jine, v kateri bo ustvarjeno ravnotežje med urbanim in ruralnim načinom ž iv ljen ja in bo o k o lje zaščiteno ter s tem dosežena v isok a hum ana stopnja v družbeni organ izaciji. S pojm om rurbani prostor Šuvar označuje ruralno- urbani kontinuum , to je pokrajino, k jer ni socia ln ih nasprotij m ed m esti in podeželjem , k jer so v se družbene p rostorske organ izacije u rejen e v hu­ m anem sožitju in so iz ločen e socia lne slabosti ve lem esta , pa tudi vaško za ­ ostalo in konzervativn o ok o lje . Šuvar ostro obsoja prostorsko socialno d ife ­ renciacijo , k i se m arsik je pri nas p o ja v lja kot rezu ltat h itrega in pogosto ne- plan iranega razvoja. Izhod v teh d ilem ah v id i v socio log iji prostorskega p la ­ n iranja, k i mu pom eni n a jv išjo stopnjo načrtovanja, saj zd ružuje gospo­ darsko, prostorsko in socia lno kom ponento v enoten razvojn i načrt. Š uvarjevo p isan je je polno m isli in hkrati kritično. D obro pozna tu je dosežke, vendar se v g lavnem opira na rezu ltate zahodnih socio lošk ih šol. Razm erom a m alo navaja izsled k e drugih strok, čeprav so se n ek atere s tem i problem i že v e lik o u k varja le (npr. geografija , zgodovina in etn o log ija). Iz pisanja je m arsik je razvidno, da razm ejitve m ed socio log ijo in drugim i druž­ benim i vedam i še d a leč niso jasne. V erjetno jih bodo še le bodoče izk u šn je razm ejile in utrdile. Prav tu, pri em piričn ih dosežkih , pa je n a jš ib k ejš i del Šu varjeve k n jige . Vse p reveč se občuti, da im a ju goslovan sk a socio log ija še prem alo konkretn ili p roučitev in se zato pogosto zateka v teoretična raz­ g lab ljan ja a li v pub licistično obravnavanje, čeprav s tem pom islekom nočem tega v id ik a razvrednotiti. Igor V rišer Iz poljske geografske književnosti Jerzy Kostrowicki, Zarys geografii rolnictwa, P anstw ow e w ydaw nictw o naukow e, W arszaw a 1973. Strani 632. A vtorja k n jig e našim geografom nedvom no n i treba p red stavljati, saj ga dobro poznam o n e sam o kot en ega od najp om em bnejših sodobnih p o ljsk ih geografov, tem več še posebej kot vod iln ega p o ljsk ega agrarnega geografa ter kot g lavn ega pobudnika m ednarodnega sod elovan ja in k oord in acije na področju te geografsk e panoge. D a je v te j m ednarodni pobudi precejšen delež odpadel tudi na n jegovo sod elovan je z agrarnim i geografi iz Jugosla­ v ije in še p osebej iz S loven ije , v e vsakdo, k i j e v zadnjem poldrugem d eset­ le tju k o ličk a j p az ljivo preb iral strani »G eografskega vestn ika«. Vemo tudi. da je v loga prof. K ostrow ickega v tem m ednarodnem sodelovan ju , k i je n u j­ no vod ilo tudi k m edsebojnem u m etodološkem u op lajanju , doseg la svoj v išek v zadnjih letih , ko K ostrow icki vod i eno od n a jak tivn ejš ih kom isij M edna­ rodne geografske u n ije , kom isijo za tip o log ijo k m etijstva . In ker je kot vsak a tip o log ija tudi agrarna tip o log ija lahko uspešna le ob široko k om p lek s­ nih, k sin tezi strem ečih pogled ih , je jasno, da vzam em o novo k n jigo prof. K ostrow ickega v roke s posebnim zan im anjem in z občutkom , da gre za več kot za v isok ošo lsk i priročnik , za k akršnega se k n jig a proglaša v uvodu, tem ­ več za široko sin tetično delo, op irajoče se na bogato sin tezo avtorjevega lastnega razisk ovalnega dela, pa tudi na zelo široko razgledanost po rezu l­ tatih d ela agrarnih geografov vseh dežel in vseh sm eri. Podpisan i poročevalec poroča o k n jig i še s posebno zavzetostjo , k e r je km alu za n jo dobil v roke pub likac ijo z naslovom »G eografija rolnictw a, p ro b lem aty k a i k ie ru n k i badan«, izdano pod red ak c ijo J. K ostrow ickega v se rij i »Przegl^d zagran icznej l i te ra tu ry geograficznej« In š titu ta za geografijo P o ljske ak ad em ije znanosti (zeszyt I., W arszaw a 1973, s tran i 200). V te j p u b li­ k ac iji so o b ja v lje n i p o ljsk i p revodi n ek a te rih p rispevkov inozem skih geogra­ fov o načelih in sm ereh ag ra rn e geografije , m ed n jim i razen p rispevkov H. F. G rego rja , N. J. Nitza, A. N. R akitn ikow a, An. D uckham a—G. B. M asefielda in D. G rigga tu d i p revod poročevalčevega p rispevka , o b jav ljen eg a v »M ünchner S tudien zu r Sozial- und W irtschaftsgeographie« ob p rilik i šestdesetletn ice prof. H a r tk e ja (1967) (poljski naslov p revoda je : »O kom pleksow ^ geografie przestrzen i w iejsk ie j i w iejskego k ra jo b raz u ja k o spadkob ierczyn ie czyste j geografii rolnictw a«), Y tem p rispevku je nam reč av to r vzpodbujal k čim tesnejšem u m edsebojnem u s ta p lja n ju vseh dosedanjih sm eri ag ra rn e geogra­ fije , predvsem t. im. »m orfogenetske«, »socialnogeografske« in »gospodarskem. K er se prof. K ostrow icki v uvodu k p rav k a r om enjen i p u b lik ac iji sk licu je na te in teg rac ijsk e pobude in jih v načelu sprejem a, želi pisec teh v rstic s posebnim zadovoljstvom ugotoviti, da je K ostrow ickega delo »Zarys geo­ g rafii rolnictw a« tak im pobudam ne samo v polni m eri ustreglo , tem več jih je s svojo sin tetično zasnovo celo močno preseglo. Ob nem ožnosti, da bi vsebino k n jig e pod robneje prikazovali, n a j nam n je n sin tetičn i značaj in n jen e kom pleksne v id ike pokaže samo k ra te k p re ­ gled n je n e vsebine. S koncep tua lnega v id ika je dragoceno že uvodno (I.) poglav je o »G eografiji k m e tijs tv a — n jenem predm etu , sm ereh in m etodah«. V n jem je dovolj zgovorno poudarjeno , k ako se ag ra rn a geog ra fija bo lj k a ­ k o r k a te rak o li d ruga geografska panoga op ira tako na p rirodne k ak o r na d ružbene in tehn ične vede, kako je za n jo bolj k a k o r za d ruge geografske veje značilna tud i zelo m očna h k ra tn a povezanost s p rirodnim i vedam i in z zgodovino, k a r j i je odm erilo tud i važno vlogo v p rem agovan ju geografsko determ in is tičn ih pogledov. S tem je K ostrow icki, vsaj posredno, tud i jasno označil, da gre za tisto specialno geografsko vedo, k i n a ju sp ešn e je prem o- s tu je p rep ad m ed fizično in družbeno geografijo te r slabi p rep ričevalnost nazorov o nu jn o sti »dualizma« v geografiji. K onkre tna snov je ob ravnavana v š tirih poglav jih , od k a te rih se tr i op ira jo na tr i tem eljne k r i te r i je za analizo in opredelitev oblik km etijs tva . Tako ob ravnava II. pog lav je »družbenoposestne poteze km etijstva« (njegove oblike ob p rvo tn i skupni posesti, ob ind iv idualn i posesti, ob družben i pose­ sti in ob sodobnih »km etijsk ih gospodarstvih«). III. poglav je ob ravnava »orga- n izac ijsko-tehn ične poteze km etijstva« , in sicer posebej za po ljedelstvo (si­ stem i s prelogom , sistem i s p raho, sistem i z n am akan jem ob velik ih rekah in v m onsunskih k ra jih , in tenzivn i sistem i b rez n am ak an ja , sistem i in d u ­ stria liz iran eg a km etijs tva) in posebej za živ inorejo (sistemi ž iv ino reje p ri domu, pašni sistem i, h levsk i sistem i itd.). V IV. pog lav ju so obdelane »produkcijske poteze km etijstva« , posebej za rastlin sko in posebej za živalsko proizvodnjo , čem ur je dodano še po­ g lav je o p reh ran i in p reh ran je n o sti p reb iva lstva . D okončno sintezo v duhu n a jn o v e jše delovne usm erjenosti prof. K ostrow ickega p a pom eni V. poglav je z naslovom »Tipi k m e tijs tv a in k m e tijsk e regije«, p ri čem er je km etijs tvo razdeljeno na š tiri osnovne tipe: na prvotno, na trad icionalno , na tržno in na p od ružb ljeno km etijstvo . Nemogoče se je tu spustiti g lob lje v vso bogato vsebino kn jige . Končal naj bi le z ugotovitv ijo , da je m ed sorazm erno redkim i poskusi sin tetičnih del o ag ra rn i geografiji, od k a te r ih smo p r i doslej nekoliko pobliže spo­ znali le še H. F. G regora »A gricu ltu ra l G eography«, delo K ostrow ickega n a j­ te h tn e jše in n a jbo lj vsestransko , to še posebno za rad i n jegove razgledanosti po vseh delih sveta, po vseh raziskovaln ih sferah in po lite ra tu ri v vseh j e ­ z ik ih sveta. K er je ob java tako zasnovanega dela iz lastn ih v rst p ri nas lahko samo ilu z ija ali lepa želja , nam je delo K ostrow ickega ravno zarad i om e­ n jen ih v redno t n a jb liž je in najd ragocenejše . S vetozar Ilešič Ochrona przyrodniczego srodowiska cztowieka, dzielo zbiorow e zainiejo- w ane i zaplanow ane przez VVladystawa Szafera, p rzygotow ane do d ru k u przez K om itet R ed ak cy jn y pod kierow nictvem W lodzim ierza M ichajlow a. Polska A kadem ia N auk, K om itet ochrony p rzy ro d y i je j zasoböw, Zaklad ochrony p rzy rody , Paristw ow e W ydaw nictw o N aukow e, W arszaw a 1973. S tran i 798. V času, ko se je p ri nas zavzetost za varstvo oko lja in posebej p rirod - nega o k o lja kom aj k a j ž ivahneje razgibala, p ri tem p a še močno zasta la v p ropagandnih ak c ijah , k i d a je jo p rednost pasivnem u varstvu oko lja p red