Iz domače in tuje prakse 
GDK: 411.16 : 172.8 Pollacia balsamlferae (J. J. Davis) More1et : (497.12} 
Topolov škrlup v Ljubljani 
Du.S.nn JURC*. Majn JCRC'1' * 
Redko lahko vidimo tako lep prikaz uničujoče moči 
zajedavske gi ive, kot se je to zgodilo v Ljubljani spo-
mladi leta 1998. Mladi poganjki in listi posameznih 
topolov so poč meli, tako, da so topoli izgleda li koi bi 
bili ožgani (slika 2). Nekateri so spraševali na Goz-
darski inštirut Slovenije ali je vzrok poškodovanosti 
topolov onesnaženi zrak., drugi so sumili sol za pasi-
panje cest. Na Tomšičevi cesli 12 (vrt pri PEN klubu) ~ 
v parku na Zaloški cesti, na Savski cesti in še kje so 
odrasla topolova drevesa spomladi lepo odgna]<J , ko pa 
so bili poganjki dolgi l 0-20 cm so nenadoma počrneli , 
oveneli in se upognili navzdol (slika l ). Tudi listi so 
dobili črne pege, zvijali so se in večina se jih je posu-
šila. Vendar so bila opisana znamenja opazna samo na 
nekaterih ropolih, sosednji so bili lahko popolnoma ne-
prizadeti. Vzrok je lastnost glive povzročiteljice bo-
lezni , da okuži in se razvija le na določenih vrstah 
topolov. 
Z mikroskopskim pregledom dne 3.7.1998 smo 
nt~šli na listih nespolna trosišča z 2n<1čilnimi konidiji 
glive Po/lacia balsamiferae (J. J. Davis} Morclet(slika 
3). Staro. v literaturi pogosro uporabljeno ime te gllve 
je P. elegons Servazzi. Teleomorf je Ven tu ria popu/ma 
(Vuill.) Fabric, pri nas pa je poznana kot topolov škrlllp 
(MAČEK l983). 
Gliva spomladi oblikuje pcritecije z aski in asko-
sporami na l<~ni okuženih poganjkih. Ob odganjanju 
brstov v maju askospore okt1ž ijo bl i:žnje mlade liste. 
kjer se zelo k1nalu prično oblikovllti nespolni trosi 
(konid1ji) . Ti ob ugodnih vremenskih razmerah še v 
začetku junija povzročajo nove okužbe poganjkov in 
listov. Poganjki počrnijo, se znt~čilno upognejo nav-
zdol, postanejo krhki in odpndajo. Bolezen lahko uniči 
prllklično vse poganjke tekočega lela, ne more pa pro-
dreti v starejša tkiva drevesa. Pol~ti gliva preneha 
oblikovnti konidije in v okuženih delih se oblikujejo 
zasnove spolnih trosišč, ki dozorijo naslednjo pomlad 
(SINCLAIR in sod . 19R7). 
Drevesa, ki jih pogosto prizadene topolov škrlup. 
imajo značilno šopasto razporejene poganjke, kar lepo 
opazimo tudi v zimskem času . ~opasta razrasr vej je 
posledica ponavljajočega se odminmja poganjkov te-
kočega leta in naknadnega oblikovanja drugotnih po-
ganjkov. · 
368 
Nespolna trosišča opazimo na počrnel ih delih topola 
kotolivnorjave žametne prevleke, komaj vidne s pros-
tim očesom, ali pa so te velike celo več kot 2 cm. 
Konidiji so olivnotjavi , podolgovati in običajno trice-
lični, srednja celica je večja kot ostali dve. Na seprah 
(pregradah med celicami) so konidiji rLlhlo zažeti. v 
literaturi navajajo precej različne podatke o njihovi 
velikosti: 23-39 X 9-14 11m (SlVANESAN 1984), 32-
38 X Il pm (BUTIN 1957), 30-40 X 8-12 J.Jm 
(LANI ER in sod. 1 978), 23-39 X 9-14 ).Im 
(BRANDENBURGER 1985}. iz vzorcev pri nas paje 
50 konidijev povprečno merilo 33,6 X J 0,9 ~m. va-
riabilnost pa je bila 24-42 X 8-IJ JllTI . 
Gliva lahko okuži le topole iz skupine balzamskih 
topolov (sekcijfl Tt.zcamahaca Spach) in črnih topolov 
(sekcija Aigeros Duby) ter njihove križance. Navajajo, 
daje bolezen nevama tudijagnedi (Populus nigra var. 
italica /Mnch./Duroi), vendar letos teh topolov v Lju-
bljani ni prizadela. Po simptomih in mikroskopskih 
značilnostih anamorfa topolovemu škrlupu zelo podob-
no bolezen pa povzroča sorodna gliva Venturia 
tremt~loe Aderh. (anamorf Po/lacia mdiosa /Lib./ Bald. 
& Cif.) , ki pa lahko okuži le bek topole in trepetlike 
(sekcija Leuce Duby). To bolezen imenujemo trepetli-
kov škrlup. Ob letošnji močni okužbi topolov v Lju-
bljani lahko prizadetost zaradi topolovega škrlupa upo-
rabimo celo v taksonom!'ke namene, s<lj že od daleč 
vidimo p01javele krošnje topolov in za re lahko rečemo, 
da spadajo med čme ali balzamske topole. 
Tako močne okužbe s topolovim škrlupo!ll, kot so 
bile v le1u 1998 v Ljubljani, so redke. Odrasla drevesa 
bodo pognala dru gotne poganjke in bodo ponovno oze-
lenela. Enkratna močna o kuiba ne more ogroziti drevo 1 
vsako letno sušenje pogan jkov pa povzroči defonnacijo 
krošnje in hiranje drevesa. Okuženim topolom v dre-
vesnicah in mladih nasadih svetujejo obrezovanje po-
črnelih poganjkov in njihovo sežiganje rer škropljenje 
z bakrovimi ali di tiokarbnmatnimi pripra\'ki (MAČEK 
1983). 
VIRI 
BRANDENBURGER, W.. J 985. Parasitischc Pi1ze an 
GefaOpll:~nzen m Europa- Gu~tav F1scher, Verlag, Sturtgart, 
New York, 1248 s. 
GozdV 56 (1998) 7-8 
sUTil'-!. IL 1957. Die blau~ und rindcnbewohnenden Pilze der 
f>n p-rd unter besonderer Bcr~cksichtigung der Krank-
hc iw :rregcr.- Berlin, 64 s. . 
LANI ~ Il. L. 1 JOLY, P. 1 BONDOUX, P. 1 BELLEMERE, A., 
(9·.:.~. Mycologie et pathologie Corestieres.- Tome 1 -
Mvcol0gie forestiere. Masson, Paris, New York, Barcelone, 
M;I HI. 4R7 ~-
MAC' r.: ' . J., 1983 . Gozdna fitopatologij<l.- Univerza Edvarda 
K;H kija v LjubUani , BF, VTOZ.D za gozdarstvo. 267 :;. 
SINCLAIR . W. A . i LYON, H. H. 1 JOHNSON. W. T.. 1987. 
l)i ~cases of trees and shrubs.- Comstock publishing asso-
n~.tcs. llhaca and London, 575 s. 
SIVA~ ESAN. A .. 1984. Tbe birunicate Ascomyceres and the ir 
an~morphs.- J. Cramer, Vaduz, 701 s. 
Shh :i 1: Poganjki tn listi se su~ijo zaradi lopolovega ~k rl upa (Foto: 
M. J;nd 
Phuw 1: Shools and leaves are dying off because ofw?nturia leaf 
11ud liwot bligl1f ojpoplar (Phoro by: M. Jurt) 
,·hka 2: Pogled no oku2cna topola na Tomšičevi cesti v Ljubljani 
{6. 6. 1998) (Folo: D. Jurc) 
Photo!: View o1t infi!cted pop/m-s on Tom šičeva street in ~jubljnna 
(6'~ .June J99R) (Photo br D. Jurc) 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Iz <lc>mt-lče in tuje prakse 
SI ik.a 3: Konidiji gi ive Po/lacia hlllsmniferoe, obMvani z 
Jaktofeno!-bombažnirn modrilom (Folo: D. Jurc) 
Photo 3: Konidio ofthe frmgns Pol/new balsami(erae in Iactoj(mol-
col/on blue (Photo by: D. Jun) 
369