Etnolog 16 (2006) 

RAZSTAVE 

EXHIBITIONS 

FRANCKA S KRASA IN NJEN VSAKDAN SKOZI 
FOTOGRAFSKO OKO 

295 


V Slovenskem etnografskem muzeju smo imeli v aprilu in v za~etku maja 2006 
na ogled zanimivo fotografsko razstavo Francka s Krasa in njen vsakdan, avtorjev 
Jo`ice Zafred in Borisa Poropata. Razstava ima svoj za~etek v naklju~nem sre~anju 
med Francko Mlja~, preprosto, starej{o Kra{evko (roj. 1930), ujeto pri spravilu sena, in 
dvema fotografoma, ki sta na Krasu iskala povsem druge motive. Oba gojita ljubezen 
do fotografije `e vrsto let, sicer pa opravljata drugi poklic: Jo`ica Zafred je poklicno 
usmerjena v pedago{ko dejavnost, Boris Poropat pa je televizijski snemalec. Poznanstvo 
je preraslo be`no sre~anje in se postopoma razvilo v pristen in odprt prijateljski odnos. 
Avtorja sta ob nenehnem vra~anju v Franckin vsakdan prepoznala druga~nost na~ina 
`ivljenja in razmi{ljanja, ki je lasten le {e malokomu. Njeno `ivljenje ju je tako prevzelo, 
da ga `elita posredovati drugim s pripovedjo svojih fotografij. Vzpostavljene vezi skozi 
fotografije pripovedujejo o Franckinem `ivljenju, kakr{no res je, brez posebnih priprav 
na fotografiranje in zadreg ob tem. Francko spremljata na njivi, pri ko{nji, `etvi, pripravi 
»koucov in frask« – otik za fi`ol in grah, pri prodajanju na tr`nici v Lokvi, v kuhinji, 
pri {ivanju ... Spremljata jo na njenih poteh, kjer pe{a~i, vle~e »karjolo«, vozi kolo ali 
traktor. 

Ciklus fotografij o Francki je prepotoval `e dobr{en del Krasa, Primorske in 
zamejstva, izbor ve~ kot 120 fotografi j je bil v Slovenskem etnografskem muzeju tako 
predstavljen `e deveti~. 

Fotografa ostajata zvesta klasi~ni barvni fotografiji, kjer se odlo~ata le za pove~ave 
izbora. V dveh letih, kolikor traja dokumentiranje Franckinega `ivljenja, je nastalo {tevilo 
posnetkov, ki se meri `e v tiso~ih, in kot pravita, bosta s takim na~inom dokumentiranja 
ostala Franckina stalna spremljevalca. Sama jima sporo~i, kdaj bo kaj delala, in ~e imata 
~as, se oglasita in jo posnameta. Tudi brez vabila se ji oglasita, saj ju sedaj `e pogre{a, 
~e ju dlje ~asa ni. Zanima ju vse: delo doma, okoli doma, na polju, v gozdu, prodajanje 
vrtnin na tr`nici v Lokvi, orodja, na~in dela, postopki, smisel njenega dela …, njena 
dr`a pri tem. Izbor fotografij za razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju nam slika 
`ivahno Francko, sicer `eno, mamo, nono in pranono, ki ji `ivljenje ni prizana{alo. 
V lepem spominu je ohranila svoje otro{tvo, s hvale`nostjo se spominja o~eta, zelo 
razgledanega mo`a, in mame, ki je bila `eljna znanja in izredno delavna. Taki so bili tudi 


Etnolog 16 - 18.indd 295 


11/26/06 11:18:15 PM 


Barbara So{i~ 


njuni otroci. Zanje ni bilo prav veliko mo`nosti za izobra`evanje. Vojni in povojni ~asi 
ter skromne gmotne razmere v dru`ini z 11 otroki so omejili {e tako majhne mladostne 
sanje. Francka se je od{la u~it za »mo{ko {iviljo« h kroja~u v vasi, ~eprav je to ni preve~ 
veselilo. @e osemnajstletna se je iz Lokve poro~ila v kilometer oddaljene Prelo`e, kjer je 
takoj postala gospodinja na skromni kra{ki kmetiji. Z mo`em in najprej tudi ostarelim 
tastom je z ljubeznijo obdelovala skopo kra{ko zemljo. Rodila je {tiri otroke, od katerih 
je danes `iva le {e ena h~erka. 

Iz njenega govora sije vedrina, zaupanje in odprtost. Zelo pomembna oporna to~ka 
v njenem `ivljenju je vera, ki jo je prejela od svojih star{ev. Ta ji prina{a mir in osmisli 
marsikatero `ivljenjsko preizku{njo. Ve, da ima `ivljenje dve plati: dobro in slabo, sam 
se odlo~i{, s katere strani bo{ pogledal nanj in kateri odtenki te bodo prevzemali. Sama

296 se odlo~a za dobro, prijazno in odprto plat. To nas prijetno presene~a, pritegne. 

Razstavljene fotografije lepo pripomorejo k ustvarjanju slike o njenem vsakdanu, 
ki je iz leta v leto, kljub starosti, ki so jo le-ta prinesla, poln dela in obveznosti. Slika 
skozi pogovor s Francko postane {e popolnej{a. Medtem ko mo` poskrbi za `ivino, ona 

dopoldan dela na polju ali prodaja na tr`nici v Lokvi. Ko pride domov, najprej skuha 
kosilo (~e ga ni `e zjutraj, preden je od{la), popoldan pa spet dela na njivi, pripravlja 
zelenjavo za trg ali opravlja kak{no drugo delo. Njeno `ivljenje se tako odvija predvsem 
zunaj, v naravi, s katero je `ivljenjsko povezana. Opa`amo, da narava ni samo njeno 
delovno okolje, ki je njej in dru`ini omogo~alo skromno pre`ivetje, je tudi njeno zato~i{~e 
in uteha. Pri obdelavi zemlje najbolj zaupa svojim rokam, saj ve~ino dela opravi ro~no. 
Za preva`anje tovora na polje in domov uporablja ro~ni vozi~ek, ki ga po potrebi 
nadgradi. Je prakti~na in iznajdljiva. Zna uporabiti to, kar ima. Ne glede na okolico, ki 
se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila, sama v svojem `ivljenju ne spreminja prav 
veliko – rada ima stare stvari, tako orodja, kot opremo v doma~i hi{i, na dvori{~u in v 
hlevu. Tudi kuha preprosto – »po starem«. Verjetno ji tako na~in `ivljenja kot predmeti, 
ki jo spremljajo `e celo `ivljenje, dajejo ob~utek varnosti in obvladovanja `ivljenja. Je 
izjemno skromna in zadovoljna z malim. 

Mimogrede izvemo, kak{na nesre~a jo je doletela pred skoraj {tirimi desetletji, 
ko je na borovcih nabirala mlade stor`e, ki so jih gozdarji odkupovali za vzgojo novih 
sadik. Pri tem delu je nesre~no padla. Nesre~a jo je zaznamovala, saj je z zlomljeno 
hrbtenico ve~ mesecev okrevala v bolni{nici in doma, kjer so jo ~akali majhni otroci. 
Ni pa ji vzela poguma in volje do dela. Treba je bilo pre`iveti. 

Ena ve~jih pridobitev na kmetiji je bila »freza«, manj{i traktor, ki ga {e danes 
vozi in ji olaj{a te`je kme~ko delo. Pri delu z njim ji pomagajo tudi bli`nji sorodniki, 
zlasti zet. To orodje jo je leta 1984 pokopalo pod seboj, ko je domov peljala voz, poln 
sena. Tudi pri tej nesre~i si je po{kodovala hrbtenico in tudi tokrat imela sre~o, da si ni 
po{kodovala hrbtenja~e. Pred najhuj{im jo je re{ilo drevo – oreh, ki je od takrat naprej 
zanjo simbol `ivljenja. Bila pa je primorana k dolgemu okrevanju. 

Francka je {e vedno ve{~a ro~ne ko{nje in spravila sena, prav tako tudi {e danes 
po`anje nekaj `ita na roko, preden pride kombajn. 
V pomladnem ~asu ima polne roke dela s setvijo in saditvijo vrtnin in polj{~in, ki 
jih potem prodaja na tr`nici v Lokvi. Njeno prevozno sredstvo na polje, v cerkev in na 


Etnolog 16 - 18.indd 296 


11/26/06 11:18:16 PM 


Francka s Krasa in njen vsakdan skozi fotografsko oko 


trg je kolo. Z njim v velikih vre~ah vse pripelje in odpelje. Na tr`nici prodaja stalnim 
strankam, vendar ugotavlja, da jih je vsak dan manj, saj ljudje, ki bi pri njej kupovali 
pridelke, po~asi izginjajo – bodisi umirajo ali nakupujejo v velikih trgovinskih centrih. 
Francka prodaja, ko je vreme lepo. Prodaja solato, radi~, motovilec, rde~o peso, zeleno, 
krompir, fi`ol, grah, korenje, zelje, ro`e in {e marsikaj drugega. Spominja se ~asov, ko 
je {e kot dekle z vlakom odhajala v Ljubljano na tr`nico prodajat maslo. Tudi v Trstu 
na Ponte Rosu je prodajala, zlasti ro`e. Z vlakom je s pridelki hodila tudi na tr`nico 
na Reko. 

Spomladi in poleti je njena prava sezona, ko ne ve, kaj bi najprej naredila in 
kdaj bo kon~ala: to je ~as, ko najve~ pridela in prodaja. Seje, okopava, pleve, nabira, 
pripravlja za trg. Isto~asno ima veliko dela {e s ko{njo trave in ~eprav kombajn po`anje 
`ito, je tudi s tem veliko dela. 297 

Jeseni je ~as za spravilo pridelkov. Prodaja jih, dokler mraz ne zatre rasti in ji 
na tr`nici burja ne zleze prav do kosti. V tem ~asu si najde kak{no drugo delo. Je ena 
redkih, ki v jesenskem in zimskem ~asu {e grabi listje za steljo `ivini. Pozimi je nujnega 
dela manj, pa vendar Francka `e konec zime za~ne ro~no pleti `ito, pripravljati »kouce 
in fraske« za fi`ol in grah, da je vse nared, ko rastline po`enejo. Na Krasu sneg le redko 
zapade, pa {e to le za kratek ~as, zato radi~ in motovilec po`eneta ob vsaki otoplitvi. 
Tako ob lepem vremenu Francka na tr`nici prodaja tudi pozimi. 

Fotografa ji sledita. Pustila jima je vstopiti v svoje `ivljenje povsem odprto, 
kot prijateljema, s katerima si vse zaupa, in to ji je v veselje. »Kdaj mi morata tudi 
kaj pomagati,« pravi Francka. V vezeh, ki so se stkale med vsemi tremi, se porajajo 
{tevilni zanimivi pogovori in razkrivanja, ki avtorja bogatijo in spodbujajo k osebno 
zaznamovanemu prikazu tega zanimivega `enskega lika. Francko sta dojela kot zaklad 
neoprijemljive dedi{~ine ljudskega znanja in sledi preteklega na~ina `ivljenja. Pri tem 
delu se je spontano razvil odnos, ki mu sledimo s fotografi jami: Francka nekaj po~ne, 
Boris jo fotografira in Jo`ica s fotografskim o~esom vse dokumentira. 

Franckine fotografije v muzeju 

Slovenski etnografski muzej je ena od osrednjih slovenskih ustanov, kjer se zbira 
in ohranja kulturna dedi{~ina tako minulih ~asov kot tudi dana{njih, ki nam ponekod 
{e vedno pri~ajo o prej{njih na~inih `ivljenja. Na~inov ohranjanja je ve~: besede in 
opa`anja lahko zapi{emo, posnamemo z diktafonom, kamero ali fotoaparatom. Jo`ica 
Zafred in Boris Poropat sta se odlo~ila za slednje, ker sta v tem najbolj ve{~a. 

V muzejih je poudarek na zbiranju predmetov, ki so opredmetena, oprijemljiva 
dedi{~ina. Ob tem se trudimo zajeti zgodbe in `ivljenja ljudi, ki so jih uporabljali, naredili 
ali so kakorkoli povezani z njimi. Tudi etnolo{ka fotografija je osredoto~ena na ~loveka 
in njegovo `ivljenje. Fotografije sporo~ajo zgodbe in delujejo kot izjemen ohranjevalec 
spomina, vendar ne brez zabele`enih zgodb. Svojo pomembnost pravzaprav dobijo 
{ele s tem, ko so znane okoli{~ine njihovega nastanka in vsebina fotografi ranega. Taka 
fotografija slu`i kot imeniten dokument in vir za vsakr{ne raziskave. 

Danes je posnetih fotografij, ki so pri~evalke `ivljenja nekdanjih ~asov, v muzejski 
fototeki bolj malo, saj tudi ljudi, ki bi {e `iveli tako, kot `ivi Francka, danes ni prav 


Etnolog 16 - 18.indd 297 


11/26/06 11:18:16 PM 


Barbara So{i~ 

298


Francka Mlja~ pri delu, Prelo`e na Krasu. Foto: B. Poropat, junij 2004 
veliko. Malo je tudi fotografov, ki bi jih zanimalo dokumentiranje preprostih kme~kih 
opravil in `ivljenja. Pa vendar je s pomo~jo posameznikov, ki po stroki najve~krat niso 
etnologi, zajetega in ohranjenega veliko fotografskega gradiva z etnolo{ko vsebino, tako 
iz preteklosti kot sedanjosti. Z navezovanjem stikov s fotografi pridobimo kakovostne 
fotografije, preko njih pa dokumentirano `ivljenje. 

Da so tovrstne fotografije zanimive za {irok krog muzejskih obiskovalcev, pri~ajo 
zapisi v knjigi vtisov, kjer je izra`eno odobravanje in navdu{enje nad prikazanim. To 
nam je spodbuda in obveza k nadaljevanju uvr{~anja tovrstnih razstav v muzejski 
program. V muzej prihaja tudi veliko obiskovalcev mlaj{e generacije – {olarjev, dijakov, 
dru`in, ki `ivijo v mestu. V okolju, ki jih obdaja, nimajo prilo`nosti videti in spoznavati 
`ivljenja, ki je zna~ilno za va{ko okolje. Tudi zanje je, glede na odzive v knjigi vtisov, 
razstava pomenila odkritje ne~esa novega. Je na~in osve{~anja in spoznavanja na~inov 
`ivljenja najrazli~nej{ih generacij in okolij. S pri~ujo~o razstavo smo zajeli takega, ki 
ima svoje trdne korenine v tradiciji in jasno postavljene vrednote, po katerih je bilo v 
preteklosti verjetno la`je obvladovati in razumeti `ivljenje, kot ga je danes. Fotografi je 
namre~ jasno pri~ajo o dedi{~ini prej{njih generacij, katerih odsev `ivljenja izginja s 
posamezniki, kot je Francka. Skozi zanimiv `enski lik se tako pribli`amo druga~nemu, 
na{im prednikom lastnem na~inu `ivljenja in razmi{ljanja, ki se razkriva skozi na~ine 
obdelovanja zemlje in gledanja na kme~ko delo, ter odnosu do sveta nasploh. Temu 
re~emo tudi neoprijemljiva dedi{~ina, ki je velikega pomena pri iskanju na{e lastne 
identitete. Izginja skupaj z generacijami, katerih zanimive osebnosti, ve{~ine in znanja 
lahko zagotovo ohranimo tudi skozi zapise, fotografije, posnetke. To avtorjema, ki 
ostajata prisotna v Franckinem `ivljenju tudi naprej, izjemno dobro uspeva. 

Barbara Sosi~ 


Etnolog 16 - 18.indd 298 


11/26/06 11:18:17 PM