J  Mater je zatajil.
^^^3^^P^^H^^HI              Spisal Ivan  Cankar
K!^Jm| I oplo je bilo, in sneg se je tajal na strehah; kapalo je dol, f HHS M 'n ^aplje so se lesketale v solncu. Po cestah so hodili lepo ^^/j|||m^___^_   obleČeni mestni ljudje.
Hp^^^VmflHj           Mati je priŠla  prezgodaj   pred  Šolo.   Na   velikem
Hfežl«fiE^ 1-r prostoru je bilo Še vse mirno; okna visoke hiše so se KL]P^ly-^gj|žgL blesčala, in časih se je začul glas učitelja, ki je govoril BPfej^~^s~~-'"^^^^   v šoli z rezkim in zvenečim glasom.
Od daleč je bila prišla mati;   iz vasi je priŠla, ki
je bila dobre Štiri ure od mesta. Njeni škornji — moški škornji, ki so segali do kolen — so bili vsi blatni; tudi krilo je bilo oškropljeno —- Široko kmetiško krilo z zelenimi rožami. V desnici je imela mati dežnik in veliko culo, ki je prinesla v nji srajce in par novih Škornjev za JoŽeta; v levici pa je držala velik robec in v vozlu je bila shranjena desetica, ki jo je bila pri-nesla za Jožeta.
Mati je bila trudna in lačna;  kupila si ni zjutraj nič kruha, zato da je ostala tista desetica cela. Noge so jo bolele, in kašljala je; njen obraz je bil
¦->;    90   i<~
suli, globoke janie so bile v licih. Ilodila je po trgu počasi gor in dol ifl je gledala na okna, ki so se ble&čala kakor da bi bila por.lačena.
V šoli je zazvonilo; zvonilo je dolgo, in nato je nasta! šum in ropot Iz velikih vrat se je vsulo vse polno Študentov; najprvo tisti mali iz nižjih razredov — kričali so in se podili po trgu; za njimi večji študenti — stopali so bolj rcsno in visoko.
In prišel je tudi Jože v gruči veselih tovarišev.
Ugledal je mater — zelenorožasto kmetiško krilo, visoke blatne škofnje, rdeČo jopo, na glavi pisano ruto, prevezano zadaj, in veliko culo in nefodni dežnik.
»Ali ni to tvoja mati?« ga je vpraŠal tovariš.
»To ni moja mati!« je odgovoril Jože.
Sram ga je bilo zelenoroŽastega kmetiškega krila, visokih škorojev, rdeče jope in rute in dežnika in vclike cule; v tej veliki culi so bile njegove nove srajcc, ki jih je šivala mati ponoči, in so kapale njene solze nanje-
Skril se je v gručo in je Šcl mimo.
Mati pa je stala in je gledala s skrbnimi očmi. Kmalu je Šum ponehal, samo Še pomaio so prihajali žtudenti iz šole; potem je zazvonilo, in v9C je bilo spet tiho.
Že se je mati napravila, da bi šla na slanovanje Jožetovo in da bi tam čakala nanj. Ko je storila par korakov, se je spomnila, da se je morda za-mudil kje v šoli, in se je vrnila in je Čakala.
Noge so jo bolele; naslonila se je ob zid in je gledala gor na o^na, ki so se bleščala \ solncu; čakala je do poldne. Opoldne je zazvonilo v šoli in tudi zunaj je zazvonilo; od vseh strani so. se oglastli opoldanski zvoflovi. Zašumelo je spet, in iz šole so se vsule goste gruče. Mati je prišla t)liže, čisto blizu k velikim vratom in je iskala Jožeta. Ni ga bilo. Vse je zopet utihnilo;   prihajali so samo še učitelji,   bradati,   resni   in   so   se ozirali n3njo.
Zaskrbelo jo je v srcu; prestrašila se je in prišlo ji je na miseli da leži morda zelo bolan doma in da Čaka nanjo, da kliče svojo mater. Hitela je na stanovanje, in noge so se ji tresle.
Jože je bil doma; sedel je za mizo in je imel knjigo pred sabo. Ko je odprla duri, je takoj vstal in ji je prišel naproti.
»Kdaj pa si prišel?«
»»Ob enajstih.««                                                     ,                                  J
»Kaj me nisi videl, ko sem te čakala?«
»»Nisem Vas videl!«« je odgovoril Jože.
Popoldne sta šla po mestu, po lepi cesti; vse hiže na desni btrani so se praznično svetile; svetle kaplje so padale od žleba in so tolkle veselo ob kameniti tlak. Jože je spremljal mater, ko se je vraČala domov. Tiščal se je blizu k nji in jo je držal za roko. Pri srcu mu je bilo, da bi se skril ifi da bi zajokal na glas. Srečavaii so ga tovariši, in tudi tisti tovariŠ ga je srečal, ki ga je bil vpraŠal pred šolo: »Ali ni to tvoja mati?« Jožeta ni bilo več sram — zaklical bi na glas: »Glejte, to je moja raati!«
-3*    91     Hg-
Hodil je zraven matere, na njegovi duŠi pa je ležal greh in ga je tišcal k tlom, tako da so bile njegove noge trudne in težke. Hodil je zraven matere kakor Judež zraven Kristusa.
Zunaj mesta sta se poslovila, in Jože se je bil namenil, da bo pokleknil in da bo skril glavo v njeno krilo. »Mati, zatajil sem Vas!« — Toda ni pokleknil. Ko je bila niati že daleč, je zaklical za njo:
»Mati!«
Mati se je obrnila,
mmfš       ^Hjt                                              ^^^H
»Zbogom, mati!« je zaklical, in tako sta se loČila. Od daleč je še videl, kako je hodila mati počasi po blatni cesti; njeno telo je bilo sključeno, kakor da bi nosila na ramah veliko brerne.
Jože je šel domov in je sedel v kot na veliko culo, ki jo je bila pri-nesla mati, in je zakril obraz z rokami in je zajokal.
Greh je ležal na njegovi duŠi, in vse solze ga niso mogle izprati; zdrknile so ob njem kakor ob trdem kamenu . . .
Dolgo je od tega, in greh leži na njegovi dusi težak in velik kakor prvi dan, in tako je zdaj njegovo življenje vse polno Žalosti in trpljenja.