9. štev. V Ljubljani, dne 11. septembra 1909. Leto ' som. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro-Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 iiri za Italijo in '/a dolarja za Ameriko. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi sc naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5 I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naroinina in oglasi se naj pošiljajo upravništvu Jev. Doma" v Ljubljani. M list In Klerlholci. Da so naši klerikalci nad vse podli in hudobni ljudje, o teni smo se že mnogokrat i lodobra prepričali. Vse, prav vse oblajajo in obgrizejo, kar jim ni po volji. Gorje osebi, ki se ne pokori slepo njih poveljem in ukazom. Nasprotujejo in preganjajo takega človeka, koder le morejo. Dobro je edino to, da ni preveč takih med nami, ki bi imeli kakršenkoli strah pred njimi. Tudi po dežili se ne puste narodno-napredni ljudje uganjati od klerikalcev v kozji rog. Kako pa počno s svojimi pohlevnimi ovčicami in kimovci? Naj bodo še taki ne-značajneži, sebičneži in hudobneži, povzdigujejo jih v sedma nebesa. Posamni slučaji o klerikalnih hudobijah po naši deželi so dovolj znani. Kakor napadajo in preganjajo naše poštenjake po deželi, tako in še mnogo bolj se zaganjajo proti našemu listu »Slovenskemu Domu«. Boje se, da bi naš pošten, a samo preveč gotovim ljudem verujoč slovenski kmet ne spregledal popolnoma ter ne od-podil dosedanjih svojih »dobrotnikov in prijateljev«, ki imajo za njega polne košare sladkih, medenih besedi, a druzega nič; zato se trudijo in pote, da bi naš kmet kar najdalje ostal slep ter imel mreno na svojih očeh. Zato so se vrgli z vsem ognjem na naš napredni kmetski list, ki ga na naj-Podlejši način obrekujejo pred ljudstvom ter hujskajo proti njemu, češ, da je brezverski, ali vsaj veri nasproten. Posebno še leži naš list v želodcu klerikalnemu »Domoljubu«. Kakor razdražen modras, tako piha proti njemu! Ker vidi, da z obrekovanjem in zasmehovanjem proti njemu nič ne opravi, je pričel z versko gonjo in bojem, kakor da bi »Slovenski Dom« klieal na vojno proti katoliški veri. Slovenske naprednjake, slovenske kmete kot čitatelje in naročnike »Slovenskega Doma« prišteva in meče v svoji gnusni hudobiji v en koš z brezverskimi barcelonskimi revolucionarji. Nič manj kakor samo 25krat v enem samem članku imenuje slovenske naprednjake brezverske kranjske liberalce in hinavsko vprašuje nič manj kakor desetkrat: »Ali bi bi- lo kaj takega mogoče tudi pr nas!« Ničvrednež in nihče drugi kakor popolnoma izprijen človek je sposoben takih vprašanj, je zmožen spisati članek, kakoršnega je priobčil »Domoljub«. Piše take bajke, na katerih se da laž takorekoč otipati. Tako pripoveduje med-drugim: da so od liberalcev nahujskani in opijanjeni ljudje sežigali katoliške redovnice, menihe, duhovnike, da so razdirate >o pokopališčih križe; morili mlade fante, ministrante, ki so stregli ravno pri maši, da so mežnarje pribijali na križ in starini redovnicam vlivali v usta razstopljen svinec in še mnogo drugega, da se res človeku kar lasje ježe, ako čita ta »grozodejstva«. Ni čuda, da. vsled takih hujskarij gotove »device« kar nore, ko slišijo toliko takih čenč. Zato tudi kar besne proti hudobnim »liberalcem«, ki baje hočejo vse te izmišljene španske in francoske razmere zanesti na Kranjsko) Najboljše na vsi stvari je to, da je v »Domoljubu« vse zlagano, kar je napisano v dotičnem članku. In sicer je zlagano s posebnim namenom očrniti slov. naprednjake pred ljudstvom. AH je to pošteno? Ali ni vredno največje obsodbe tako početje? Celo resni katoliški listi o teh stvareh niso nič vedeli. Ali bi molčali, če bi bilo le količkaj resnice na celi stvari. Kakor smo iz verodostojnih klerikalnih virov poizvedeli, je objavil »Domoljub« oni članek samo zato, da omrzi in očrni pred slovenskim ljudstvom list »Slovenski Dom«. Ker sc boji poštenega nasprotnika, zato je pričel proti njemu nepošten boj. »Slovenski Doni«, svest svoje naloge, da mu je treba obveščati svoje čitatelje tudi o važnih svetovnih dogodkih, je poročal svoječasno o razmerah, ki vladajo se- daj v Španiji. Odkrito je izrazil svoje mnenje, da je ondotne revščine in skrajno nesrečnih razmer kriva ondotna duhovščina. Končno je izrekel — samo izrekel — bojazen, da bi se lahko tudi pri nas v bodočnosti kdaj kaj takega zgodilo, česar pa nas bog varuj, češ, da tudi pri nas ni vse vse tako, kakor bi moralo hiti. Zato se je razkoračil »Domoljub« kakor petelin na domačem dvorišču in pričel kričati: »Slovenski Dom« je list brezvercev, liberalcev, anarhistov, socijalnih demokratov i. t. d., v boj proti njemu, izogiblji se ga, čista, nepokvarjena kmetska duša, da se ne okužiš. Mi pa pravimo: ne verjemite tega, kar piše in govori »Domoljub«, iz katerega govori sama bleda zavist, ker je »Slovenski Dom« že v par tednih svojega izhajanja pridobil- med ljudstvom na tisoče naročnikov, in strah, da bi ljudstvo vsled čita-nja »Slovenskega Doma« spregledalo ter spoznalo svoje dosedanje klerikalne osre-čevatelje« kot prave »ljudske sleparje«. ISlfSfS Draginji! in klerikalni poslanci. (Dopis iz selške doline.) V naši domovini ni menda nobenega kmeta, ki bi žito prodajal, pač pa nas je več tisoč gospodarjev, ki moramo žito kupovati. Letos je žito drago, kot že mnogo let ni bilo in marsikateri oče se s skrbjo povprašuje, kako bo preživel družino, če ne bo kmalu bolje. Zakaj pa je taka draginja? Ali je morebiti po svetu splošno pomanjkanje žita? O ne, v balkanskih državah, to je v Srbiji, Bolgariji in Rumuniji ga imajo dovolj, da ga niti ne morejo prodati. Naša država pa ne pusti žita iz teh držav k nam, češ, da bodo potem naši kmetje oškodovani, ker bodo morali žito ceneje prodajati. Ko je letos nastala taka draginja in je delavsko ljudstvo vedno bolj vpilo zoper draginjo, je hotela vlada skleniti z balkanskimi državami pogodbe, po katerih bi smele one države nekaj žita in živine k nam uvažati, a mi bi lahko tja prodajali svoje tovarniške izdelke. Tako bi bilo vsem vstreženo. Da bi nam bilo žito iz balkanskih držav dobrodošlo, nam ni treba dokazovati, .ker potem bi naenkrat jenjala draginja. Pa tudi buše iz omenjenih držav bi ne delale naši živini konkurence, ker so slabše kakovosti in tudi uporabne le za mesarja. Saj jih tudi naši kmetje jeseni radi kupujejo in gotovo se ne bi nihče jezil, če bi bile še cenejše. Tako gotovo vsak sprevidi, da je vlada prav imela, če je hotela skleniti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. In veste,-kmetje, kdo se je temu vstavljal in to za-branil? To so bil naši klerikalni poslanci, med njimi tudi dr. Krek in Demšar. Kako so vam jih hvalili klerikalni časopisi, kako so jih priporočali po prižnicah, kako sta oba obetala, da bosta delovala na to, da bosta kmet in delavec lažje živela. A ko je prišla ura poskušnje, sta pozabila na kmete, svoje volilce. Njima in tovarišem se imate zahvaliti kmetje in delavci, da drago plačujete žito in moko, pa tudi vi sodarji, ki ste pozimi včasih mnogo zaslužili s sodčki za žeblje. Ker naša država ne pusti voziti k nam žita iz balkanskih držav, pa tudi one države ne puste voziti k sebi naših tovarniških izdelkov. To se čuti posebno v tovarni na Savi, kjer vsled tega nimajo dela, ker so večino izdelkov prodajali v balkanske države. Zato pa v tovarni tudi ne potrebujejo sodčkov, in zidarjem, krovcem in drugim, ki so pozimi delali sode iz krajcev, je odjeden lep zaslužek. In temu so krivi klerikalni poslanci. Pa zakaj so storili to? Nekaj iz nagajivosti, nekaj pa zato, ker so jim ljubši nemški grofje in grajščaki ter ogrski judje, ki žito prodajajo,' kot naši kmetje, ki žito kupujejo. Da si morejo torej nemški in ogrski grofi zidati razkošne gradove, voziti se v krasnih kočijah, se veseliti in denar razmetavati z ženskami in v igrah po velikih mestih, zato mora naš revni kmet in delavec drago plačevati žito, zato je prišel naš ubogi delavec ob zaslužek! Sam naš modri cesar, ki se sicer malokdaj javno oglasi, rekel je o tem, da so klerikalni poslanci ubranili trgovinske pogodbe: To je škandal! Da, tudi mi rečemo, to je škandal, da poprej obetate ljudstvu zvezde z neba, potem pa mu še cenega kruha in bornega zaslužka ne privoščite! Seveda, Demšarju sta oče in stric dosti zapustila; on ne občuti draginje in delati mu tudi ni treba. On je gospod in kmečko obleko obleče le, kadar gre na kako veselico ali pa, kadar gre na kak volilni shod. da bi kmetje mislili, da je res kmet. Tudi dr. Krek ima lepo plačo kot profesor in kot poslanec 20 K na dan in se lahko dela, kot bi nič ne imel. Kdor dobiva le kot poslanec šeststo kron na mesec, se lahko norčuje iz kmetovega praznega žepa. Tako je, dragi kmet in delavec, s tvojimi poslanci! Ko so bile volitve, obetali so za žive in mrtve, kako bodo delali za te. In kaj so naredili? Morebiti so res kakemu boga- tinu izprosili kako podporo, da si je mogel napraviti moderen hlev, ki bi ga bil tudi lahko postavil brez podpore. Kaj pa so storili za ubogo ljudstvo? Le premisli in moral boš reči: Nič! Nasprotno, celo škodovali so mu, kakor ste videli iz zgoraj popisanega. Zato, dragi kmet in delavec, kadar te bodo še prosili ob volitvah, da jih voliš, ne daj se jim ujeti, pokaži jim vrata! politični pregled. Avstrija. Koncem preteklega meseca je dala vlada zapreti vse šolske zavode »Svobodne šole« na Dunaju. To je storila, da ustreže nemškim klerikalcem. Ker je to nasilstvo silno ogorčilo nemške svobodomiselne kroge, je vlada v svoji prebrisanosti izdala ukaz, da se morajo zapreti tudi vse privatne češke šole na Dunaju in v Poštorni. S tem je vlada hotela dati zadoščenje nemškim svobodomiselnim krogom za zatvori-tev šolskili zavodov »Svobodne šole«. Svobodomiselni Nemci so se v svojem šovinizmu res dali speljati na led in so kar preko noči pozabili na zadani jim udarec. No, drugo vprašanje pa je, če bodo Cehi mirno požrli krivico, ki jim jo je zadala Biener-thova vlada. — Te dni so se začela spravna pogajanja med Cehi in Nemci, ki jih je sklical ministrski predsednik. Češki poslanci so se teh pogajanj sicer udeležili, toda gotovo je že danes, da ne bodo za tako spravo, ki bi jo želela vlada. Spravna pogajanja se bodo razbila, ne da bi bilo omogočeno redno delovanje češkega deželnega zbora, kar je predpogoj za delovanje državnega zbora. Vlada je torej sedaj na jesen tam, kjer je bila o času, ko je zaključila državnozborsko zasedanje. Položaj se zanjo ni niti za las zboljšal, pač pa znatno poslabšal. Poljska ljudska stranka, ki je že preje omahovala med vlado in opozicijo, se je v zadnjem času docela približala »Slovanski Enoti«. V bodočem državnozborskem zasedanju bo vlada torej imela proti sebi ne samo »Slovansko Enoto« in socialne demokrate, nego tudi Maloruse iz Galicije in poljsko ljudsko stranko. Baronu Bienerthu torej ne bo preostajalo drugega, kakor da odstopi ali pa razpusti državni zbor. Odločil se ho najbrže za razpust državnega zbora. Vse torej kaže na to, da bomo imeli v kratkem nove državnozborske volitve. Ogrska. Pretekli teden je zboroval v Pešti mednarodni kongres zdravnikov. V znak protesta proti barbarskemu zatiranju narodnosti na Ogrskem, se slovanski in romunski zdravniki niso udeležili tega kongresa. V slovanski javnosti je napravilo jako mučen utisk, da so se vkljub temu sklepu udeležili kongresa nekateri ruski in bolgarski zdravniki. Istočasno, ko je zboroval kongres v Pešti, so imeli odposlanci slovanskih zdravnikov na Dunaju zborovanje, kjer so sklenili ustanoviti vseslovansko zdravniško zvezo. Za predsednika je bil izvoljen Poljak, vseučiliški profesor v Krakovu dr. Wyherkiewicz. Hrvatska. Pri prvi razpravi v »veleizdajniškem« procesu je bil navzoč kot zagovornik tudi odvetnik dr. Žarko Miladinovič. Predsednik ga je izključil od zagovorništva, češ, da je tudi on osumljen »veleizdaje«. In res so ga kmalu nato zaprli ter izročili vojnemu sodišču, češ, da je nabiral prostovoljce za Srbijo ter pošiljal orožje v Bosno za vstajo. Vojno sodišče je zaslišalo nad 70 prič in prišlo končno do prepričanja, da je dr. Miladinovič nedolžen. Zato ga je oprostilo vsake krivde ter ga preteklo soboto izpustilo na svobodo. Nadejamo se, da bo tudi civilno sodišče sodilo v procesu proti srbskim »veleizdajnikom« prav tako pravično, kakor je sodilo vojaško. Tudi v tem procesu je obravnava dokazala, da so vsi obtoženci nedolžni. Zato bo tudi civilnemu sodišču lahko izreči oprostilno sodbo. Srbija. Pretekli teden je izbruhnila, kakor tudi civil. sodišče sodilo v procesu proti 53 ki je grozila strmoglaviti ministrstvo, v katerem so zastopane vse stranke. Končno se je posrečilo odstraniti vsa nesoglasja med posanmimi člani kabineta ter s tem omogočiti nadaljni obstanek starega ministrstva. Da je to v interesu Srbije, ki bolj, kakor druge države potrebuje mirnega notranjega razvoja, nam pač ni treba posebe naglašati. Bolgarska. V petek, dne 3. t. m. se je končal v Sofiji kongres bolgarskih čebelarjev. Navajamo ta kongres v političnem pregledu, ker je bil na tem shodu sprejet važen in pomenljiv predlog, naj se osnuje vseslovanska čebelarska zveza. Predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem ter izvoljen poseben odsek, ki sestavi pravila za to zvezo ter stopi v sliko z ostalimi čebelarskimi društvi glede sklicanja skupnega vseslovanskega shoda. — Ta dogodek kaže, da se Slovani vkljub vsem zaprekam vendarle vedno bolj in bolj zbližujemo na vseh poljih! Kri pač ni voda! Rusija. V slovanski Rusiji so žalibog še vedno na krmilu narodno brezspolni ali pa nemški uradniki. O tem se lahko prepričamo dan za dnevom. Nemci imajo na Ruskem sto in sto svojih šol, v katerih se otroci vzgojujejo popolnoma v vsenemškem duhu. Toda te šole se ruskim ncmčurskiin uradnikom ne zde nevarne, pač pa vidijo nevarnost za rusko državo v — poljskih šolah. Zato je ruska vlada dala te dni zapreti 185 poljskih šol. Kdaj bo prišla v Rusiji na krmilo zares slovanska vlada? 9. štev. S L~0 V E N S K I ; D O^M. Stran 3. RUSKI kmet o delu In žiuljeulu med slouensliimf brneti. Kakor smo že poročali v listu, je poslalo rusko društvo »Ruskoje Zerno« po posredovanju župana Ivana Hribarja več ruskih mladeničev na Slovensko, da se izpopolnijo v kmetijstvu. Trije izmed teli mladeničev, Pavel Klemenov, Ivan Ko-strov in Jefivn Veselov so zaposleni pri veleposestniku Treotu v Mali vasi pri Trebnjem, eden, Vorobjev pa se uči predvsem mlekarstva na posestvu župana Hribarja v Cerkljah. Klemanov, Kostrov in Veselov so poslali obširna pisma društvu »Ruskoje Zerno« o svojih utiskih in doživljajih na Slovenskem. Ta pisma je priobčil »Selški Vjestnik«, dnevnik, namenjen ruskim kmetom. Ker je zanimivo, kako sodi ruski kmetski mladenič o svojem bivanju med slovenskimi kmeti, priobčujemo tu nekaj odlomkov iz pisma Jefima Veselova. Veselov piše med drugim: »Komaj smo poželi žito, smo jeli sejati repo in ajdo ter kositi otavo. Lucrnsko deteljo bomo te dni kosili že drugič. Cesto se tu prigodi, da kosijo travo po petkrat na leto. Ker vam že pišem, dovolite mi, da vam odgovorim na vašo pripombo, naj se ne bojimo truda in naj ne delamo sramote v daljni tujini ruskemu imenu. Bodite prepričani, da smo si bili vsi mi od svojega odhoda iz Rusije v svesti, da imamo mi kot prvi gojenci »Ruskega Zerna« veliko odgovornost pred vso Rusijo. Zapustili smo rodni dom, svojo rodbino in domovino rusko, žrtvujoč svojo svobodo in skromna sredstva, ki smo jih imeli, ter se odpravili na daljno pot z gorečo željo, da bi pomogli sebi in svoji domovini. Ta naša želja je premagala vsa odsvetovanja nekaterih naših malodušnih in ne da-lekovidnih znancev, ki so nas strašili še pred odhodom. Sedaj, ko smo se prepričali, da se da tu marsikaj naučiti, da je tu življenje boljše in razumnejše, kakor pri nas, se je v nas vera v bodočnost še okrepila in postalo nam je jasno, da je naša naloga velika in jasna. Uvaževati je treba, da se mi ne učimo samo za - se, marveč v prvi vrsti v to, da bi potem poučevali svoje brate — ruske kmete, kako je treba zboljšati obdelovanje polja, kako je treba preurediti naše vsakdanje življenje . . . V zadnjem času smo si tu med Slovenci silno okrepili duha. Nisem si nikakor mogel predstavljati, da bi imel ruski narod daleč tam v tujini tako dobre, navdušene in odkrite prijatelje, kakor so bratje Slovenci. Sprva je nam bilo dolgčas in zdelo se jo nam vse tuje, a sedaj smo tukaj, kakor doma sredi svojcev. Težko je seveda opisati, kako presrčno nas povsodi sprejemajo in pozdravljajo, s kakim zanimanjem poslušajo našo govorico, kako nam kličejo povsodi, kjer se pojavimo: »Živela Rusija, živio Rus!« Ej, pri bogu, solze nam pri takih prilikah silijo v oči!« Iz tega pisma je razvidno dvoje: 1. Kako visoko razumeva ruski mladenič, ki je bil k slovenskemu kmetu poslan, da se uči in izpopolni v kmetijstvu, svojo nalogo, in 2. kako zelo ga veseli, da je našel v daljni tujini v slovenskem kmetu brata po krvi, po jeziku, in, kar je zanj najvažneje, tudi po stanu. ftuernl tečni odkrit. Že desetletja so se razni raziskovalci in učenjeka trudili, da bi odkrili severni tečaj. Na sever so bile poslane razne ekspedicije, ki so se vrnile brez vspeha ali pa so se ponesrečile. Pretekli teden pa je do-šla v lvodanj na Dansko brzojavka iz Grenlanda v Severni Ameriki, da se je ameriškemu raziskovalcu dr. Cooku posrečilo priti na severni tečaj. Te dni se je dr. Cook pripeljal na parobrodu, ki se je vrnil iz Grenlandije, v Kodanj ter je potrdil, da je 21. aprila 1908 prišel na severni tečaj. Podrobnosti, ki jih je navedel, so učenjake strokovnjake utrdile v prepričanju, da je dr. Cook res odkril severni tečaj. Toda komaj je bil dr. Cook par dni v Kodanjn, že je prišla s severa preko Ne\v Yorka druga brzojavka, ki pravi, da se je tudi drugemu ameriškemu raziskovalcu Pearyju posrečilo dospeti na severni tečaj in sicer že 9. aprila 1908. Potemtakem bi bil Peary prvi, ki je prišel na severni tečaj. Sedaj bo se seveda vnela med obema raziskovalcema ljnta borba za prvenstvo. O izidu te borbe bomo poročali. Razgled po Slouenshem. r Logika. Somišljenik nam piše: »Slovenec« ne more, bolje rečeno, noče razumeti, da se katoliška vera, kakršna se uči 1)0 naših cerkvah in je pisana po naših od avstrijskih škofov odobrenih šolskih katekizmih, loči od klerikalizma, kakor noč in dan. Nobeden pameten človek ne more biti nasproten katoliškim naukom, ki so svobodomiselni nad vse, moral iški in potrebni za krotenje strasti v človeku. Iz teli lepili naukov posnamemo, da je bog dal človeku prosto voljo, božje zapovedi in.-s posebnim poudarkom zapoved ljubezni do I ližnjega. Naše učiteljstvo se je premnoga krat izjavilo, da je katoliško, a ne kle-r'l. ilno. Dokazalo je s premnogimi, do dane.: še ne ovrženimi dokazi v svojem stanovskem listu »Učiteljskem Tovarišu«, da klerikalizem tepta z nogami lepe nauke katoliške vere. Prosilo je protidokazov in izjavilo, da hoče vse preklicati, ako se z dejstvi in s stvarno polemiko dokaže, da je na krivi poti. Tako pišejo možje in pra- vi katoličani, ki so odgojitelji našega naroda, po številu nad 2000. Kaj mislite, da so se drznili naši klerikalci ovreči to go-rostasno, uničujoče očitanje? Oni gostobesedni klerikalci, ki se vedno hlinijo in bijejo na svoje prsi, trdeč, da so zastopniki katoliške vere, molče kot skala. Mesto protidokazov, jemljejo dan na dan klerikalno blato v svoje roke ter v »Domoljubu« in »Slovencu« lažejo, obrekujejo, netijo sovraštvo, zavijajo resnico, psujejo in imajo vse one, ki ne trobijo brez ugovora v njihov politiški rog, za krivoverske pse, katerim ne privoščijo drugega, kakor palico in brco. Kdor je njihov politiški somišljenik, ta je pravi katoliški mož, čeprav je hinavec in lopov prve vrste. »Jaz te ne vprašam po veri, marveč kateri politiški stranki pripadaš«, je gelso naše ga klerikalizma. S hudičem, peklom in z zlorabo vere so dobili tekom časa nerazsodno maso na svojo stran. Ali je potem kaj čudnega, da se pojavljajo ljudje -svobodomisleci, ki ne verujejo v boga, ne v hudiča, kakor klerikalizem sam kaže s svojimi deli? Naš klerikalizem bije s svojimi deli in pisavo temeljnim resnicam naše vere v obraz, to je resnica, ki se ne da utajiti. r Slovenska podružnica »Svobodne Misii« je imela preteklo nedeljo v Ljubljani svoj II. shod. Shoda, ki je bil zaupen, se je vdeležilo 250 oseb iz vseh slovenskih pokrajin. Čeprav je bil shod popolnoma nedolžna prireditev, vendar je povzročil klerikalcem velike skrbi in mnogo strahu. In kako tudi ne, saj so se na njem sestali ljudje, ki vodijo najodločnejšo in naj-strastnejšo borbo proti klerikalizmu. Škof Anton Bonaventura je proti shodu izdal posebno pastirsko pismo ter ukazal po vseh cerkvah v nedeljo moliti za svobodomislece. In škofov list »Slovenec« laže že ves teden o tem shodu, da se vse kadi. Nespametni ljudje ti klerikalci! Svobodomislecev se boje kot hudič križa, a mesto da bi o njih molčali, da bi ljudstvo ne vedelo za nje, pa delajo za nje z zabavljanjem v svojih časopisih najizdatnejšo reklamo. Stavimo, da bo z gonjo proti svobodomislecem samo naraslo njih število, saj bo vsled te gonje marsikdo prestopil v njihove vrste, ki bi tega sicer nikoli ne storil. r Za klerikalce ni postav. Na nedeljo je bil sklican v Šmihelu pri Novem mestu političen shod klerikalne stranke. Okrajno glavarstvo je ta shod prepovedalo, gotovo ne iz kake nagajivosti, saj je kanonik Žlogar pri glavarstvu tako dobro zapisan, da ga je pri zadnji volitvi poslalo v volilno komisijo. Glavarstvo je torej shod prepovedalo — a vršil se je vendar. Klerikalci se kratkomalo niso zmenili za glavarstve-no prepoved in so priredili vzlic prepovedi shod, na katerem sta govorila Žlogar in J a r c. Kaj je dandanes duhovnikom že vse dovoljeno, in so postave samo še za naprednjake? r Za družbo sv. Cirila in Metoda. Piše liani rodoljub: Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral lansko leto premarljivo delujoči »Klub naprednih akademikov v Celju« vsoto 600 K. Isti klub priredi tudi letos povodom obletnice 20. septembra 1908 zbiranje darov v enake narodne namene ])o Spodnjem Štajerskem. Želimo vzornim rodoljubom najboljših vsprejemov v vseh narodnih hišah, kjer se oglase, njihovo delo velja obrambi naše svete slovenske domovine. Tudi iz Gorice nam je došlo sporočilo, da nameravajo naši mladi rodoljubi praznovati 20. dan septembra z zbiranjem in doneski prispevkov za družbo sv. Cirila in Metoda. Živio! Naprej, zastava Slaye! r Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca avgusta t. 1. sledeči promet: L Prejemki. 1. redni dohodki: a) prispevki iz nabiralnikov 1.996 K 61 v., b) prispevki podružnic: Kranjska 4.531 K 85 v., Štajersko 870 K 7 v., Koroško 93 K 82 v., Primorsko 2.227 K 20 v., skupaj 7.722 K 94 v., c) razni prejemki, darila, skupila za družbeno blago i. t. d. :i.r>04 K 27 v., skupaj 13.283 K 82 v.; 2. izredni dohodki: za Ciril - Metodov sklad se je vplačalo 7.955 K 33 v., skupaj 21.239 K 15 v. II. Izdatki: 1. redni izdatki 13.773 Iv 35 v., 2. izredni izdatki: a) naložena volila in pokroviteljnine 11.744 K 57 v., b) naloženi znesek za obrambni sklad 12.415 K 33 v., — skupaj 24.159 K 90 v. — skupaj 37.933 K 25 v., primanjkljaja je torej 16.694 K 10 v., ki se je pokril iz prebitkov prejšnjih mesecev. r 200 X 1000. Za Ciril - Metodov ob-rambeni sklad so se priglasili zopet sledeči . 343—345. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Uncu. 346—348. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Cerknici. 349. Vahtar Ante, blagajnik okrajne bolniške blagajne v Voloski. 350. dr. R. R. v Št. Vidu pri Zatičini. 351. Marij Perhavc, inženir v Trstu. 352. dr. Ploj Miroslav, državni poslanec itd., Dunaj. — Najiskrenejša zahvala vsem priglašencem, posebno pa onim, ki so svoje prispevke tudi že vpo-slali! Le krepko naprej, da bode število 1000 v najkrajšem času doseženo! r Iz šolske službe. Provizorični učitelj Leopold Ažman pride iz Javorja v Škofjo Loko. Učiteljska kandidatinja Iv. Kalin je imenovana za provizorično učiteljico v Radečah, učiteljska kandidatinja Angela K n m e I j za Št. Jernej. r Nastanil se je v Slovenjem gradcu zdravnik dr. Ž e 1 e z n i k a r iz Gradca. To je prvi slovenski zdravnik v tem kraju. r Zopet ena slovenska trgovina več. V najkrajšem času otvorita v Celju v novi posojilnični hiši na vogalu Graške ceste in Ringa dva Slovenca gg. Priča in Kramar, trgovino s popolnoma svežim blagom. Kot narodnjaka jih najtopleje priporočamo občinstvu v mestu in na deželi. r Prvi sestanek Hrvatov in Srbov v Celju je bil sklican za preteklo nedeljo. Sestanka se je udeležilo nepričakovano mnogo naših južnih bratov. Izvolil se je začasni odbor, ki ima ukreniti vse potrebno za ustanovitev lastnega društva. —- Le naprej, bratje, v'organizaciji je naša rešitev! r »Sokol v Prvačini je imel 30. pr. m. svoj občni zbor. Iz Gorice je prišel starosta goriškega Sokola brat dr. Levpušček, ki je v lepili besedah pojasnjeval sokolske idejo. Izid volitev je sledeči: starosta Peter Leban, podstarosta Alojzij Zorn, tajnik Anton Zorn, blagajnik Vinko Tušar, načelnik Hinko Furlani, odborniki: R. Vodopivec, Iv. Gregorič, Ivan Peršič, Ivan Gregorič, E. Furlani, A. Šnšmelj, J. Zorn. Upa se, da se postavi v Prvačini kmalu n Sokolski dom. rTudi Slovenci imamo zrakoplovce. V Gorici živita brata Josip in Edvard Rusjan, sinova sodarja. Imata 23, oziroma 25 let. Že dlje časa hodita v Italijo, kjer sta dala izdelati v tvornici Millerjevi v Turinu po svoji konstrukciji motor za zrakoplov. »Gazzetta deli’ šport« v Milanu opisuje to iznajdbo jako laskavo. Motor ima 4 vertikalne cilindre, aparat je lahek in gibčen, teže 75 kg. Brata Rusjana sta Slovenca, eden je znamenit dirkač društva »Gorica«. Laški listi pa ju opisujejo za Laha in še celo Angleža iščejo v njima. — Cuje se, da mislita poskusiti svoj aparat na Rožicah tik Goriče. r Važno za konjerejee. Dne 9. septembra ob 8. zjutraj bode uradovala komisija e. kr. domobranskega ministrstva v St. Jerneju na Dolenjskem, kjer bode kupovala plemenske kobile v starosti od 3 in ppl do 7 let ter te oddajala zopet v oskrbo ali prodajalcem ali drugim zanesljivim konje-rejeem. Kupna cena znašala bode 700 do 800 K. Komisija pa bode razen kobil tudi nakupovala druge konje, ako so sposobni za vojaško porabo ter bode tudi za te 700 do 800 K plačevala. Da se sčasoma upelje-jo večji sejmi za remonte, želeti je, da se na ta sejni pripelje mnogo konj. r Uradne vesti. Dne 15. oktobra 1909 bo pri okrajni sodniji v Cerknici dražba zemljišča vlož. št. 642 kat. občine Cerknica, cenjenega na 3205 K. Najmanjši ponu-dek znaša 2136 K 67 h in zemljišča vlož. št. 438 kat. občine Unec, cenjenega na (550 K; najmanjši ponudek znaša 433 K 33 vin. Dne 10. septembra 1909 ob 9. do- poldne se bo prodalo na Karlovški cesti št. 11 in na Studencu št. 19 razna oprava, voz, dvokolo, razno špecerijsko in galanterijsko blago. Dne 30. septembra 1909 se bo prodala pri okrajni sodniji v Ljubljani hiša št. 21 v Vodmatu, cenjena na 5794 K 75 h; dne 1. oktobra 1909 zemljišče vlož. št. 109 kat. obč. Podgorica, cenjeno na 3329 K; dne 24. septembra 1909 hiša v Ljubljani, Soteska št. 10, cenjena na 31.250 K; dne 8. oktobra 190!) hiša št. 7 v Novem Vodmatu z vrtom, cenjena na 9370 K 80 h; dne 15. oktobra 1909 hiša v Ljubljani, Zeljarske ulice št. 4 z vrtom, cenjena na 32.754 K 36 h. IjumjfsnsHi nouičor. 1 Nesreča. V nedeljo je pripeljal v deželno bolnico hlapec zidarskega mojstra in posestnika Matevža Iskre iz Kamnika Valentin Štrukelj neko žensko. Ko se je vračal po Dunajski cesti proti domu, mu pride v obližju topničarske vojašnice nasproti nek avtomobil, katerega se je konj ustrašil ter se splašil. Štrukelj je padel na tla in ga je konj vlekel z vozom vred kakih 50 korakov za seboj. Pri tem so se mu potrgala pri vpregi jermena ter se je zlomilo pri vozu oje, s katerim je konj zdirjal po polju in ga še dosedaj niso dobili, pokvarjen voz in močno poškodovan hlapec pa sta ostala na kraju nesreče. Nek mimoidoči gospod, ki je cel slučaj videl, je telefoniral i>o rešilni voz, s katerim so Valentina Štruklja prepeljali v deželno bolnico. Pri vozu je škode 40 K, konj pa je vreden 700 kron. lj Nabiralnik za pisma je bil pred kratkim ukraden nekemu trgovskemu potniku na Valvazorjevem trgu. Policija je prijela kot osumljenca nekega slabo-glasnega premogarskega hlapca, ki je po dolgem obotavljanju slednjič tatvino le priznal ter povedal, da ima nabiralnik doma. Opraviti bode imel pred sodiščem. lj Zelnate glave so kradli 2. t. m. posestniku Valentinu Erjavcu blizu prelaza na Dunajski cesti, ko jih je peljal v Ljubljano 451etni že mnogokrat predkaznovani tat iz Cerkelj Iv. Jerše, 251etni Fran Pucihar iz Šmarja pri Ljubljani in Fran Zorman iz Predoslja. Ko je Erjavec to opazil, jim je seveda prepovedal. Tatovi so ga pa začeli obmetavati s kamenjem, potem se pa spustili vanj, ga vrgli na tla in osuvali. Došli stražnik je Jeršeta prijel in aretoval, dva pa sta bila še pravočasno odnesla pete in je preskrbljeno, da prideta tudi v roke pravice. Jerše je nasilnega značaja in ima za Ljubljano prepovedan povratek. Izročili so ga sodišču. Dolenjsbi noulčar. d V pojasnilo na dopis »iz Št. Jurja pod Kumom« objavljen v »Slov. Domu« št. 5. Gospod župnik Fr. Avsec iz Št. .Jurja je popolnoma nedolžen dejanja proti L. Čiču, objavljenega v »Slov. Domu« št. 5. — Pač se pripomni, da je zakrivil dejanje g. župnik Fr. Avsečev — sosed župnik iz Dobovca pri Št. Jurju pod Kumom. Le pomotoma se je zapisalo na dopis»izŠt. Jurja pod Kumom« — mesto »iz Dobovca pri Št. Jurju pod Kumom«. d Cukarija v Radečah. V nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil ustanovni sliod radeških čukov. Vpisalo se jih je vseh skupaj 15, med temi je več še šolo obveznih otrok. Za sedaj volili so samo načelnika, ali, kakor čuki pravijo, voditelja. Izvolili so nekega Štefeta, mizarskega pomočnika pri našem očku županu, ki je res za to zelo sposoben, in bi bil še bolj, če bi mu kdo ušesa posodil. Ta vzor čuk je bil dosedaj pri škofovih zavodih v Št. Vidu. Ker ga pa tam več niso marali, so ga poslali k nam v Radeče. — K čukom je pristopil tudi predsednik radeških abstinentov ta »čotasti Tonče«, ki ima še od lanskega leta ne prav prijazne spomine iz božje jioti od sv. Neže na Kumu. d Na visoki stopnji omike stoji rade-ški župnik. Dne 1. t. m. je psoval organista s čednimi besedami »ti prokleta baraba« — ter mu odpovedal službo. Vzrok vsemu temu je, da se organist — miren in vsestransko priljubljen fant — ne briga za nobeno politiko, kar pa gosp. župniku seveda ni prav. Zatorej bo moral revež s trebuhom za kruhom. d V Radečah imajo pismonošo, ki misli, da je dolžan raznašati samo »Domoljuba« in »Slovenca. Še nedolgo tega je nagovarjal nekega posestnika, ki je naročen na »Slov. Dom«, da naj ta list vrne, dasi-ravno je naročnino že plačal. Za sedaj to, če pa bomo v bodoče še kaj takega slišali, se bode, hočeš nočeš, moral mož zagovarjati pri sodišču. d Iz Metlike. V soboto, dne 4. t. m. vršil se je izredni občni zbor podružnice sv. I Cirila in Metoda, ker je dosedanji odbor odstopil. Zborovanja se je udeležil tudi potovalni učitelj gosp. A. Beg, ki je v jedrnatih besedah razložil pomen družbe za slovenski narod. Po precej dolgi in burni debati je bil izvoljen sledeči novi odbor: ga. Kat. Guštinova, predsednica; g. Zdravko Novak, podpredsednik; g. L. Jutraš, tajnik; gdč. Gabrijanova, namestnica; ga. Agata Makarjeva, blagajničarka; g. More-la, namestnik; odbornice: ga. Kopiničeva, gdč. Zofka Kobe; gg. L. Gabrijan ter Rado Predalič; pregledovalca računov: ga. A. Weil)l ter g. Dako Makar. d Iz Muljave nam pišejo: Poročil se je dne 6. t. m. posestnik Anton Lampret z Marijo Z u p a n c. Mnogo sreče! d Poročila se bode gospdč. Mimica Makarjeva iz Metlike z gosp. nadporočnikom Jeršinovicem iz Črnomlja. — Iskreno čestitamo! d Elektriko v Metliko! Pred kratkim časom je zgradil karlovški občinski zastop v Ozlju veliko električno centralo, ki preskrbuje celi Karlovec z električno močjo ter-je v stanu še več električne moči oddajati. Kako velikega pomena je to za razvoj mesta in male obrti, ni treba posebej poudarjati. Korist in ugodnost električne razsvetljave je splošno pripoznana in zato se zlasti naša mesta, pa tudi že kmečke občine trudijo, pridobiti si v ta namen električ- ni tok, bodisi z lastnimi napravami, ali na ta način, da stopijo v zvezo s kakim tovarnarjem, od katerega kupujejo tok. Ali ne bi to storilo lahko tudi mesto Metlika, ko ni posebno daleč od centrale? Ko bi se občinski zastop za to začel nekoliko zanimati, gotovo bi šlo. Kolike koristi bi bilo to samo glede razsvetljave mesta, dalje ima mesto mlin, v katerem se lahko samo takrat dela, ako je dovolj velika voda. Ali ne bi lahko tu - sem napeljali električni tok ter bi na ta način vsaj mlin mestu kaj nosil, ko bi lahko vedno delal. Nadalje, koliko hi lahko koristil električni tok pri poljedelstvu (stroji itd.) pri obrtništvu. Dandanes tlači malega obrtnika konkurenca tovaren,ki imajo na razpolago velika sredstva, s katerimi mali obrtnik nikakor ne more tekmovati. Vsled tega propada domača obrt in nujno potrebno je, podati tudi manjšemu obrtniku pripomoček, da more za s a7 oj obrat uporabiti vse tehnične pridobitve. Naj bi torej občinski zastop vse to upošteval in resno premišljeval o tej zadevi ter se ne strašil stroškov, s katerimi bode mnogo koristil ljudstvu. d Iz Št. Ruperta nam piše somišljenik: Mislim, da še niste nobenega dopisa dobili iz našega kraja. Sprejmite torej od mene tele vrstice: Vreme imamo slabo, ne moremo spraviti pod streho niti otave. Kmetje žalostno gledajo, kaj da bo, ker imajo že itak malo krme. In naj se še ta pokvari, kaj potem? A tudi naš kaplan Šlajhar ima mnogo skrbi. In kako tudi ne, ko ima voditi Ouke, Marijine device, tretjerednice, mlekarno, posojilnico itd. Zdaj predeluje neki živinski hlev v dvorano, da ne bo treba Marijinim devicam, kakor pravi, več imeti predstav v drvarnici, kakor so jih doslej imele. Dalje hoče kakor pravijo, urediti prodajalno, kjer bo vse prodajal in vse kupoval, tudi lase. Menda bo strigel Marijine device. Sicer pa jih striže že sedaj. Ko so imele pred kratkim shod, je rekel, naj plača vsaka po 1 krono, ena je plačala, druga je rekla, da ima samo GO vin., tretja pa, da ima samo 20 vin. Kaplan je pripomnil: tudi dobro, le dajte. Ali ni to vzoren dušni pastir? d V pregnanstvo. Pretekli teden se je selil iz Št. Lovrenca nadučitelj Fran Potokar v Banjo Loko na Kočevskem.Kako je bil priljubljen, priča pač najbolj dejstvo, da so prišli možje od vseh strani, da se po-slove in zadnjikrat stisnejo desnico možu, ki se je ves 'čas svojega tukajšnjega službovanja pošteno trudil za blagostanje svojih soobčanov. Pogrešali ga ne bodo samo otroci, ampak cela občina. V znak spoštovanja do svojega bivšega učitelja, so se zbrali vel. loški tamburaši, ki so igrali pozno v noč. Da bode nadučitelj Potokar bolj pomnil, kdaj ga je deželni šolski svet poslal iz Št. Lovrenca v pregnanstvo v Banjo Loko, se mu je pripetila na potu velika nezgoda. Ko je bil dobro uro od Kočevja, se je vlila silna ploha med grozovitim grmenjem in treskanjem. Na vrhu hriba je udarila strela tik pred vozom, v katerem se je peljala njegova družina. Le z največjim naporom je voznik preprečil, da se nista konja splašila. Lilo je neprestano sedem ur. Uničena je vsa hišna oprava, ki si jo je nadučitelj Potokar tekom dolgih let pristradal; uničena je obleka in perilo. Vesel pa bo lahko, če si otroci ob takem vremenu niso nakopali kake trajne, neozdravljive bolezni. Tako se godi neopravičeno preganjanemu učiteljstvu v krščan-sko-pravični deželi Kranjski. d Šulferajnski vrtec v Zagorju ob Savi: Pišejo nam: Pri nas obstoji že več let šulferajnski vrtec, ki se napolnjuje vsako leto s slovenskimi otroki. Lovijo jih pod vsakovrstnimi pretvezami, ter nekatere celo oproščajo šolnine. Znano je, kako Originalni sadovi prihajajo iz tega vrtca. Ker bode sedaj kmalu začetek šole, opozarjamo slovenske starše, naj nikar ne pošiljajo otrok v ponemčevalnico. Da ohranimo našo last in rešimo svojo in čast naših pradedov, glejmo, da nobeden slovenski oče ne vpiše svojega otroka v nemški otroški vrtec. Onim, ki jim ne zadostujejo te vrstice, povemo, da jim morda ne bo ljubo, ako jih imenoma širši javnosti razglasimo. d Ruski mladenič Veselov piše v listu za ruske kmete »Selški Vjestnik« o izletu pevskega društva »Zvon« iz Šmartna pri Litiji v Veliko Loko in o veselici podruž-nice »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Litiji tako - le: »V nedeljo, dne 24. junija smo šli s svojim gospodarjem Treotom v prelepo vas Veliko Loko, kamor je napravilo izlet pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna. Na Slovenskem imajo skoro v vsaki vasi svoje pevsko društvo. Društveniki so nas sprejeli, kakor brate v svojo sredo, pripeli so nam na prsi svoje krasne troboj-ne znake ter se ves čas trudili, kako bi nas pogostili in razveselili. Peli so nam lepe svoje pesmi in tudi mi smo morali zapeti, kar smo znali. Njihove pesmi so izredno mile in blagodoneče. Našim pesmam so posvečali največjo pozornost in čez teden dni so z nami že skupaj peli te pesmi. Drugo nedeljo je društvo »Zvon« izletelo, kakor oni pravijo, v prekrasni trg, ki se imenuje Litija. Tam je bilo vse še bolj slavnostno. Tam se je pelo, plesalo, zabavalo, a spregovoril se je tudi marsikateri rodoljubni govor. To slavnost je priredila podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Ta družba ima po vseh slovenskih pokrajinah svoje podružnice, četudi ne v vsaki vasi, a gotovo v vsakem trgu in mestu. Ta družba nabira denar, pravijo na stoti-soče; s tem denarjem snujejo slovenske šole, kjer jih še ni. Kdaj se bomo mi v Rusiji povspeli tako visoko, da bodo tudi pri nas po vaseh take podružnice? Toda poslušajte dalje! Pri obedu so nas posadili pri mizi na častno mesto, govorili na nas prekrasne zdravice, objemali nas in poljubljali. Najlepše izmed vseh je govoril predsednik podružnice učitelj Lajovic. Treba je nam bilo na zdravice opetovano odgovarjati. Dasi že za silo govorimo slovenski, vendar so vselej izrekali željo, da bi govorili po rusko. Tako se nam godi na narodnih slavnostih. Pridobivamo si pri taki priliki mnogo znancev ter poizvedujemo, kam bi še kazalo prihodnje leto poslati nekaj naših mladeničev in delavcev.« d V Malkovcu na Dolenjskem je kupil kmetič kravico. Vesel jo je gnal domov proti Sevnici. V neki gostilni se je med potjo odpočil in kravica tudi. Seveda je vlival on — gospodar dobrega »dolenjca«, a krava se je dolgočasila zunaj na vročini. Ker si mož nikakor ni mogel namočiti suho grlo, je postala kravica nervozna in odtrgala se je in jo popihala v bližnji gozd. — Kmetič jo je zastonj iskal. Vrnil se je domov brez nje. čez dober teden so jo šele dobili, seveda precj oslabljeno. Ljudje se čudijo, da je mogla toliko časa strpeti žejo, posebno pa ne more tega razumeti pred tednom tako nesrečni, a sedaj zopet veseli gospodar. d Tilnik si je zlomil dne 25. avgusta t. 1. Matija Drenik iz Spodnje Straže št. 3. Nalagal je 'na Straži les v vagon. Ko je hotel potegniti neko deblo s cepinom k sebi, se mu je cepin izdrl in Drenik je padel z vagona tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Prepeljali so ga sicer V bolnišnico v Kandijo, vendar je drugi dan umrl. d Hruška v cvetju. Zadnje dni meseca avgusta je pokazala hruška poleg zrelega sadja še pet krasnih cvetov v vrtu gosp. Jakoba Drobniča v Sodražici. Gorenjski noulčnr. g Slovo od gosp. Žirovnika bilo je ze- lo prisrčno. Izgledalo je, kakor tedaj, ko se poslavlja ljubljeni oče od ljubečih ga otrok. V soboto zvečer je bila zastavenič-ka, pri kateri mu je ganljivo pel, od njega samega zasnovani pevski zbor, polnoštevilno pa so ga pozdravili tudi krepki šentviški Sokol, zastopnik občine Zgornja Šiška, gasilno društvo Dravlje, čitalnica v Dravljah itd. Občinstva se je kar trlo. Govorili so večinoma sami Žirovnikovi učenci, in sicer tako lepo, da smo že iz tega sprevideli, kako zelo se je prizadeval ž njimi njih ljubljeni vodja. Drugi dan smo imeli veselico pri »Slepem Janezu«, pri kateri se je nabrala tudi lepa vsota za našo šolsko družbo. Gospod vodja Žirovnik nam je obljubil, da se bo vračal k nam, češ, toliko ajdovice nimajo šentviški klerikalci, da bi se k vam ne vrnil! g Slovensko narodno pesein gojil in proslavil je gosp. Žirovnik tako krepko, da je njega ime slavno med vsem slovenskim narodom. Izdal je večkrat narodne pesmi v obliki pesmaric, zadnja izdaja je namenjena za šolarje in je bila od ministrstva kot šolarjem primerna odobrena. Tak zaslužen učitelj prejel bi drugod zlate kolajne, nagrade in druga odlikovanja, pri nas pa po zaslugi župnika in Klanfar-ja žalost in škodo. Varujte se, da ljudstvo ne izpregleda in ne pride na vrsto vaša premestitev. g Nekaj za dobro voljo. O priliki za-staveničke odhajajočemu gosp. Žirovniku zlezli so klerikalni kolovodje na bližnji cerkveni stolp. Gnala jih je radovednost, češ, koliko bo ljudstva, kdo si bo upal govoriti. Toda, ojejminasta! njih radovednost se jim je slabo izplačala. Že prvi govornik gosp. Pipan iz Vižmarij bral jim je take levite in jim ob burnem ploskanju občinstva tako temeljito izpraševal njih vest, da jih je moralo biti sram na dno duše. Naštel jim je, kako so ga obrekovali po časopisih, streljali v okno, sploh mu pro-vzročali toliko gorja, da je bilo treba res moža jeklenih živcev, da je vse to srečno prenesel. Zdaj so pa svojemu delu postavili krono s tem, da so možu, ki je po 191etnem požrtvovalnem delu osivel med nami, v zahvalo preskrbeli premestitev. — Ogromno odobravanje je sledilo temu premišljenemu govoru. Prisluškovalci so tedaj slišali tako krepke, da jim bode brnelo po ušesih, slišali jih pa bodo še, kadar pride dan obračuna. g Kako priljubljen je pri nas gosp. vodja Žirovnik, ki mora oditi na povelje klerikalne večine deželnega šolskega sveta, se kaže čedalje bolj. Skoro se ne dobi človeka, ki bi odobraval to nasilstvo. Pri ljudstvu je gosp. vodja priljubljen, ljudstvo ga spoštuje, ker ve, da z njim izgubi vzoručitelja, katerega ne bo mogoče nadomestiti. Zato se nam pa zdi hudobija vnebovpijoča, ko je trdil član deželnega šolskega sveta Lampe, da naj se prestavi gosp. vodja zato, ker njegovi pristaši pobijajo okna po Št. Vidu. Kdo more to dokazati, kdo vas je tega naučil g. Lampe, kdo je pobijal oKna? Ce ste pošten duhovnik, odgovorite! g Naš podžupan Cergol iz Stanežič je bil prevroče krvi. Naučil se je gotovo od Klanfarjevega Toneta, svojega šefa, ki jako rad zacepeta, če se mu vse ne ugodi. Toda preneroden je bil. Zacepetal je tako nerodno nad svojim sosedom, da bo moral to cepetanje plačati s tridnevnim zaporom, kar pač ni veliko, a je zdravo. g Čuden slučaj. Ko je bil naš župnik, znani Šengarjev Tine, še kaplan pri nas, živel je v Št. Vidu neki Pofkar, dobrovolj-ček, lahkoživček, kar že ime pove. Tine ga je visoko cenil, da, celo trdil je o njem, da doseza s svojim talentom glede sadjarstva in kmetijstva našega gosp. vodjo Žirovnika. Toda, dasi je Tine Pofkarja tako visoko cenil, vendar zadnjemu ni bilo ljubo, da bi bil ta Tine župnik v Št. Vidu. Pridušil se je često, da ne mara tega doživeti. A glej, uresničilo se je vse. Tine je postal župnik, Pofkar pa je umrl isti dan. Nekateri pravijo, da je dal ta dan župnik pritrkavati Pofkarju, večina pa je mnenja, da je pritrkavalo novemu župniku. Res uganka. Ker pa narava zahteva menjavo, in kolo časa ne obstoji niti za tre-notek, zato je tudi Pofkar dobil hitro naslednika v osebi svojega najboljšega prijatelja Kadeta. Pravijo, da mu je vreden naslednik, samo z župnikom se ne razumeta tako dobro, kot sta se s Pofkarjem. Neki večer prišlo jima je nekaj navskriž, menda radi Bogumile. No pa sodišče jih 1)0 že poravnalo in potolažilo. g Cerkvena slavnost v Dravljah. Dne 22. avgusta je bilo v Dravljah »žegnanje«. Naš župnik je že nedeljo prej raz leco naznanil, da je dobil od svojega škofa nalog, da mora imeti od gostilničarjev v Dravljah izjavo, da ne bo imel nobeden godbe ta dan, sicer da ne sme imeti ondi maše. Draveljski gostilničarji pa se zanj niso menili, ker so vedeli, da on nima pravice odločevati, kdaj sme kdo imeti godbo ali ne; poleg tega mu pa tudi niso verjeli, da bi on imel tak strog ukaz. Najstarejši draveljski gostilničar je rekel: »Bomo videli, kdo ima prav, v Šiški bo prihodnjo nedeljo »žegnanje«, tam je isti bog, isti škof, samo župnik je drug.« In glejte, v Dravljah ni bilo maše, v Šiški pa, dasi se je skoraj v vseh gostilnah plesalo. Kaj nas to uči 1 Da nas je župnik nalagal, kajti če bi škof tako strogo naročil župniku v Št. Vidu, bi moral prav tako strogo naročiti župniku, v katerega področje spada Šiška. Uči nas pa tudi, da je naš župnik preome-jen za svoj poklic, da ne zna pasti izročenih mu ovčic kot dober pastir. Jako smešno je bilo videti, ko je hodil omenjeni dan po cesti in ustavljal romarje, ki so se peljali v Dravlje počastit sv. Roka in prav mu je povedal romar, ko ga je ustavil, češ, da ni maše v Dravljah, rekši: »Ce nočete imeti maše, se bomo pa navadili brez nje opraviti svojo pobožnost.« — Res, tu že neha vsa častitljivost duhovniškega stanu. g Kako sodijo o našem župniku preprosti kmetje, naj služi sledeče: Ko je Tine postal župnik v Št. Vidu, razkoračil se je prvo nedeljo nato na prižnici, tolkel se na prsi, rekoč: »Tu sem jaz gospodar in nihče drugi.« Preprosti kmet pa je nato rekel: »Nima prav, ker vera nas uči, da prvi je bog, čigar dom je cerkev; torej bi imel biti župnik le njegov služabnik.« — Zabret, ali slišite sodbo ljudstva1? g Opustošenje Šmarne gore. Somi-šljenica nam piše: Ko me je nedavno obiskal moj stari znanec s Štajerskega, sva napravila več izletov v ljubljansko okolico, ki mu je zelo ugajala, da je kar prehvaliti ni mogel. Ko sva pa prišla na Šmarno goro, ni več hvalil temveč grajal. Rekel je, da je bil veliko in daleč po svetu, pa nikjer ni videl, da bi gozd tako divjaško izseka-vali, kot na Šmarni gori. In res, kamor pogledaš, ne vidiš drugega, kot same pa-robke, ki mole iz zemlje. — Tudi lipam, ki rastejo blizu vrha gore, in katere so dajale lepo senco — ni prizanesla sekira; pose- kane so jim vse veje prav do debla, da jih je videti, kakor telegrafske drogove. Ko pa prideš vrh hriba, te pa zaboli oko in srce, ko zagledaš pod seboj grdo marogo, ki kriči daleč v svet, kako lahkomišljeno se tu gospodari. Lani je stal na tem mestu lep mladi gozd, sedaj je pa popolnoma izsekan. Ce pojde tako dalje, dočakali bomo v kratkem, da bo Šmarna gora popolnoma gola. — Res čudno, tam daleč na Krasu z velikim trudom in s stroški pogozdujejo, tu pa, takorekoč pred nosom Ljubljane, se pa napravlja Kras.— Merodajni krogi naj bi ukrenili potrebno, da se zabrani še na-daljno opustošenje Šmarne gore. g Dva prsta je odtrgala cirkularna žaga tovarnarjevemu sinu Rudolfu Schnablu v Kamniku. g V Bistrico je skočil mizar Josip Završnik v Kamniku. Ker mu je bila premrzla, je zlezel na suho. g Obrtna zadruga za Bled in okolico priredi dne 19. septembra 1909 tretjo preizkušnjo vajencev v tekočem letu, in sicer ob 9. dopoldne v dvorani Blejskega doma. Vsi vajenci, ki so učno dobo dokončali, naj se priglase pismeno k skušnji. Priglas je koleka prost ter ga mora učni mojster potrditi. Udje zadruge vplačajo pristojbine 5 K, neudje zadruge, ki se tudi lahko oglase, pa 12 K. Oglase se torej lahko učenci iz celega radovljiškega okraja. Komur za preizkušnjo podrobnosti niso znane, naj se pri obrtni zadrugi informira. g Kranjskogorska podružnica S. P. D. priredi v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne v hotelu »Razor« v Kranjski gori veselico I>o(l imenom »Kmetska ofeet« v prid Aljaževega doma in podružnice. Svatba se vrši po starih narodnih običajih v narodnih nošah Gorenjske doline. Vstopnina prosta za svate v narodni noši in za člane planinskega društva. Na veselici petje kranjskogorskega moškega zbora. g Samomor. V Domžalah se je obesil TOletni bajtar Juri A v š i č. g V Kamniku je umrl v soboto, dne 4. t. ni. ponoči po kratki, mučni bolezni v starosti 4(i let gosp. Avgust Albrecht, meščan, posestnik in ključavničar. Pokojni je bil zvest pristaš narodno - napredne stranke. Tukajšnja društva izgube z njim vnetega izvršujočega in podpornega člana. Žalujoči gospe soprogi naše sožalje. g Ubil se je 751etni Matevž Benedičič iz Železnikov, zadnja leta stanujoč v Češnjici. Padel je iz svisli na pod tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. g Državno podporo v znesku 520 K se je dovolilo kot prispevek za napravo vodnjaka v (Jozdu, občina Križe v kranjskem okraje. g Propad klerikalnih zadrug v Tržiču. Klerikalci so ustanovili v Tržiču med on-dotnimi delavci in obrtniki konsum. društvo, čevlarsko zadrugo in posojilnico. Vse te zadruge je vodil neki Popov, popolnoma nesposoben človek, ki pa so ga klerikalci držali na teh mestih, ker je bil nji- hov pristaš in ker je bil obenem tudi načelnik tamošnjih Čukov. Čeprav bi klerikalna »Zadružna zveza« v Ljubljani morala nadzorovati poslovanje teh zadrug, vendar tega ni storila, marveč je pustila Popovu čisto proste roke, da je gospodaril kakor je hotel. Posledica tega je bila, polno zadovoljnost! Če sem torej pri državi zaslužil zaupanje, ne morete imeti stvarnega razloga, da mi ga pri deželi odrekate. Ravno tako jalov je Vaš očitek, da bi moral oddati delo p ;dnajemniku. Jaz bi delo vodil sam, kakor sem ga vodil pred leti. V tem oziru priporočam, da se prej prepričate, kako se delo vrši s» « ■■ Lingarjeva ulica. Nasproti loteriji!! Velika zaloga najnovejšega blaga za moške in ženske obleke. Največja iz&er satenastih, volnenih ter svilnatih rut. Ob potrebi spomni se vsak na to trgovino. roda »z; :afzz*: 'i\' o n >u O Ol OJ £ s a.« c .S > rt i_ a o a. ■o o ■a -t p < S* 3 3 n -ts n 3 3 rt> ?l (V 7T n> O o< 3 O * I domačega izdelka priporoča 12 25-9 Josip Vidmar = v Ljubljani = Pred Škofijo 19, Stani trg 4, Prešernova ulica 4. jfe m m m $ m Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani & Del. glavnica K 3,000.000. Stritarjeve ulice štev. 2. Rezervni fond K 300.000. % Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. H priporoča promese zemeljskih srečk 11. izdaje k žrebanju Dne 6. septembra 1909. Cena K 5*50. jjj jj[ Sprejema vloge na knjižice in na J * 1/01 Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dfaa dnevnem kurzu. & Uk tekoči račun ter jih obrestuje od $ dne vloge po čistih ' 52 52-2 j|§ o N a> > a N O C X a* E o a> s b£ •O cd N tl £ O OJ >tsj . g “I E r- 5 TO C 1/5 M* "S ^ .£> o — I7u C 2 >n 5 •—» o ir c ^ "-a '1 ™ <-> o s “ o'1"' d. 5".3 r 1) Q. TO > u. ec >N C ~ CZ UC^JZ 28 gS S 3 'S "fl-s S •o Si »(/) oS C N *a 2 ctf N .S O — c -*• E 'o1 flj <£-s £ 1“ •o o n e (d >g >o ,H S- > 0 S « HJ a | (0 ,!i £ 11“ o * 4*: .. •= > « o o £ I v) co c« CN 2 co a AJ Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne. Obrestuje hranilne vloge po 4:i/.,% od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po' 5'/-//o in amortizaciji najmanj V2%, na osobni kredit po 6%. 2 25-9 Prošnje za posojila sc sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. ra t $ a o o Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, i Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'///o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. CTgM Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 48/i% na leto. 'L obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/„ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62'/2 le*a- Kdor plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Denar se lahko pošilja^tudi^po pošti. Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jili zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi lrred.Itno društvo. ---------------- Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 7 25-9 V korist »Družbe sv. Cirila in == jKlctoSa" • V V CESKO Pl VO Češke delniške pivovarne v e. gudejevicah. Zalogi za Notranjsko: Postojna Trnovo 16 14-9 na Kranjskem. Duo djinho se sprejmeta na hrano in stanovanje. Klavir je na razpolago. 45 4-4 Josipina Lavrenčič. Marije Terezija testa št. It. a p % AGRO-MERKUR osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubljani i’ej|. sKa * o. ar. Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8. Skladišče tudi v Trstu. Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd. Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov. Agro-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke._ Agro-Merkur ima jako obširne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže. 2 54—9 Držite VELIKA PRATIKA za navadno leto 1910, ki ima 365 dnij. prava, starodavna BLASNIKOVA Y Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene. Cena 24 vinarjev. n ?r r p s» n =r 7T Z o o fD «-i —, < UH » 3 p Orq tv — ja fD _ P? Cl p Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. ; Vaše stare prijateljice Velilte Pratike, ktere ste najbolj navajeni. ]B22II1Es3G Tisk »Narodne tiskarne” v Ljubljani.