: 50 m prosto, 100 m prosto, 4 x 100 m prosto, 4 x 200 m prosto in 4 x 100 m mešano. Na poletnem državnem kadetskem prvenstvu v Radovljici si je kot najuspešnejša udeleženka prvenstva priplavala naslov državne prvakinje na: 50 m prosto, 100 m prosto, 200 m prosto, 400 m prosto, 4 x 200 m prosto ter 4 x 100 m mešano. Lea se je lani udeležila tudi številnih nastopov na različnih mednarodnih tekmovanjih v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Poljski, Luksemburgu in Češki. V disciplinah 50 m in 100 m prosto je redno dosegala uvrstitve med prve tri tekmovalke v svoji kategoriji. Njen največji dosežek lanskega leta je uvrstitev na Evropski mladinski olimpijski festival, ki pomeni kadetsko evropsko prvenstvo v organizaciji Olimpijskega komiteja. Med udeleženci iz 44 evropskih držav se je uvrstila v finale in v disciplini 200 m prosto zasedla 8. mesto. S tem si je po uradni kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije priplavala uvrstitev v perspektivni razred slovenskih športnikov. Na mladinskem peteroboju Poljske, Madžarske, Slovaške, Romunije in Slovenije se je izkazala kot najboljša udeleženka slovenske reprezentance ter med udeleženci petih držav zmagala na 100 m prosto. Na mednarodnem mitingu v Luksemburgu je med udeleženci iz 18 držav na 200 m prosto zasedla 3. mesto ter odplavala normo za uvrstitev na letošnje evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo julija v Palmi de Mallorci v Španiji. Lea tudi letos zelo napreduje. Med članicami je že med najhitrejšimi tremi plavalkami v Sloveniji. Na državnem prvenstvu za člane je pozimi osvojila srebrno medaljo na 100 m prosto. Lei želimo, da bi dobro plavala tudi na poletnem državnem prvenstvu 2006, ki bo ob 60-letnici Plavalnega kluba Fužinar potekalo v ravenskem olimpijskem bazenu julija letos. Prav tako bomo stisnili pesti, da bodo rezultati njenega trdega dela obrodili sadove in da bo uspešno zastopala Slovenijo na evropskem mladinskem prvenstvu v Španiji. Trener PK Fužinar Matija Medvešek Lea Kos si je že priplavala mesto v perspektivnem razredu slovenskih športnikov. Teniški turnir Nožev Ravne Tradicionalni teniški turnirje bil letos v Črni, na njem pa se je 17. junija pomerilo dvajset sodelavcev Nožev Ravne. Tekmovali so po t. i. turnirskem sistemu. V zmagovalni kategoriji je slavil Simon Modrej pred Milanom Kričejem in Ernestom Srebotom ter Radom Polenikom. Najboljši v tolažilni skupini pa je bil Aleš Krištof. Marjan Kašnik, ki je z Janezom Vrhnjakom organiziral turnir, se v imenu udeležencev zahvaljuje Iuenni Pliberk, direktorju Nožev Ravne, Eurestu in Andelku Smolaku, ki so omogočili lep športni dogodek. A. Č. Foto: arhiv PK Fužinar Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodri n, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. KADROVSKA GIBANJA V MAJU Konec maja 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ (Slovenska industrija jekla) delalo 1.409 zaposlenih._V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31.5. 2006 zaposlenih 1.099 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL RAVNE 977 ŠERPA 138 STO 2 NOŽI RAVNE 192 ZIP CENTER 100 PETROL ENERGETIKA 116 RAVNE 78 ŠTORE 38 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 207 TRANSKOR 46 T. K. RAVNE 3 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 314 STROJI 138 Akers VALJI 75 SŽ-OPREMA RAVNE 126 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so maja sklenili 11 delovnih razmerij za nedoločen čas (2 v Metalu Ravne, 8 v Nožih Ravne in 1 v ZIP centru) in 13 za določen čas (8 v Metalu Ravne, 4 v Nožih Ravne, 1 v ZIP centru). Poročilo iz drugih družb za maj: po enega novega sodelavca za določen čas imajo v PE Petrola Energetike na Ravnah in Eurestu, medtem ko so v Strojih za določen čas zaposlili 4 iskalce dela, v družbi Styria Vzmeti pa 11. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ na Ravnah je maja prišlo v Metalu Ravne (1 sporazumna prekinitev delovnega razmerja), v Nožih Ravne (5 delavcem je potekla zaposlitev za določen čas, 4 so odšli sporazumno) in v ZIP centru (5 sodelavcev je imelo pogodbo o zaposlitvi za določen čas). Poročilo iz drugih družb: zaposlitev za določen čas je potekla po enemu delavcu iz Strojev in Transkorja, medtem ko je bil vzrok za prenehanje enega delovnega razmerja v Sistemski tehniki sporazumna prekinitev, do nje pa je v enem primeru prišlo tudi v Strojih. V Styrii Vzmeteh so zabeležili tri odhode: en delavec je odšel sporazumno, dva sodelavca pa zaradi poteka pogodbe za določen čas. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. LISTNICA UREDNIŠTVA Kot že nekaj zadnjih let se tudi letos z julijsko številko poslavljamo za dva meseca. Informativni fužinar bo ponovno izšel septembra, avgusta pa bodo za informiranje skrbele Novice. Izpadlo avgustovsko številko oziroma njen obseg smo razporedili v 2. in 7.-8. številko glasila, preostanek pa bo objavljen v eni od jesenskih številk. Želimo vam lepo poletje in da bi si na dopustu nabrali veliko svežih moči za uspešen popočitniški začetek dela. NAGRADNA KRIŽANKA št. 125 Nagradna križanka št. 124; rešitev vodoravno: KAPITALIZEM, ABSOLVENTKA, MAT, ATON, OT, EN, AKON, ALI, NORMA, KROJ, MERA, LEGA, IKAR, KRAS, NENI, TASTER, AS, GRIČ, ATA, ROPOT, UMNEŽ, INA, NITRA. Žreb je odločil, da majice prejmejo: Irena Ferlin, Stroji; Milena Forstner, BVD-Ravne, in Miran Tihi, Javornik 54, Ravne na Kor. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 125: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. 7. 2006 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF UTEŽNA MERA ZA DRAGE KOVINE NEMŠKI POLITIK FRIDRICH TEKOČA VODA SOL OCETNE KISLINE METANJE IVAN DRETNIK KOZA- REC PROSTOR V CIRKUSU RAJKO ČAS AMERI- ŠKI SKLADA- TELJ JEROME GL. MESTO GANE ZENSKA, KI DELA KERAMIČNE IZDELKE E K MALI ABECE- DAR B E TENIŠKI LOPAR E 20. IN 6. ČRKA LESEN PLUG ROLLS ROYS MALIK R GRŠKI DIDAKTI- ČNI PESNIK R ZGODNJE VINO ZDRAVIL. RASTLINA N TEDE- NSKA TRIBUNA T OČE, ATI ANA DREV BELGIJSKA LET. DRUŽBA EDEN OD MUŠKETIRJEV KOZAŠKI POVELJNIK 6. MESEC ŽID. KOLEDARJA IKO DOTIKA- NJE HUNSKI KRALJ ŽUŽELKA, KI PIČI S PRAVO- SLAVNA PODOBA IZBRANA DRUŽBA DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KDOR DELA MODELE VEZNIK A AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA ALUMINIJ BARIJ TRENJE B KRAJ V SLOV. PRIMORJU GLASBENI POJEM SILICIJ E HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA VRHU- NSKI ŠPOR- TNIK AVS- TRIJSKI SMUČAR SAILER N MONGOL- SKI VLADAR NIKELJ VRSTA DRAGE PREPROGE A Žreb bo med reševalce križanke razdelil tri knjige Ignaca Kamenika SLEDI PREKLANIH SIVIN. »Pisec ponuja bralcu zanimivo pričevanje o vzdušju v kulturnem, pa tudi v družbeno-političnem prostoru na Slovenskem od začetkov petdesetih let naprej; v vrsti markantnih literarnih likov je mogoče prepoznati ali vsaj naslutevati modele v resničnih osebnostih tistega časa.« (Marjana Kobe) IME IN PRIIMEK: PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: