URADNI VESTNIK
občine Kamnik
Kamnik, 31. december 1967
Leto IV. Številka 11
VSEBINA:
67. Odlok o prispevku za uporabo mestne-    68. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega ga zemljišča. načrta za območje Novi trg — Pcrovo
mesta Kamnik.
67.
V 10. številki Uradnega vestnika občine Kamnik z dne 20. 12. 1067 so bili pri tiskanju odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča pod tek. št. 61. izpuščeni 10., 11. in 12. člen. Zato ponovno objavljamo celotni odlok, ki se glasi:
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur list SFRJ št. 51-645/67), 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur list SRS št. 42-217/66 in št. 40-308/67 ter 81. člena statuta občine Kamnik (Uradni vest-nik občine Kamnik št. 5-31/64 in št. 10-75/ 65) na 8. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 12. 1967 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik občine Kamnik št. 7-42/66 in št. 3-16/67), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1. člen
Predpisuje se prispevek za uporabo mestnega zemljišča.
2. člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se štejejo naslednja zemljišča:
a) zemljišča v območju mesta Kamnik in okolice, ki jih zajema urbanistični načrt tega območja,
b) zemljišča z območja Most in Komende, ki jih zajema urbanistični načrt tega območja,
c) zemljišča z območja Velike in Male planine,
č) zemljišča v naseljih za katera se bo izdelala  urbanistična dokumentacija.
3. člen
Prispevek plačujejo takoj zavezanci v naslednjih območjih:
a) z območja mesta Kamnik z okolico,
b) z območja Most in Komende.
c) z območja Velike in Male planine.
V območjih, navedenih pod točkami a, b in c tega člena plačujejo zavezanci prispevek od vseh zemljišč zajetih v urbanistične načrte za ta območja.
Za zavezance z naselij, za katere se bo izdelala urbanistična dokumentacija, pa nastane obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča z dnem sprejetja urbanističnega oz. zazidalnega načrta.
4. člen
Prispevek plačuje lastnik stanovanja ali poslovnega prostora ter garaže oz. lastnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov ter garaž.
Prispevek od nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od mJ nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjen za gradnjo oz. za katefo je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
5. člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se ne plačuje:
1. za mestno zemljišče, ki se uporablja v vojaške namene,
2. za mestno zemljišče, na katerem so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja
diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, ob upoštevanju načela vzajemnosti.
3. za mestno zemljišče, na katerem so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno.
4. za mestno zemljišče, na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete od nacionalizacije,
5. za mestno zemljišče, ki je po urbanističnem programu namenjeno za kmetijsko obdelavo, dokler se namembnost zemljišča ne spremeni,
6. za mestno zemljišče, ki je zavarovano s posebnimi predpisi,
7. vodna zemljišča, ki jih uporabljajo vodne skupnosti,
8. za mestno zemljišče, ki se uporablja za telesno kulturno udcjstvovanje,
9. za mestno zemljišče, ki se uporablja v socialne, zdravstvene in kulturno prosvetne namene,
10. za mestno zemljišče, ki se uporablja za železniške tirne naprave,
11. za mestno zemljišče, ki se uporablja za komunalne nadzernske objekte in naprave,
12. za mestno zemljišče zavodov in organizacij, ki se financirajo iz proračunskih sredstev,
13. za planinske koče, ki služijo izključno planšarskim namenom.
6. člen
Pri odmeri prispevka za uporabo mestnega zemljišča se lahko priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja ali oprostitve odmerjenega prispevka:
1. zavezanci in njihove družine pri katerih mesečni dohodek na člana družine v skupnem gospodinjstvu ne presega 250 N din se lahko oproste plačila prispevka od stanovanjskih prostorov. Za odpis celotnega prispevka je pristojnemu organu treba predložiti ustrezna dokazila.
2. 50 % odmerjenega prispevka od stanovanjskih prostorov se lahko oprosti lastnikom oz. uporabnikom starih mestnih hiš, katerih vzdrževanje zahteva nadpovprečni strošek.
O oprostitvi sklepa svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Navedeni svet sklepa o oprostitivi izključno na prošnjo zavezanca in na predlog za gradbeništvo pristojnih organov skupščine občine Kamnik.
3. prispevek od stanovanjskih površin za velika neprimerna stanovanja v starih stavbah v mestu ali na podeželju se odmerja:
— za enosobna stanovanja od 48 m2 površine,
— za dvosobna stanovanja od 70 m2 površine,
— za trosobna stanovanja od 110 m2 površine,
— za štiri ali več sobna stanovanja pa se prispevek obračuna za vsak nadaljnji prostor od 20 m2 površine.
4. prispevek se ne plačuje od hodnikov, pasaž in arkad, ki ne služijo neposredni uporabi stanovanj.
7. člen
Prispevek se plačuje od m2 koristne površine.
8. člen
Za koristno površino po 7. členu tega odloka se šteje:
1. pri stanovanjih neto stanovanjska površina in neto površina garaže in vikendov,
2. pri poslovnih prostorih površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost in površina zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene,
3. v industriji pa površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost in površina zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene.
9. člen
Prispevek se sme uporabljati samo za graditev komunalnih objektov in naprav skupne potrošnje in sicer:
1. za mestne ceste, trfee, hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne prostore in podobno,
2. za zelene površine po odloku o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin na ureditvenih območjih občine Kamnik,
3. za omrežje javne razsvetljave,
4. za kanalizacijsko omrežje, za odpravo atmosferskih in odpadnih voda.
10. člen
Mestna naselja oz. naselja mestnega značaja, od katerih se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se razdeli v naslednje kategorije:
I. kategorija
V to kategorijo spada območje mesta Kamnik in okolice, zajeto v urbanistični načrt tega območja.
II. kategorija
V to kategorijo spadata območji Moste in Komenda, zajeti v urbanistični načrt za to območje.
III. kategorija
V to kategorijo spadajo naselja, za katera se bo izdelala urbanistična dokumentacija.
IV. kategorija
V to kategorijo spada območje Velike in Male planine.
11. člen
Prispevek po tem odloku se predpisuje v naslednji višini:
1. za I. kategorijo po 0,14 N din koristne neto stanovanjske površine, neto poslovne površine, neto površine garaže, ter površine zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene.
2. za II. kategorijo po 0,12 N din od m2 koristne neto stanovanjske površine, neto poslovne površine, neto površine garaže ter površine zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene.
3. za III. kategorijo po 0,10 N din od m2 koristne neto stanovanjske površine, neto poslovne površine, neto površine garaže ter1 površine zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene.
4. za IV. kategorijo po 0,30 N din od m2 koristne površine planinskih koč oz. poslovnih objektov v območju Velike planine.
5. po 0,05 N din od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oz. za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
12. člen
Prispevek odmeri posameznim zavezancem oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Kamnik I odločbo, v obrazložitvi katere navede elemente, na podlagi katerih je prispevek odmeril. Zoper odločbo je v 15 dneh od vročitve dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem SRS.
Odmerjeni prispevek pobira isti oddelek.
13. člen
Prispevek plačujejo uporabniki mestnega zemljišča mesečno v naprej do 10. v mesecu na način, ki ga določi pristojni svet. Prispevek se zbira na skladu za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Kamnik.
14. člen
Sredstva, ki se naberejo na podlagi tega odloka, se uporabljajo po posebnem programu, ki ga na predlog sveta za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve sprejme občinska skupščina.
15. člen
Pooblašča se svet za gradbene, komunalne  in  stanovanjske  zadeve skupščine
občine Kamnik, da v spornih primerih, ko nastane dvom o dejanskem uporabljanju stanovanjskih prostorov in zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene, po pristojnih organih skupščine občine Kamnik ugotovi stvarno stanje ter odloči o površinah, za katere se plačuje prispevek in, da v primerih kjer bi plačilo ali izterjava prispevka spravila v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, v celoti ali deloma tega oprosti prispevka.
16. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uvedbo mestnega zemljišča, objavljen v Uradnem vest-niku občine Kamnik št. 7-42/66 in št. 3-16/67.
17. člen
Ta odlok začne veljati  naslednji dan po  objavi   v  Uradnem   vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. 1. 1968. Številka: 020-46/67-1 Kamnik, dne 28. 12. 1967
Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec
68.
Svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Kamnik je na podlagi 117. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 5-31/64 in št. 10-75/65) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16-119/67) na 5. seji dne 20. 12. 1967 sprejel
SKL E P
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje Novi trg — Perovo mesto Kamnik
1.
Zazidalni načrt za območje Novi trg — Perovo mesta Kamnik se razgrne občanom na vpogled v sejni dvorani skupščine občine Kamnik.
2.
Načrt bo razgrjen od dneva objeve tega sklepa do 15. III. 1968.
Številka: 351-4/50-67 Kamnik, dne 31. 12. 1967
Predsednik sveta za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Anton Kliin
Uradni vcstnik občine Kamnik Izhaja kot priloga Kamniškega občana, glasila SZDL občine Kamnik. Letna naročnina znaša 24 N din. Cena posamezne številke pa je 1 N dinar. Tiska CZP Kočevski tisk, Kočevje
PROGRAM
investicij v šolstvu 1968, 1969 in 1970
Prosvetno-kulturni zbor zvezne skupščine je sprejel priporočilo, da je potrebno v prihodnjih letih intenzivneje in smotrneje pristopiti k izgradnji šolskih prostorov.
V tem smislu sta pozneje tudi republiški zbor in prosvetno-kulturni zbor SR Slovenije na skupni seji, ko sta razpravljala o osnutku prespektivnega razvoja šolstva za obdobje 1964—1970, poudarila, da je zaradi zaostajanja investicij na področju šolstva potrebno v bodoče pospešiti izgradnjo učnih prostorov, kabinetnih učilnic, laboratorijev, delavnic, telovadnic itd.
Občinska skupščina je na svojih sejah obravnavala problematiko šolstva z željo, prilagoditi prilike naših šol zahtevam po obveznem 8-letnem šolanju. V zvezi s tem je bil sprejet sklep o ustanovitvi centralnih in podružničnih šol ter financiranju prevoza učencev iz oddaljenih in manj organiziranih štiriletnih šol v centralne šole. S tem pa je seveda prišlo do novih problemov, ki očitneje ovirajo nadaljnje delo v bližnji prihodnosti. Ti problemi so:
— s prevažanjem otrok iz oddaljenejših šolskih okolišev je prišlo do pomanjkanja šolskih prostorov v centralnih šolah;
— zastajanje telesno-kulturnega udej-stvovanja zaradi pomanjkanja objektov, ki služijo temu namenu (telovadnice, odprta igrišča in podobno);
— s predvidenim urejanjem celodnevnega šolskega varstva otrok ne bo v bližnji bodočnosti mogoče več delati v več izmenah, kot se to trenutno prakticira;
— z ozirom na predvideno enoletno obvezno predšolsko vzgajanje otrok je potrebno predvideti prostor za to dejavnost;
Na podlagi zbranih podatkov o številu otrok, o razvoju šolstva v občini Kamnik v sestavu urbanističnega programa za dobo 30 let, stališč, oziroma sklepov občinske skupščine in skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Kamnik, je izdelan perspektivni program investicij v šolstvu za obdobje od 1968 do 1974. Ta program predvideva gradnjo popolne osemletke na Duplici, izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta, 4-razredno osnovno šolo v Komendi, adaptacijo in dozidavo učilnic in telovadnice pri osnovni šoli Stranje, adaptacijo šolske stavbe na Vranji peči in
preureditev bivšega zadružnega doma Šmartno v šolske prostore.
Za urejanje vprašanj na področju otroškega varstva bo izdelan poseben program.
V okviru tega 7-letnega programa je posebna komisija pri temeljno izobraževalni skupnosti sestavila program investicij za šolstvo v letih 1968 do 1970.
S temi investicijami naj bi se delno ublažilo kritično stanje šolskih prostorov v občini Kamnik. Za realizacijo tega programa bo treba zagotoviti naslednja sredstva:
Leto 1968:
1. dograditev telovadnice in glasbene šole pri zdravstvenem domu v Kamniku
2. gradnja osemletke na Duplici — prva etapa 4 učil.
Leto 1969:
3. gradnja nove štirirazred-ne osnovne šole v Komendi, zunanja ureditev šole Moste in napeljava centralne kurjave v šoli Moste
4. adaptacija in dozidava učilnic pri os. š. Stranje
Leto 1970:
!>. dograditev os. š. Stranje
6. adaptacija š. Vranja peč
7. adaptacija š. Šmartno Skupaj:
investicije v letu 1968 investicije v letu 196» investicije v letu 1970
din
370.000 830.000
800.000 1011.000
700.000 200.000 360.000
1,200.000 1.200.000 1,260.000 3,600.000
Na kratko poglejmo, kakšno je sedanje stanje posameznih iolskih objektov, ki so v najtežjem položaju, bodisi zaradi premajhnih oziroma neprimernih prostorov.
Telovadnice, glasbena šola:
Osnovni šoli Fran Albreht in Tomo Brejc ter gimnazija Kamnik uporabljajo eno telovadnico, ki meri 242 m2. Navedene šole obiskuje dnevno 1.862 otrok v dveh
izmenah, torej pride na enega učenca 13 cm2 površine telovadnice (minimalna norma je 50 cm2 na enega učenca).
Glasbena šola je sedaj v prostorih, ki niso bili grajeni v te namene. Prostori so zelo slabo izolirani tako toplotno kot zvočno, kar moti glasbeni pouk. Sploh pa niso primerni za to, za kar se sedaj uporabljajo. Novi prostori so predvideni v vzhodnem delu zdravstvenega doma in to v prvem nadstropju. Namestiti je treba le pod.
V zgradbi zdravstvenega doma je tudi prostor, ki je predviden za telovadnico. Potrebna je le notranja ureditev, to je položitev poda in ostala manjša obrtniška dela.
Duplica:
Obe centralni osnovni šoli v Kamniku sta preobremenjeni. Podružnična šola na Duplici pa že sedaj deluje v stanovanjskem prostoru in to v treh izmenah. Zaradi razvoja samega šolskega okoliša bo prirast prebivalstva tolikšen, da je nujno potrebno v prvi etapi zgraditi najmanj i tiri-razredno osnovno šolo za nižje oddelke. Ze v šolskem letu 1968/69, če bo zgrajena prva etapa, bo na Duplici 6 oddelkov z okoli 150 učenci. Cez tri leta bo že osem oddelkov, če upoštevamo samo sedanji šolski okoliš. Torej bo pouk v dveh izmenah. Zato bo nujno misliti na nadaljevanje gradnje.
Komenda:
Pouk v osnovni šoli Komenda je v že nad 200 let stari zgradbi, ki je bila med vojno porušena, po osvoboditvi pa le začasno adaptirana. V tej zgradbi so tri zasilne učilnice, v katerih imajo pouk 4 nižji oddelki. Te učilnice so za pouk iz
varnostnih in higienskih razlogov neprimerne. Po podatkih matičnega urada Komenda rojstva močno naraščajo. V šolskem letu 1959/60 je bilo na šoli 366 učencev, v letu 1974/75 pa bo že 509 učencev. Zato bi bilo
v Komendi zgraditi šolsko stavbo s 4 učilnicami z možnostjo, da se kasneje lahko kapaciteta poveča. Taka šola bi zadoščala za približno 10 — 15 let, če bi bil porast prebivalstva tolikšen, kot je sedaj.
Sola Moste je bila zgrajena v letu 1948, ni pa bila takrat urejena zunanja okolica, niti napeljana centralna kurjava. Nujno je potrebno urediti okolico šole, da bi se pridobila potrebna igrišča za šolo. Zaradi ekonomičnosti je potrebno napeljati tudi centralno kurjavo.
Stranje:
Šolsko poslopje v Stranjah je bilo zgrajeno leta 1913. Šolski prostori so ostali isti kljub temu, da se je po letu 1945 v šolskem okolišu v Stranjah število prebivalcev močno povečalo. V zadnjih letih je bilo zgrajenih   nad   190   novih stanovanjskih
4 primerne in 2 podstrešni učilnici premalo za 350 učencev
enot. V tem poslopju, ki ima 4 učilnice po 60 m2 in dve zasilni podstrešni učilnici, se opravlja pouk v dveh izmenah v 12 oddelkih. V šolskem letu 1963/64 je bilo na tej šoli 264 učencev, v letošnjem šolskem letu pa jih je že 329. Po podatkin matičnega urada Kamnik bo čez 6 let v šoli Stranje že nad 400 učencev. Sola nima primernih kabinetov, telovadnice, igrišč in ostalih prepotrebnih prostorov. Hodniki so ozki in majhni, zato morajo biti učenci v glavnem v učilnicah. Pouk telesne vzgoje je okrnjen, saj morajo učenci imeti ta pouk v neprimernih učilnicah ali pa na produ ob Bistrici, poljskih poteh in gozdnih jasah, seveda, če je za to ugodno vreme. Z dozidavo bi šola pridobila tudi potrebno zemljišče za pouk telesne vzgoje, sam kraj pa nujno potrebno telovadnico. Potrebno bi bilo torej zgriiditi najmanj 6 učilnic s pripadajočimi kabineti, telovadnico, stanovanje za hišnika in napeljati centralno kurjavo.
Vranja peč:
Dosedanja šola v Vranji peči, ki ima 2 kombinirana oddelka (8 razredov t 44 učenci) v 1 učilnici, je bila preurejena iz
Šola v bivšem farovžu
stanovanjske hiše. To je edina šola v kamniški občini, v kateri se opravlja kombiniran pouk popolne osemletke. Potrebna bi bila manjša dozidava za učiteljsko stanovanje, drvarnico in kleti, stari del stavbe pa adaptirati in zgraditi potrebne higienske naprave (stranišča, greznico, rezervoar za vodo). Načrti za adaptacijo so že izdelani.
Šmartno v Tuhinju:
V stari šolski zgradbi, ki je bila zgrajena pred prvo svetvono vojno, se opravlja pouk v dveh učilnicah, ki ne odgovarjata normativom za take prostore. Pouk obiskuje 64 učencev v treh oddelkih. Pouk za prvi in drugi razred je kombiniran v enem oddelku. Predvideno je, naj bi se zadružni dom predelal v novo šolo s tremi učilnicami. K tej zgradbi bi le lahko naknadno dozidale še ostale učilnice, tako da bi se ta šola razvila v popolno osemletko, kot je predvideno v urbanističnem progra-
mu. Načrti za adaptacijo zadružnega doma v šolo so že izdelani. Predračunska vrednost znaša 360.000 din.
Program financiranja teh investicij bo imel za osnovo sredstva, zbrana na podlagi odločitev delovnih kolektivov. Letno bo potrebno na ta način zbrati okrog 120 milijonov S din. Sklad za razvoj družbenih služb v tem obdobju ne bo financiral nobenih drugih investicijskih programov. Zato je prav, da delovni kolektivi in njihovi samoupravni organi pri svojih odločitvah upoštevajo sedanji položaj na tem pomembnem področju.
Zadružni dom v Smartncm