Za zadovoljevanje večine skupnoatnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medse' bojno pogodbeno povezavo, v smislu katera nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXVI — VOLUME XXVI

December 1975 Published monthly by: Slovenian National federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
Številka 12 — Number 12
VESEL B02IČ IN SREČNO NOVO LETO
želita
uredništvo in uprava I "Slovenska Država"
VAŽNO SPOROČILO	?
VSEM NAROČNIKOM IN CITATELJEM "S.D."!
Pred dnevi je končal 40 dnevni štrajk kanadske pošte, ki je rodil močne finančne posledice za mnoga podjetja. Močno je bil prizadet tudi etnični tisk, med drugimi tudi naš list! Zato prosimo vso slovensko javnost in posameznike, da darujejo v tiskovni sklad S.D.! že v naprej prisrčna zahvala! Oprostite tudi zamudi. Ki bila naša krivda!
Uredništvo in Uprava Slovenske Države
V PREMISLEK OB ZAKLJUČKU LETA
NOC SREČE
Resnica je vrednota.O njej je človekov duh že marsikaj dognal, jezik marsikaj povedal ln roka marsikaj napisala. V knjigah in revijah beremo stavke, M so pravi aksiomi. "Človekov ,vzpon k resnici je njegova največja odlika. Spoznanje resnice sicer terja svojo ceno, a brez resnice jc nemogoče živeti". Presunljivo, a zato nič (manj dostojanstveno je dognanje: "Ako človek resnice ne pozna, trpi; ako je ne razmišlja, mu splahni; ako je ne sprejme, ga zdrobi".
Trdijo tudi, da so resnice mrzle. Pa ni res! Morda bi vefljalo za matematiko. So resnice, iki so tople in osrečujoče, prave nosilke miru in sreče. Resnice namreč niso namenjene le razumu, ampak tudi srcu. Prava resnica prihaja do človeka po poti ljubezni. Ne rečemo preveč, če trdimo, da je srce zadnja postaja resnice.
Ena najtoplejših in najdražjih resnic je resnica svete noči; ubrala je namreč pravo pot. "Razodela se je dobrotljivost in ijudomilost Boga, našega OdrešenLka'l\ (Titu 3, 4)
Sveta noč je tako svetia, da razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet; tako topla, da greje naš planet od severnega do južnega tečaja. Čeprav radostno oznanilo svete noči neprestano in skozi vse leto Itroži okoli človeških src, se jim v božičnih dneh najbolj približa; tedaj je razdalja najkrajša.
In kdo ae bo upiral topli Resnici — "dobrotljivost in lju-domilosti Boga?" Naj bo človek že kdorkoli in kakršenkoli, ljubezni in dobrote se ne bo branil. Ce je njegovo srce živo, je žejno resnice, pravice in ljubezni. In vsega tega prinaša učlovečeni Bog v najvišji meri i nza vsakogar. On je ogreva-lec, uglaševalec in osvajalec src!
"Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli".
Radost deli. I^tkšno radost? Tisto, ki prihaja iz resnice, pravice in ljubezni.
In je še druga resnica; pravzaprav je le nadaljevanje prve. Prazno in stnpinčeno *bo ostalo človeško srce, ako v sebi ne upodablja dobrotljivost in lju-
Praznik družine in praznik miru [ ka muzikalna druščina je pred nami! — Prišel je med nas, da pozivi družinsko srečo in zatišje. To čutimo, se tega zavedamo in si želimo še prav posebno v tujem svetu, ki je mnogokrat tako hladen, nerazumevajoč in sovražen.
Nam vsem, ki smo blage volje, pa sen božične noči prinaša tople spomine na leta, ki smo jih živeli pod Triglavom, z željami, ki prekipevajo v naših srcih, z željami, da naj On in ndegova Mati izprosita za naš rod miru in razumevanje in božične svetlobe.
Čudni in temni oblaki so se zadnje čase začeli poditi čes slovensko nebo tukaj v Kanadi. Vedno boij in bolj se ti zdi, da tema hoče zmagovati nad svetlobo, da se dogaja nekaj med nami, kar vsi čutimo, vsi vidimo in sodoživljamo, — nihžče pa iz neke obzirnosti nekako ne želi ugrizniti v to jabolko.
Kaj Vam želimo povedati?!
Zastopniki tujih idej vedno bolj in bolj pogosto hodijo med nami, tuji po svoji ideologiji, tuji našemu slovenskemu živ-lju tukaj. Vdinjajo se tukajšnjim oblastem kot nosilci slovenskega občestva ali Slovenke kulture, poizkušajo infiltrirati najrazličnejše naše obstoječe ustanove in organizacije, skušajo se dokopati v njih do vodilnih mest, zavesti hočejo naš voz na stran pot ali celo na klanec, ki zna roditi katastrofe, Hodijo med nami kot farizeji,'kot ovce med ovcami, kot vodniki med ovcami, — a njihova koža je drugačna, — misel ni naša, ni slovenska, ni demokratična. Pred	temi
krivimi preroki želimo opozoriti slovensko javnost, naj bo čuječa ker sejejo seme Slovencem tuje miselnosti, ki je tudi tuja Kanadčanom. Med nami želimo vzbuditi čut čuječnosti in pazljivosti!
Kje ste bili takrat vi tuji preroki, bi jih vprašal, ko je slovenski človek gradil svoje domove in dvorane, kraje shajanja in združevanja; kje ste bili takrat, ko je samo idealizem in ljubezen do materine besede in slovenske pesmi ustvarjala čuda in priklicala k življenju pri naših slo venskih odčestvih dvoranah naše slovenske šole?! Danes skušate vse to zanikati, zaničevati, omalovaževati — razdirati, — z ustanavljanjem novih šol in nepotrebnih organizacij, katerih spočelo se začne tam nekje doma, pri Slovencem tuji, a u-radni miselnosti.
Starišem otrok velja klic: Pazite, bodite čuječi in zanimajte se, kam vaši otroci zahajajo, kaj se tam z njimi dogaja. Kamor gredo, kake laži in propagandne neumnosti bi dejali, jim ponujajo za par hrenovk in vrček piva. Ali je vse to res, kar iim govore, ali je vse to tudi res slovensko?!
Včasih bi dejal, da je kaka gasilska godba na vasi več slovenske rnuzike nudila, kot pa ka-
Kako bomo dokazali, da to, modrovanje ne bo le kopičenje praznih besed na prazen papir? Približaj mo se Njemu, "ki v jaslih leži in vsemu svetu radost deli!" Dobrotljivost in 'ljudomilost moramo razodevati. Razodevali ju bomo, ako domilosti svete noči; ako bomo stalno in trajno pod vpli-človakovega srca ne sijeta j vam Njega ki je prišel iskat,
iz
trdrto povezani resnica in ljubezen do sočlovefca.
kar je izgubljenega in ki je med nami, da dobrote deli.
pevkami, ki pride po tako zva-nem dogovoru "Cultural Ex-cliange". Naši tukajšnji godgbeni ansambli nam lahko za naše prireditve in plese, pa naj so na prostem ali pod streho, nudijo dovolji "kulturne razveselitve" za naše plese in razigrana srca.
Ce bi nam taki obiski res nudili nekaj kulturno vrednega, bi še
razumeli...... Prihaja mi v spomin
prizor izpred nekaj let, ko je dekle v "takozvani slovenski narodni noši" z rdečiip krilom nad kolenom — in lepo avbo (ki je bila izdelek naših starih mamic!) zapela "slovensko narodno' "ob spremljavi ansambla", —pesem je bil slovenski prevod tukajšnje popevčice "Cruising Down The River".
Ce kanadska vlada podpiše pogodbo za "kulturno izmenjavo," bi morala vsaj to paziti, da nam "kultura", ki nam jo prinašajo od tam, prinaša nekaj novega, slovenskega, močnega. Ce tega ni, boljše da take izmenjave ni! Našim pksalcem pa so doma po Večini na razpolago1 itak navadno le- kake gostilnice, kjer nihšče dosti na to ne pazi, kaj se okrog njih dogaja, saj so kot gosti tam zato, da se ga po stari slovenski navadi pokrepčajo.
Poživitev vsemogočega delovanja neljubih elementov pa se je začelo še posebno z močnim povdarkom od dne, ko Je naš Kanadski zunanji 'minister., govoril na banketu 18. sept. 1975. v počastitev jugoslovanskemu zunanjemu ministru v Ottavvi. Ogo-tovih izjavih, danih takrat, si pridržujemo svoje mnenje in bi dejali, da so vredne celo protesta (to vsled tega, ker je bilo izrečeno hvaljenje režima v Beogradu, ki je vlada tiranije ker se samo na lahki/način pokaže nepotrebna vljudnost do režima, ki zasluži vse prej, kot pohvalo in pa kritiko opozicije režimu tukaj v Kanadi.
Letos je bivši jugoslovanski nekdanji minister istega režima v letih 1945—1947 prof. E. Kocbek, ki je v veliki nemilosti, iker je končno javno povedal in priznal, da je jugoslovanski režim dal pobiti brez procesa preko 11.000 vrnjenih mladih Slovencev	in Slovenk
iki so bili politična opozicija v Času revolucije (in žal, to ob času okupacije!), en mesec po končani drugi svetovni vojni. To je režim, M ga je pomagal ustvarjati major Wiliam Jones iz Beamsvilie in mu morda ni bilo niti jasno kaj počne. Povelje za ta poboj je prišel od "Honorary Doctor" —ja iz Dalhousie Univerzi v Novi škotska, kot je to sam javno izjavil v svojem govoru 10 dni predno-se je ta pokolj začel, — ta Čallo9lni primer iz slovenske zgodovine.
Lahko bi še navedli druga dejstva za dokaz "resnične demokratičnosti režima v Beogradu",—-in če bo to potrebno, lahko to storkno ob kaki drugi priliki....
Pribili bi le, da je večina nas, ki tu živimo že vsa ta leta da smo lojalni kanadski državljani, da imamo v Kanadi vsaj 50 različnih demokratičnih organizacij, na katere smo ponosni, za katere smo občutij hi, če be jih načel črv razjedanja mednarodne konspi-
s po racije in da te delujejo s socialno	in	kulturno motivacijo in da so vse drugačne kot si jih gospodje v da našnjem Beogradu žele. Slovenci smo po naravi tihi in mirni ljudje, in to vedo ljudje na občinah, pri Pokrajinskih ■vladah dn pri Zvezni vladi v Ottavvi. Politično se držimo do 'kaj rezervirano, a bila bi laž, če bi kdo trdil, da nam ni mar, kako žive naši ljudje doma v Sloveniji, — Jugoslaviji. Ta način želimo ohraniti in nam je to tudi zajamčeno po kanadski zakonodaji, toda STROGO PROTESTIRAMO proti ministrovi izjavi v govoru, kjer je pozdravljal jug: zunanjega ministra, ko je govoril o nas kot o "INIMICAL MINQRITY" (Webster slovar pravi: a) ini-mical—Neprijateljski, sovražen, ■nezažeJjen, in b.) Minority— maloštevilen, niajhnoštevilčna skupina)!
Za nas je .same veliko Razočaranje potem, ko smo si izbrali osebno svpbodo in tako postali politični begunci, da kdo gleda na nas s prezirom.. (V nasprotje onim, ki so se razglašali v Avstriji in Italiji za poltične begunce, da so lahko bili sprejeti v Kanado, tu so pa iskali s!" ov takoj po prihode z gotovih naslovom na Spadina ,Rd.. in hiteli na prireditve 29. noveinbta).
Ce pa,je naš kanadski zunanji "minister mislil kogarkoli drugega iz Jugoslavije, ne pa Slovence, to radi zapišemo in se oprostimo.
Prav tako bi bili pa tudi vsi kanadčani slovenskega porekla zadovoljni, če bi nam minister zagotovil, da se kanadska vlada nima namena vmešavati v naše občestveno in društveno življenje, v katerem je gotova oblika nasprotovanja, — in to prav gotovo ne brez solidne podlage, — jugoslovanskemu režimu. Vprašamo samo, ali ne živimo več v demokratični državi?
Prav tako pa imamo pravico, in do sorojakov v domovini, — katerim je odvzeta ta možnost, . —dolžnost protestiranja na konferencah, sestankih in manifestacijah, dokler je naš protest mirev in dostojen, v mejah dovoljenih načinov in -demokracije!
Vse naše organizacije in združenja pa imajo po vseh človečanskih pravicah pravico in dolžnost odločanja, komu dovolijo vstop in kogar ne žele pod svojo slovensko streho.
Cas kliče, da se vse demokratične sile, ki so organizirane končno dogovore v enotni in energični nastop vseh res demokratičnih organizacij, da tako zavarujejo svoje slovenske in demokratske vrednote in interese!
Težko smo zapisali te besede. Želeli smo vedno, da nebi nastala potreba po javni izpovedi istih. Toda oblaki, ki se pode čez oder našega življenja so talki, da to naše pisanje, naše opozoritve in poročanje zahtevajo.
Ce bodo te besede rodile odpor v gotovih krogih, vedite, da smo zadeili živeč, Blagoslovljen ia miren božič
ZIMSKA IDILA V SLOVENIJI
19. novembra je Etnična tiskovna zveza Ontaria priredila slavnostni banket v počastitev treh zaslužnih mož v Ontario, ki so pomagali dolga leta članom te organizacije. Vsi trije so dobili tudi primerna darila. Stoje od leve na desno: g. A. Grossman, bivši poslanec in minster v Ontarijski vladi.
g. J Yaremko, bivši poslanec in minister Ontarijske vlade in g. G. Allen, višji zvezni uradnik zveznega notranjega ministerstva —oddelek za državljanstva. Vsem trem tudi naše častitke. Udeležili so se vsi člani organizacije.	—Foto: J. Kreilis
9. novembra so se prijatelji na posebnem banketu v Royal York hotelu v Torontu spomnili bivšega ministra ontarijske vlade
g. J. Varemka in ga. Mary, njegove Vseh gostov je bilo čeč 1400.
zene.
v družini in naši širši družini— miroljubni slovenski skupnosti v Kanadi. Mir razglašamo, mir želimo. Naj se vsak od nas potrudi, da ga klice zla ne bodo zrušilebl
• Trgovina na Toad Lane v
Rochdaleu, ki predstavlja začetek sodobnega zadružništva, je bila zadnje čase zaprta, ker je začela kazati stavka znake razpadanja. Britanska zadružna zveza se je sedaj lotila potreb-
nih popravil in upajo, da bo kmalu zopet dostopna obiskovalcem kot tudi trgovini priključen muzej.
® Javna knjižnica v Torontu ima preko 200 kolesc na mikrofilmu posnetih etničnih časopisu^ ki izhajajo v Torontu.
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri Jc zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja ln zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno ln demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Zebot


sLovensKA
DR2AVA
t*
fOt A Httk SiOVCUlA ,
—«.-t>scription rates J4.00 per year: 3fk. per copy
Advertising 1 column x 1" J2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
-	646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov,, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladali v celoti z mišljenjem uredništva In
izdajatelja.
NASA DOMOVINA SLOVENIJA
i J A
Smomor
Toronto
•	Kipar France Gorše so je mudil v našem mestu od 4. novembra do 8. decembra. Prišel je na povabilo odbora Slovenskega letovišča, da ustvari kip Friderika Barage za omejeno letovišče. Kip bo iz brona in bo vlit v najkrajšem času. Kipar Gorše jc napravil v^p del tudi v Stoney Creeku in Hamiltonu; delal je po naro čiki družin Saje, Sušteršič in Cerar.
•	Miklavževa prireditev je
bila prvo nedeljo v decembru v obeh cerkvenih dvoranah v Torontu, pri Mariji Pomagaj in v New Toronto.
•	Koncert božičnih pesmi bo 20. in 21. decembra v dvorani Marije Pomagaj na Manningu in 28. decembra v župnijski dvorani v New Torontu. Koncert so pripravili mladinski zbori pri Mariji Pomagaj — 60 pevcev in pevk — in orkester
g. Matije Lebarja. Koncert bo dirigiral g. Tone Zrnec. Pričakovati je izreden obisk, kajti koncerta mladine smo si želeli že mnogo let.
• KULRTUNA IZMENJAVA?
Kanadsko Slovensko društvo za kulturne izmenjave je /nova pokazalo kašno je njihovo za:, mišljanje "kulturne" izmenjave, ko je na CHIM FM 101 Caravan of Friedship-Jugoslovgnski program—dne 29. novembra čestitalo vsem svojihm članom, prijateljem in znancem 29. november, "praznik ustanovitve" SFRJ. Ta ista skupina sodeluje tudi pri razpečavanju "Rodne Grude," uradnega glasila režimske izseljenske Matice in Pro-svete kije po NOB prof. Miku-žu uradno glasilo Slovenske komunistične partije za USA. S propagiranjem dedka' Mraza lani in sedaj proslavljanjem 29. novembra, noben Slovenec ne more več imeti dvoma o bistvenem delokrogu te. Orga-
nizacije.
• G. prof. Edi Gobec iz ZDA,j
je raztavljal pod pokkovi-teljstvom društva "Simon Gregorčič del svoje zbirke o uveljavljanju Slovencev v svetu j in predvsem v ZDA in tudi -Ka-1 nadi. Prav je bilo, da je seznanil širši krog Slovencev in tudi predstavnikov kanadskih : oblasti o svojem raziskovanju, i in delu. Mi smo o njegovem delu že obširno poročali v več številkah našega lista. Ogledniki razstave , so se lahko na lastne - oči prepričali o velikem delu in raziskovanju, ki ga ,A-odi g. Edi na univerzi v Co-lumbus — Ohio,! Mi mu samo 4eslitamo!
• OBČNI ZBOR — Slovenia Župnijska hranilnica in posojil-1 niča—(30. novembra 1975) je za nami. Upravni odbor je poro-S čal o pretekli poslovni dobi. ] Med drugim so članom pOstre-i gli z sledečimi podatki: Pre-i moženje (assests) posojilnice ob zaključku poslovne dobe 30. sept. 1975. $3.632.455.74 od te ^ vsote posojeno članom v obliki j osebnih ali hipotečnih posojil §2.747.543.38. Vloženo na hranilnih in posebnih računih s strani članov $2.738.378.32. Člani so odobrili predlog za iz-plačanje dividend v neverjetno visoki meri 9.5%. Pri volitvah se je opazilo zanimanje

mladine za vodstvo posojilnice, vendar to zanimanje zaenkrat še ni dovedlo do tega, da b» mladina tudi imenovala kake svoje kandidate v izvolitev.
• V poročilu o binkoštem
srečanju Slovencev na švedskem poroča dopisnik B.P. nas- I lednje1 o stališču švedske vlade do priseljencev (v družini): j "Pri tem je .treba poudariti,: da gledajo švedske, oblasti na kulturne manifestacije prišel- i jencev z največjimi • simpatija-1 mi, ker so v skladu z njihovo ! politiko do priseljencev. V nasprotju z drugimi industrijski-! mi narodi, kjer so. zaposleni naši ljudje, rotijo Švedi prišel- 1 jence, naj ostanejo to, kar so, t naj gojijo svoj jezik, svojo kulturo,- svoje običaje., V ta! namen žrtvujejo ogromna denarna sredstva, od priseljencev pa pričakujejo, da dajo svoj prispevek 4c obogatitvi njihove kulture. "K dopisu je pripomniti, da je tudi kanadska vlada v sporazumu z ostalimi federalnimi strankami uradno "razglasila politiko .mnogokultur-nosti, ki jo tudi podpira finančno s podporami prizadevanj etničnih skupin, da ohranijo svojo kulturo ter posredujejo njeno poznanje, tudi širši kanadski družbi* , .
Mesarija in klobasičarna ^
DERMASTJA
želi VSEM ODJEMALCEM'in ROJAKOM VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
— Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itcL Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino
itd. — Dostavlja brezplačno. —— Trgovina z živili! Prostor za parkiranje! — Se priporogamo! Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165
Ansambel VESELI ŠTAJERCI iz Fairfielda, Conn. želijo vsem prijateljem in poslušalcem veseli Božič in Srečno Novo leto 1976 Opozarjamo na našo pravkar izdano ploščo KLIC IZ TUJINE
ALBiON GLASS C0. LTD.
1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
ZELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo leto _____ Lastnik,- Frank Vlahovič
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
M0N'S 1AT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice In klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, barikete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostovaljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL. 654-9123 in 654-9112


eJL
tfffrtT' i p
'»lOVINSKA MjAVA - fOtOHTO - H*M*>*
*.?> ■ V * "	f r\i v	\ ■ .
3
m
RESNICA 0 POLOŽAJU V ČILE
(PIS^O IZ CILA)
(Zadnje mesece smo čl tali v dnevnih Ustih obilico poročil iz Cllea. Očitno je postajalo, da so različne organizacije pošiljale tja opazovalce z namenom političnega blatenj« obstoječega režima. Za naše bralce pri-
našamo dobesedno poročilo načega poročevalca in somišljenika. Pismo je prišlo že pred meseci, a gu vsled pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Uredništvo)
piše o položaju v čilski republiki. Se več vesti pošiljajo v svet razne svetovne agencije. Žal, da večina teh vesti ne odgovarja resnici. Rdeča propaganda, ki jo vodijo marksisti iz Moskve, je poLna laži in bruha v vset dan za dnem vse mogoče in nemogoče vesti o položaju v Chi-lu. Človek se ne more naču-diti,, kako mednarodni komunizem v prefinjeni obliki uporablja laž za dosego svojih cijjev. Vse to pa za to, ker ne more pozabiti smrtnega udarca, ki ga je dne 11. septembra 1973 doživel v Chilu. To, kar se je zgodilo ta dan v Chilu, je največji poraz, ki ga je došivel mednarodni komunizem v zan-jih 40 letih, odkar je bil poražen v Španiji. Tega poraza rdeči mogotci ne morejo pozabiti.
Dne 4. septembra 1970 je bil pri predsedniških volitvah izvoljen z majhno večino za pred-rednika republike marksist Sal-vador Allende. V zadnjih mesecih se odkrivajo veliki volivni škandali rdečih, ki so volili s ponarejenimi izkaznicami in tako z lažjo in prevaro dosegli zmago. Pristaši levice so se več let pripravljali na te predsedniške volitve. Odkrili so po-narajev*alnice za osebne izkaznice. Rdeči pritaši so bili vpisani p ovečkrat v volivne imenike na različnih krajih z različnimi priimki. Tako je ena in ista oseba volila po trikrat ali še večkrat, vsakikrat s ponarejeno osebno izkaznico pod drugim imenom. Po tej poti, polni laži in prevare, je zmagal marksist Slavador Allende.
Ko je prišel ta mož v vladno palačo in prevzel predsedniške posle, ga je obkrožila rdeča sodrga, ki je skozi več let pripravljala rdečo revolucijo v deželi. V Chile so pričeli prihajati mednarodni teroristi iz sosednjih dežel, tako iz Argentine, Bolivije, Uruguava in zlasti iz Kube in tudi iz Rusije. Celo iz rdeče Kitajske so jih semkaj vozili. Vsi ti ljudje so bili dobro plačani in njihova (naloga je bila, da s propagando pripravijo pot rdeči revoluciji. Na skrivaj so pričele prihajati v Chile velike količine modernega orožja, predvsem iz KUbe. Veliko tega orožja je bilo ruskega in čehošlovaškega izvora. Na carinarnici niso odpirali teh zabojev, ker so imeli napis: Darilo predsedniku republike ali pa: Pošiljka diplomatskega izvora. Tako so v treh letih navozili v deželo toliko modernega orožja, da bi zadostovalo za oborožitev 30.-000 vojakov. Po zanesljivih poročilih je bilo v Chilu 14.000 med-nadorih teroristov, ki so bili izvežbani v svojih deželah, fanatični ljudje, brez vere in
V zadnjih mesecih se veliko j mednardone teroriste, ki so liti predsednika republike, naj
jim slikali rdeči raj v najlepši j zapusti vladne palačo in imeli luči, kjer ne bo nobenega reveža pripravljen avijon, ki bi ga bil
morale, in bili vzgojeni v ko-šolah. Rdeči tero-
munističnih ris ti so
si razdelili deželo v razne predele in okožja, po
več, kjer bo vsak imel svoj avto in da bodo kmetje lastniki zemlje. Istočasno se je pričelo po vsej deželi organizirano razlaščanje zemlje, kar je bilo protipostavno in orožniki so imeli nalog, da ne smejo intervenirati. Lastnik hiše in zemlje se je znaišel pred dejstvom, da je ponoči rdeča sodrga zasedla njegovo zemljo in vse, kar je imel. Pri vhodu v zemljišče so postavili čilsko zastavo in stražo rdečih, ki je izgnala lastnika iz hiše Ta je moral zapustiti svojo hišo in večkrat ni smel vzeti ničesar iz hiše. Po drugi strani Allende ni spoštoval zakonitih določb državne ustave.... Po ustavi je predsednik republike odgovoren za red in mir v državi in za svoje delo je odgovoren pred parlamentom. Ko je parlament izglasoval zakon o agrarni reformi, kjer je bilo določeno, da ima astnik pravico do 40 hektarjev orne zemlje, ki ne more biti razlaščena, Allende tega zakona ni hotel podpisati. To se je ponovilo še večkrat. Tako je Allende pričel vladati deželo na ilegalen način. Demokratično ljudstvo je videlo, kam vse to vodi. Pričeli so se javni protesti in stavke, ki so bile nekakšen plebiset naroda proti predsedniku in so se končale s klicem: (Que se vaya) .... Naj gre.... Najprej so šli protestirat na ulice študentje. Pričele so šolske stavke, ki so trajale po več mesecev. Dijakom so se pridružile gospodinje, ki so šle na ulico protestirat, ker ni bilo živil, kajti vlada je trošila devize za nakup orožja, namesto, i da bi preskrbeli najprej živila za ljudstvo. Pričeli so stavkati rudarji in delavci in kočno vsa prevozna sredstva. Tako je zastalo vse življenje v deželi. Demokratična večina je dela vedeti predsedniku, da ga več ne prizna za svojega predsednika, ker ne spoštuje državne ustave in ne izpolnjuje zakonov.
Rdeča propaganda je vse nasprotnike režima proglasila za fašiste. Zanimivo pa je, da sami rdeči niso vedeli kaj ta beseda pomeni. Zanimivo je pri-merjeti vse to dogodke z onimi, ki so se odigrali na slovenski zemlji pred 3 leti. Povsod ista pesem, iste metode, ista propaganda, iste fraze o izdajalcih domovine, iste laži, ki so zmedle mnogo ljudi, ki so v dobri veri verjeli rdečim. Bila je ena sama razlike v teh dogodkih, da niso mogli proglasiti demokratičnih ljudi za kolaboracio-niste ia kvizlinge.
Oči vseh demokratičnih državljanov so bile uprte v vojsko. Tamkaj so bili generali in višji oficirji, vsi vzgojeni v demokratičnem duhu, ki so s skrbjo gledali na vse te dogodke.... Čilska vojska je imela
mestih in trgih pa so imeli or-. vedno zelo dobro organizirano
ganizirane svoje terenske odbore po istem vzorcu kot pred 30 leti pri nas v Sloveniji. Vsaka skupine je imela svoje vo-
tajno špionažo. Ta jo izvohala rdeči načrt, po katerem naj bi rdeči pobili vse vije oficije in generadle dne 17. sept. 1973 ob
ditelje in v svoj okraj so pri- priliki, ko bi bila zbrana na
čeli voziti orožje, s katerim so na posebnih streliščih vadili svoje pristaše in jih pripravljali na revolucijo. Tako so v 3 letih navozili po vsej deželi toliko or°žj'a, da je bil izključen vsak dvom o njihovi zmagi. Pripravljali so državni Udar in prevzem oblasti, tako da bi Chile postala druga Kuba in odskočna deska za komunizem v vsej Južni Ameriki. Veliko preprostih ljudi na deželi se je dalo premotiti po rdeči propagandi. Sprejemali so v svoje hiše!
zapeljal v tujino.
Prišel je 11. september. Najprej se je uprla mornarica v Valparaisu, kateri so se pridružile zračne sile in vojska. Štirje generali so pozvali predsednika, da odloži svoje mesto. Allende se ni hotel predati. Trmasto je vztrajal v vladni palači, ki je bila zabarikadirana in polna modernega orožja. Vojska je zasedla vse javne zgradbe in obkolila s tanki vladno palačo. Mednarodni teroristi pa so pričeli zasedati sosedna poslopja in streljati na zakonito vojsko. Vojska je kmalu naredila red. Veliko mednarodnih teroristov je padlo v boju z vojsko, drugi pa so se razbežali, nekateri so ušli preko meje v Argetino, drugi pa so se zatekli na razna poslaništva tujih držav. Vojaška vlada je 'spoštovala mednarodne dogovore glede pravice azila. Ko se je pomiril položaj v deželi, so se pričele preiskave po hišah, kjer so živeli rdeči propagan-disiti in dan za dnem so se pričeli odkrivati rdeči arhivi, kjer so bila imena glavnih voditeljev in imeniki ljudi, ki so jih nameravali likvidirati rdeči. Drug za drugim so prišli v roke vojske rdeči teroristi, ki so se skrivali. Vlada jih je zaprla in pozneje postavila pred vojaško sodišče za zaščito države. Nekaj voditeljev je bilo zaradi veleizdaje obsojenih na smrt, pa so bili pozneje pomiloščeni in so zdaj zaprti po raznih taboriščih. Vojska je odkrila tudi veliko tajnih skrivališč za orož-j,e ki so ga imeli rdeči skritega ria mnogih krajih.
1 In tu pridemo do zelo žalostnega poglavja/ ki ga je, in ga še igra, številna duhovščina po mestih in po deželi. Veliko mlajših duhovnikov je zagovarjalo in še zagovarja rdeči režim, češ da je komunizem edina pot za rešitev socialnega vprašanja v dežeil. Celo nekaj škofov je na strani rdečih, tako vsi 3 pomožni škofje v Santiagu: Ariztia, Alvear in Hourton. Vsi trije so navdušeni pristaši marksizma in propagirajo pot v socializem, tako kot ga je imel v načrtu Allende. Skof Ariztia je bil več mesecev v Kubi in je od tam prišel ves navdušen za marksizem. Tu se vprašuje človek: Ti nasledniki apostolov ne poznajo •določb Cerkve, da je katoličan, ki pripada temu sistemu izobčen iz Cerkve? Vatikan je k vsemu temu molčal in še molči. Dosegli so celo prepoved, da za obletnico li. septembra 1974 ne sme noben duhovnik imoti kakšnega cerkvenega opravila za vojsko. Seveda, večina duhovnikov tega ukaza ni spoštovala in je bila prva obletnica vojaške vlade tudi cerkveno praz-novana. Zanimivo je, da so se šli poklonit novi vladi protes-tanski pastorji — 2.400 po številu — in izrazili vdanost in tudi zahvalo vojaški vladi, da'
je. Tako so v več cerkvah odkrili veliko skritega orožja, celo pod glavnim oltarjem. Vojaška vlada ima veliko spoštovanje de Cerkve, ker so vsi 4 generali, ki sestavljajo vojaško vlado, praktični katoličani. Ko so odkrivali arzenalc orožja ni je bilo dokazano, da je imel prste vmes kak duhovnik, so ga pripeljali v škofijsko palačo, in ga izročili kardinalu rekoč: Tu ga imate, napravite z njim, kar hočete, samo na župnijo naj se več ne vrne! "Rdeča propaganda zunaj pa bruha laži in razširja vesti on preganjanju cerkve v Chilu. Ali ni tako postopanje vojaške vlade najlepši dokaz, kako ta spoštuje Cerkev in njene predstavnike? Pa mlajša duhovščina vztraja na svojem stališču. Nikogar ni mogoče prepričati z dejstvi, trmasto vztrajajo na tem, da je marksizem edina rešiten v sedanjem času. So zagrizeni nasprotniki sedanje vlade in tako pomagajo rdeči propagandi zunaj v svetu, da še bolj uspešno širi laži in kleveta vlado in čiisko-demokra-tično ljudstvo.
Kako postopa vojaška vlada in vodi deželo- v demokratičnem duhu, je najboljši dokaz da je in spoštuje pravico azila. Nadalje je dela popolno svobodo raznim mednarodnim "komisijam, ki so pod krinko člo večanstva, prihajale v Chile. Tako komisija za brezdomce, zastopniki rdečega križa in druge. Te komisje so imele vso začibo vlade in popolno svobodo, da so obiskovale zapornike, mednarodne teroriste, pa so zunaj v vsetu, ko so odšli iz Čila, pričeli klevetati . vojažko vlado in širiti rdečo propagatv-do. Čudno, pa je Jo, da Kuba in Sovjetska Rusija ne dovoljujeta, da bi mednarodne komisije imele svoboden dostop v koncentracijska taborišča, kjer je umiralo, in še umira na tisoče demokratično mislečih ljudi? Zakaj te mednarodne komisije molčijo in he zahtevajo prod vsem.svetom in OZN, da se.jim dovoli iti v te deželo in obiskovati zapornike? Višek ironije in sarkazma pa je v tem, da rdeča Rusija predlaga v OZN, naj se spoštujejo človečanske pravice za zapornike — mednarodne teroriste v Chilu — po njihovem, naj se jih tokoj spusti na svobodo, med tem ko ista država teh pravic ne prizna in ne spoštuje v svoji državi.
V državi je obsedno - stanje. Policijska ura je od 1 do 5,30 zjutraj. To pa zato, da se zavaruje red in varnost v deželi. Delo političnih strank je prepovedano. Ni parlamenta in najboljši juristi pripravljajo novo demokratično ustavo. Prepovedana je rdeča propagande in marksizem je proglašen za sovražnika čilske republike. Resnica je, da je še nekaj rdečih voditeljev zaprtih. Veliko so jih izpustili, drugim pa dali možnost, da gredo v druga dežele. Dejstvo pa je, da večina teh ljudi, ki so bili tako navdušeni za komunizem in ga propagirali,
CE STE ZAPOSLENA IN CE BOSTE RODILA,
t . . , ; i : ' - i ,i . ' 1
IMATE PRAVICO DO PROSTO DNI ZARADI NOSEČNOSTI.
V Ontario imamo zakon, Id dovoljuje katerikoli noseči ženi, poročeni ali neporočeni, da si lahko vzame 17 tednov neplačanih prostih dni za rojstvo otroka. T» zakon krije tako začasno kot tudi polno zaposlene, — seveda pa morajo delati za istega delodadjaica najmanj 63 tednov pred pričakovanim dnevom rojstva otroka.
Ko se taka iena povrne na dele, je zagotovljeno novi materi isto delovno mesto, .... ali sllčno prejšnjemu brez izgube na prednosti ("apniority") aH dobrolroetjlh ("benefits").
Naravno, nosečnost ne prepreči uslužbenih možnosti odpustitve za zadosten razlog, ki pa nI v zvezi z nosečnostjo, a nosečnost sama še ne mpre biti vzrok za odpust, če Je uslužbence pred tem, da ima pravico za neplačani dopust.
Od matere, ki pričakuje, se zahteva, da mora predložiti dvotedensko notico v pismeni obliki z označbo dneva, kdaj misli na brezplačni dopust. Ima pravico do takih brezplačnih počitnic katerikoli dan v dobi zadnjih 11 tednov pred rojstvom otroka, a vzeti si mora najmanj Sest tednov prostih dni ob rojstvu otroka. Ce delojajalec želi, da uslužbenka gre na predporodnlški dopust p redno to ONA boče, mora delodajalec dokazati, da bodoča mati ne more izvrševati njenega normalnega dela, kot se to od nje pričakuje normalno.
Uslužbenka Ima pravico do brezposelnega zavarovanja za časa nosečnostnih počitnic
(tudi če se ona ne misli vrniti na dela, ko potečejo njene počitnice), če ima vsaj 20 tednov zavarovanega dela med letom pred otrokovim rojstvom. Vsaj 10 od teh 20 tednov mora pasti med 30 in 50 teden pred rojstvom.
Ce želite več obrazložitev o prostih dneh ob času nosečnosti, ali o kaki drugi delavski zakonodaji, Jd je v interesu delovnih žena, pišite na:
Ontario 20,	j
Queen's Park	|
Toronto, Ontario.
in ml vam bomo poslali brošuro o isti.
Minlstry of Labour
Bette Stephenson, M.D., Minister
Province of Ontario
VVilliam Daviš, Premier
. >1 '

TUKAJ JE SPOROČILO
Z ODDELKA ZA
ZUNANJE ZADEVE
"Vsako leto preko dya mlljona kanadčanov potuje v tujino In le majhno število teh ima težave ali nevšečnosti za časa njihovega potovanja. Toda so ljudje, ki ne pod vzame Jo ukrepov, ki bi bili potrebni za preprččenje nevšečnosti, ter si tako pokvarijo svoje počitnice ali tudi trgovsko potovanje. .. ~ ;; ■ , ■ '
'	'»V ; i.;.' - > J \ ■ -- - .
Vstopna pravlla v katerokoli državo so vpostavljena od oblasti dolične države/Te vključujejo nekatere ali tudi vsa naslednja določila kol so: vstopna in izstopna dovolilnica ("viža"), carina, vnos in iznos denarja, Zdravstvena spričevala, registracija in • odobritev ju avtomobile; mednarodne in lokalne šoferske dovO-; lilnlce. dovoljena mesta ta prekoračenje meje in tozadevni pre-gledniškl uradi, izletniške legitimacije.
Najnovejše informacije lahko dobite na ambasadi, konzulatu dotične države, ali pa od usposobljene potovalne agencije.
Pomnite, kanadski potni list in — večkrat — zdravstveno spričevalo in dovolilnica ("viza") so potrebni dokumenti. Brez teh se vam lahko zgodi, da boste na naslednem letalu na povratku domov, ali še slabše... lahko vas vržejo v zapor za ilegalni vstop v državo.
vežbališču, kjer bi imeli zadnjo pripravo za vojaško parado, ki je tu vsako leto dne 19. septembra za prazinik državne neodvisnosti. Ob tej priliki vojska gre tja spraznim orožjem brez striliva. To so rdeči dobro vedeli. Ko je spionaža, odkrila ta načrt rdečih, so se tajno sestali štirje poveljniki vojske, moranice, zračne sile
nas je rešila komunizma. Kato-! si ne izbirajo komunističnih de-liški škofje pa molčijo. Le tu in tam, kak škof na svojo roko, je
tensina Bussi kupila v Mehiko krasen gard za 300.000 dlo. Allende je nalagal denar na svoj bančni račun zunaj dežele, med tem ko jo preprosto ljudstvo! stradalo in ni imelo niti.koščka ' kruha. Lep dokaz kako se brigajo rdeči voditelji za revno .ljudstvo v deželi.
Resnica je, da se je več tisoč ljudi zateklo na razne poslaništva tujih držav in prosilo za azil. Velika večina teh- ljudi .je-to storila, ne izpolhičnih razlo
KOMPAS EXPRESS POTNIŠKA AGENCIJA
• želi svoji-m odjemalcem in prijateljem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto
T. Urbane Javni Notar Dr. Karel 2U2EK
635 A Bloor St. W. Toronto, Ont. M6G 1K8 tel. 5344891
šel v vladno palačo pozdravit vojško vlado. To je veliko pohujšanje za verno ljdstvo. Ko je prišel na obisk v Chile Fidel Castro ga je šel pozdravit kardinal Silva in ga povabil v
žel za svoje bodoče .življenje.'.--gov, 'oziroma kčr bi bilo njihovo Večina si izbira države, ki ima- življenje v nevarnosti, temveč
jo demokratičen režim. Le malo	iz gospodarskih razlogov; Po
jih je odšlo na Kubo, še manj	mednarodnih določbah, tista
pa v Rusijo. To je najboljši do-	država, kamor se zatečejo Ijtid-
kaz, da ti rdeči propagangisti ■	je in iz političnih razlogov pro-
sami ne verjamejo v rdeči raj,.	sjj0 za azil, mora zanje skrbeti,
ki ga obljublja komunizem. Pa	jjm dati hrano in jih zastonj
škofijsko palačo, hodil je na je še drugo dejstvo, ki ga je	na stroške 'tiste države
in orožnikov in določili dan— 11. september, da izpolnijo ljud- ( isko voljo in odstavijo predsed-
zborovanja rdečih za 1. maj—. zdaj pa ta mož molči in s tem daje veliko pohujšanje vsej čilski Cerkvi. Več mlajših du-' hovnikov je pomagalo rdečim
treba omeniti. Velika večina teh
pre-
rdečih mogotcev je imela zu-) je, da imamo naj naloženih po raznih bankah'
peljati, kamor si želijo. Resnica.
v Chilu veliko' gospodarsko krizo, posledica veliko dolarjev. Le kako so tja rdeče vlade, ki je spravila de-prišli? Tako je na primer vdova - želo na: rob gospodarskega pre-nika republike. Hoteli so prisi-! propagandistom spravljati orož- po perdsedniiku Allende, Hor- pada, Skozi 3 leta je ras tel
državni dolg, niso plačali nič, le denar so trošili in uvažali orožje za rdečo revolucijo. Poleg tega nas vse tare petro-lejska kriza,, ki ima za posledico, obrati zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo ijudi iz službe.- Vsi ti brezposelni ljudje, ki so se zatekli v razna poslaništva, potujejo zastonj v dru-1 ge dežele. To je resnica, ne pa tisto, kar troši rdeča propaganda, da na tisoče ljudi beži iz, Chila, ker da je v nevarnosti njihovo življenje.
Končno poudarjamo: Ni ras, da je v Chilu tekla kri v potokih. Ni res, da so razna taborišča polna zapornikov. Ni res, da ljudje beže iz Chila, ker bi bilo v nevarnosti njihovo t vil j en je. Vse to so laži in ne-;| sramna obrekovanja, s katerimi skušajo rdeči umazati pred svetovno javnostjo Chile in vojaško vlado, ki je po zakoniti poti prevzela oblast v najtežji uri čilske zgodovine in rešila narod iz žrela rdeče diktadure.
Uredništvu in čitateljem lep pozdrav, vdani—ct,
Rudolf Smersu, Zadružništvo, temelj gospodarske osamo-svojtve. Buenos Aires 1974.
Razmnoženina, 17 strani. S podporo slovenske Kreditne zadruge SLOGA,ki je praznovala lani 201etnico svojega obstoja. je napisal Rudolf Smersu kratek zadružni priročnik, v katerem opiše zgodovino zadružništva tako kot svetovnega gibanja kot tudi na Slovenskem in še posebej v Argentini. Posebno poglavje posveča bistvu zadružništva, v katerem razlaga v glavnem t.zv. ročdal-ska načela ter podaje tudi kratek oris različnih vrst zadrug, ki obstojajo. Pri velikem pomanjkanju zadružnega tiska je tudi taka skromna brošura velika pridobitev in je treba izreči priznanje ne samo piscu, marve tudi vodstvu Sloge,ki je očitno brošuro založilo. S tem dejanjem je pokazalo, da se zaveda važnosti vzgoje v zadružništvu.
V delu je nekaj manjših netočnosti: Zadruga v Rochdaleu ni bila prva zadruga v Angliji, bilo jih je na stotine pred njo - bila pa je prva, ki ji je uspelo ostati pri življenju s srečno kombinacijo "načel", katerih najvažnejše je bilo vztrajanje na plačevanje v gotovini (prodaja na kredit je bila glani vzrok,da je toliko predhodnic propadlo; zaradi nizkih plač in pogostnih odpustov niso mogle izterjati kreditov od č'anov). Tudi niso bili vsi "pionirji" tekstilni delavci,marveč so bili zastopani tudi drugi delavci. V zadružnim slovstvu se tudi izogibamo govoriti o razdeliti "čistega dobička" iz enostavnega razloga, ker je usmerjeno delovanje zadruge na služnosti članom, ne pa na dobiček. To pisec sam omenja, kljub temu pa večkrat govori o"čistem dobičku", čeprav pozna tudi izraz "previšek". Tudi ni točna trditev, da se širijo kreditne zadruge "v Evropi in drugod po svetu . . . zlasti med revnejšim slojem prebivalstva" (str. 15). Tudi v Severni Ameriki prevladuje med članstvom kreditnih zadrug srednji sloj, v Zapadni Nemčiji pa naglašajo predstavniki obeh smeri kreditnih zadrug (Raiffeisenove in Schulze-Delitzscheve), da zastopajo koristi srednjega sloja. Tipkarski škrat je tudi spremenil Kropo v Kopro.
Dreš |
EXPOSLOV 74 Catalogo. Po pokroviteljstvom kreditne zadruge Sloga so priredili slovenski gospodarstveniki v Argentini prvo razstavo slovenskih podjetij. Katalog navaja 48 podjetij,ki so razstavljala v San Justu od 26. oktobra do 3. novembra 1974.
Walter Stewart, Hard to swal-low. Why food prices keep rising - and what can be done about it. Toronto, Macmillan of Canada, 1974.
V današnji dobi, ko se vsakdo pritožuje nad cenami, je knjiga Hard to swallow podroben prikaz gospodarskega procesa,ki kaže,kje so nepotrebni stroški, v večini primerov vsiljeni potrošnikom po reklami, kako jih razpoznati in se rešiti njih vpliva. Nek poizkus je pokazal, da izobražene gospodinje enako nasedajo kot manj izobražene. Trgovci se bore proti zmanjšanju in standardiziranju paketov in škalelj, ker jim raznolikost lajša povzročati zmedo med kupci, kot tudi proti izražanju cene v enoti (posebno pri konzervah), ki bi omogočala hitro primerjavo,kar je boljši kup, itd. Knjiga navaja tudi vrsto primerov, kako poedina podjetja izvajajo svojo kontrolo ne samo nad podjetji, ki jih imajo pod kontrolo, marveč tudi nad dobavitelji. Kot pripomoček,
kako se rešiti tega modernega izkoriščevanja, priporoča avtor kupovanje v prodajalnah,ki prodajajo s popustom in si moraji kupci sami spakirati svoj nakup ter ga odnesti v avto, rabo in ustanavljanje zadružnih trgovin ter specializirane trgovine, kjer te možnosti obstojajo. Kjer nobene teh možnosti ni,predlaga avtor 13 ukrepov: 1. Napiši,kaj potrebuješ,doma, in dr^i se liste. 2. Kupuj sam,ne v družbi. 3. Kupuj samo enkrat tedensko, če le mogoče. 4. Nikdar ne kupuj,kadar si lačen. -5. Kupuj večje količine, toda vedno se prepričaj da so res cenejše. 6. Postani član zadrug ali jo I ustanovi. 7. Naroči revijo Canadian Consumer. 8. C® moraš kupovati v veletrgovini, kupuj v tisti,ki je najbližje. Razlike v ceni so,na dolgo roko,malenkostne. 9. Kupuj stvari,ki so na razprodaji, če greš v več trgovin premisli/če ne porabiš več na bencinu kot prihraniš na ceni. 10. Ne zaupaj reklami. Vedno se prepričaj, da je nekaj res dober kup. 11. Ne kupuj napol pripravljenih jedi. 12. Kupuj, kar se imenuje "house brand" - blago pod znamko trgovine same, ker je iste kakovosti kot podobno blago,ki se prodaja pod dražjo znamko,ki je oglaševana na televiziji. 13. Pri nakupovanju si daj časa. Večkrat ima isto blago dve različni ceni na dveh različnih prostorih v isti trgovini.' Knjiga ima tudi koristni dodatek: listo zdravstveno potrebne hrane za osebe rezlične starosti (vrsto in količino), ki more služiti družini kot temelj za zdravo prehrano ob znatno znižani ceni. Liste sestavlja ga Agnes G. Higgins, ki vodi Montrealski, dietični dispenzarij. Knjiga je verjetno na razpolago v vseh javnih knjižnicah v Kanadi. Življenjsko pomembna izobrazbami je šola ne nudi! dreš • The Journal of Ethnic Studies, 11/4 prinaša sestavek dr. Edi Gobca z naslovom "Slovenian Ethnic Studies" (str. 99 -103). V njem našteva prof. Gobec vire, ki so na razpolago za študij slovenskega življa v ZDA od prvih priseljencev (jezuit Mark Anton Kapus v 17. in 18. stoletju) do sedanjega časa. Članek je prava biblioggrafija del, ki morejo služiti osebam, ki bi se posvetile študiju Slovencev v ZDA.
dreš
•	Ob priliki 9. svetovnega
dne za pismenost (29. avgusta) je poslal papež Pavel VI. pohvalno pismo organizaciji UNESCO, v katerem je pozival k posebnim naporom učiti delavce-preseljence branja in pisanja, da bodo zmožni ohraniti svojo lastno kulturo in se obenem vključiti v življenje državne-gostiteljice: Mnogi devalci morajo zapustiti svojo rodno deželo za dolgo časa iz gospodarske potrebe. Nujno potrebno je najti sredstva, ki jim bodo omogočila najprej, da bodo v polni meri deležni svoje rodne kulture, potem pa, da se vključijo v družbeno in poklicno življenje v deželah, kjer so zaposleni".
•	The National Museum of Man v Ottavvi zbira kuharske knjige raznih narodnosti. Zanima se ne samo za tiskane knjige, marveč tudi za recepte, ki so samo razmnoženi — edini pogoj je, da so avtentični. Prispevke sprejema: Communica-tion Division, National Museum of Man, National Museums of Canada, Ottavva, Ontario. KI A 0M8.
•	V Combermere, Ontarijo,
■je umrl v &4 letu starosti Eddie Doherty. V svojem življenju je bil trikrat poročen — zadnjič z mano socialno delavko in
Lev Detela
The Campaign Against the Yugoslav Writer Edvard Kocbek
The govemment campaign against Edvard Kocbek has novv reached major proportions. During the Second VVorld War, Kocbek vvas a political associate of Marshal Tito and co-founder of Anti-Fascist Council of Yugoslavia, the fore-runner of the present-day multinational Yugoslav state. After the vvar, Kocbek vvas Minister of Culture in Tito's first govemment. Later, he held high political offices in the Yugoslav Republic of Slovenia. Fear and Courage, a col-lection of short slories, vvas published in 1951. In this vvork Kocbek objeclive!y analised and criticized the history of the Jugoslav Partlsan War. Kocbek's humanistic social-criticism, his patriotism, his skepticism and his lyrical irony met vvith disapproval and sharp criticism from dog-matic Communists. His book vvas subsequently banned and he vvas removed from ali political offices. For the follovv-ing ten vears Kocbek vvas not allovved to publish in Yugo-slavia.
It vvas in the thavv during the early sbtties that Kocbek regained acceptance as a vvriter. TERROR, a collection of poetry, appeared in 1963. The second volume of his vvar diaries, DOCUMENT, vvas published hi 1967. (The first volume, COMRADESHIP, appread in 1947) The phrase "Our revolution is also bound to distintigrate", appeared in his diaries. By this and other statement Kocbek reveals an astute and sensitive political nature. It is a free and democ-ratic pluralistic spiritual society that Krebek pleads for.
Kocbek's intervievv in Trieste, Edvard Kocbek, WITNESS OF OUR TIME, vvas published in the spring of 1975. The publication of this book resulted in Yugoslav govemment attacks against Kocbek and other vvrlters. In this book Kocbek drevv attention to the fate of 12,000 Slovene Whlte Guard Soldiers vvho fought against Tito. These soldiers vvere handed over to the Jugoslav authorities by the British Occupation Forces in Austria as prisoners of vvar. In June and July of 1945 they vvere executed vvithout trial in the forests of Kočevje.
Heinrich Boli Nobel Prize vvinner and former YN president has criticized the Yugoslav govemment campaign against Kocbek in the German nevvs media. Boli has been shaprly attacked by Josip Vidmar, the chairman of the Slovene Academy of Sciences and Arts, vvho vvas one of Kocbek's adversaries in 1952. And novv niany attacks against Boli have appeared in the YugosIav nevvs media.
Kocbek's apartment in Ljubljana has been searched, and the seventy-year-old vvriter and his colleagues have been vvarned. PROSTOR IN CAS and PROBLEMI, literary maga-zines close to Kocbek have been forced to cease publication. An insecure and dogmatic cultural mood novv prevails in Yugoslavia.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto vam želi
ZDRAVNICA
DR. GLORIA S. BRATINA
Pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca želi vsem prija-teljem In dobrotnikom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.

SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
CHICAGO, ILL. želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta blagoslovi 'en Božič hi uspehov polno novo leto 1976
Vesel Božič in srečno 1976 želi edina slovenska restavracija in taverna
TIROLER
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dinlng lounge licence under the llquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
V.V-V.V/AV,
.VESEL BOŽIČ
rn
srečno 1976 želi
Vsem svojim
članom in prijateljem
ter podpornikom
SLOVENSKA PRISTAVA
Cleveland—Ohio
wwwuv%vvw
otrok, za tabonenje diabetič-i nih otrok, za skrbnike otrok s posebnimi težavami ter za starše au ti stičnih otrok, Celotni znesek podpor za vse te programe je znašal 75.000$.
•	Zastopniki krščansko-de-
mokratsko usmerjenih delavskih organizacij so sklenili na zborovanju v začetku septembra v Linzu v Avstriji, da bodo ustanovili krščansko-demok-ratsko delavsko internacionalo. Na zborovanju so bili zastopani delavci iz Zapadne Nemčije, Južne Tirolske, Švice, Belgije i in Avstrije .	j
•	Na avstrijskih cestah po-j
bijejo letno avtomobili 76.000 divjačine in 15.000 perutnine: 20.000 srn, 25.000 zajcev, 8.000 fazanov, 2.000 prepelic, itd.
•	Katoličani v ZDA so na-
ustanovitcljico posebnega socialnega reda Madonna House, bivšo rusko baronico Katerino de Hueck. V svojem življenju je bil priznan časopisni poročevalec, pisec skriptov za Holly-wood in avtor 22 knjig. Proti koncu življenja je postal katoliški duhovnik melkitskega reda. ki dovoljuje posvečenje poročenih moških. V Combermeru je objavljal do zadnjega članke v mesečniku redovne družine Restauration.
• Vancouver v Britski Kolumbiji bo gost mednarodne konference Habitat. Junija 1976 bodo razpravljali delegati članic OZN o človeških naselbinah in osredotočevali razprave na vprašanja, ki jih povzroča koncentracija ljudi v velekih mestih, onesnaževanje zraka in vode ter nevarnost izrabe raznih surovin. Del konference bo
obsegal razstavo raznih uspeš- brali v pol leta (med 15. dec. ^ nih projektov, ki so rešili ta ali oni prežeči problem človekovega bivališča.
Vesel Božič in srečno novo leto 1976
Dr. Blaž Korošec
RADIOLOGIJA IN
NUKLEARNA MEDICINA Moline, Illinois, U.S.A.
Mesto običajnih božičnih kart z voščili, želita vsem prijateljem in znancem v Chicagu in drugod, prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1976.
DR. LEOPOLD in FANI HUMAR N. Riverside, III.
Družina Stanko Šega
Joliet, 111.
želi vesel Božič in srečno leto 1976
Vesel Božič in srečno novo leto 1976
žele Iz Chlcaga, III., U.S..V.
in okolice Družina Loj že Gregorlč
Družina Arkova, Chicago
Dr. Lojze in Krista Arko Loekport, lil.
Družina Metod Žerdin
Družina dr. Jože Goršič, Elmhurst, 111.
Olmar In Anica Tažner, Clcero
Družina Frank Karner, Clcero
Družina Ludvik in Mara Jelene, Bervvin, III.
Družina Janko Tayčman, Elmhurst, III.
Družina Janko Burjek, Družina Ivan Buli, Jnr. V
Družini Frank Sedlašek sn. In jnr.	«/]
Družina dr. Frank Kimovec VVilmette, III.
Družina Pavel Lenassi
Družina Jože V i ran t
Tone Gaber jnr. , X ]
Branko Magajna
Cieero, III.

DR. FRANC POROVNE
želi zadovoline rn
blagoslovljene Božične praznike ter
srečno novo leto 1976 vsem
svojim znancem in prijateljem TORONTO — CANADA
Praznična voščila in srečno novo leto 1976 želi dr. Ludvik Leskovar tn družina ter
AMERIŠKO SLOVENSKI RADIJSKI PROGRAM V CHICAGU
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1976 ŽELIJO Fishingerjevi iz Chicaga
Vesele Božič is uspešno 1976 VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS.
PLUMBING t HEATING CONTRACTORS LTD
Metro licence No. 176
20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406
HliaiMIIIIKn.
RiMuuvMmiHiiiflumiauiiaiiii
»■!lflH!IIIIB!l!inillNB«!iiBIIIini:!>«llllia!!l»ai!lHBIIUH!IWHIiU
Profesor političnih ved na Duquesne University & California State University
DR. JOŽE PLANINI
IN DRUŽINA
žele vsem prijateljem širom sveta
blogoslovijene božične praznike
in mnogo uspehov v letu 1976_
• V Saskatchevvanu so porabili 4 študentje počitnice za to, da so potovali po provinci in so intervjuvali pionirje zad-družnega gibanja province. In-
1974 in 10. junijem 1975) $2,059,- j 903 za program Catholic Relief , Services, ki podpira programe, za izboljšanje hrane v 21 de-' želah v razvoju. V Afriki južno od Sahare skušajo predvsem izboljšati prehrano otrok, ker je nevarnost, da bi slaba preh-1 rana pustila nepopravljive po-
tervjuji bodo na razpolago. s]edice za vse njihovo živ]jcn.
v knjižnici zadružnega kolegija .
I je.
v Saskatoonu.
• Posebna ustanova kreditnih zadrug v Britski Kolumbiji (Credit Union Foundation of B.C.) je podelila 8 podpore I študentom, in štiri podpore posebnim programom za vzgojo
• Po finančnem poročilu
uspešne zadruge na kanadskem zapadu, Federated Cooperati-1 ves, s sedežem v Saskatoonu, j so prihranile potršone zadruge j v 1. 1974 članom 35,000.000$.
ski
Blagoslovljen Božič
in srečno novo leto
Vam želi slovensko smučišče

OLD SM0KEY, Kimherley, Ont. Old SITIOkey
s?
Toronto office 923-1397 Kimberley (519) 599-5433
K 1 M B E R l E Y	ONT	A	R 1	
IN B E A V E R	V A	L	L E	<
IZ PAVLIHE
(lista za in proti)
■Če praznujemo, to še ne pomeni, da smo že zmagali. Uspešni ljudje žanjejo več, kot so sejali. Še bolj uspešni pa so le tam, kjer je žetev, ne pa tam, kjer je setev.
O življenju ne razmišljajte preveč, skušajte rajši živeti. Roko roka umije, denar pa obraz.	.	> ^
Mlinar je tisti, ki melje otrobe. Se pravi, da je tudi med govorniki mnogo mlinarjev. Težko narediš korak naprej, če sediš v fotelju.
Slovenci smo znani po žalostnih veselicah in veselih pogrebih. , , Žival nima pameti, zato k sreči ne more postati človek. Človek ima pamet, zato pa žal lahko postane žival.
Slabo kolo spoznaš po tem, kako cvili.
Cene so kot ljudje: bolj ko o njih govoriš, bolj rastejo. Alkoholik je zato bolnik, ker ga prevečkrat srkne na zdravje.
V	nekaterih časopisih niti med vrsticami nič ne piše.
če hočeš do slave priti, moraš po komolcih hoditi.
V	našem podjetju je tako kot v počitniškem domu: nobeden nič ne dela.
Delovnega uspeha se veseli ves kolektiv, finančnega pa največkrat samo nekateri. Ne obupujmo že danes, kaj bomo sicer delali jutri. Tudi kdor malo krade, je tat. Kdor ti ne more koristiti kot prijatelj, ti lahko še vedno škoduje kot sovražnik. Človeka največkrat cenijo po tem, koliko je sposoben zamol-čatL	1
Zajec dobro čuti, odkod piha veter, pa vendar ne naredi kariere.
Prilezel je na vrh, tedaj pa je njegovo sonce že pričelo zahajati.
Nova matematika: t levico seštevam, z desnico odštevam. Kdor je na oblasti, se dostikrat nima v oblasti.	>
Nekateri mislijo, da je tisto kolo, ki se suče v glavni, rezervno.	! '
V	zaprta usta ne zaidejo muhe. Če samoupravljalec molči, nikomur ne odgovori.
Za dvojno moralo nekateri zahtevajo dvojno plačo. Eden prazno slamo mlati, drugi nima kaj v lonec dati. Ni mu treba več orati, odkar prazno slamo mlati. Preveč je mlatil prazno slamo, pa je sebi skopal jamo. Včasih smo rekli: odirati, danes pa pravimo: manipulirati. Kupujte naše blago: v vsakem metru ima po pol metra visokih proizvodnih stroškov, nizke pro duktivnosti in slabe organizacije dela.
Z govorjenjem lahko dobimo vse — razen žuljev. Nekateri so zelo dobri tovariši — za ozek krog svojih znancev.
Tudi taki so, ki živijo od upanja, da je vse skupaj črna gradnja.
Ko je zamenjal gospoda s tovarišem, je postal še večji gospod.
Speča lisica ne ujame budne kokoši, budna lisica pa ujame spečo kokoš.
Odkar so podražili olje, stvari ne gredo nič več kot po olju. Božji mlini meljejo počasi, ker še ne poznajo elektrike. Obsojam tiste, ki se z vsako besedo borijo, vojni plen si pa obdržijo.
Naši vodilni so kot kvas. Ko jim prične teči voda v grlo, začno vzhajati.
Imamo književnike, ki imajo svoje ideje najbrž nekje spravljene, saj zdaj uporabljajo še vedno samo tuje. Poglej, koga vlečeš Iz blata, da ne boš umazan.
♦ Pteleg 75 obletnice ustanovitve prve kreditne zadruge v Kanadfc (in v Severni Ameriki)
Najteazje zamolčimo tisto, česar ne wmo,
Plačte se bolj veselijo tisti, ki si bbdo z njo povečali Kupček, kot oni, ki jo bodo porabili za lonoc.
Marsikdo komaj čaka, da gre v pokoj, da bi začel zares delati.
obhajajo zadružniki letos tudi 8Q obletnico ustanovitve Mednarodne zadružne zveze (International Cooperative AHiance) se sedežem v Londonu. Zveza predstavlja največjo nevladno civilno organizacijo na svetu ter predstavlja 657.815 zadrug z nad 320 milijoni članov v 63 državah. Znak Mednarodne zadružna zveze je zastava v ravričnih barvah.
PROSIMO! PORAVNAJTE NAROČNINO, UPRAVA S.D.
Vsem Slovencem sirom
sveia in v domovini Vesel Božič in zadovolino 1976
Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
Vesele Božič in uspešno 1976 želi vsem svojim cenjenim strankam
it
SLOVENIJA" MEAT and DELICATESSEN
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Uvažamo naravnost iz Jugoslavije bučno olje, mesne izdelke, RADENSKO TER ROGAŠKO SLATINO IN VSE ČASOPISE.
Vesel Božič, srečno j leto 1976
Slovenska državna misel napreduje, raste — ostanite ji zvesti tudi v prihodnje. Podprite list "Slovenska Država"! Z združenimi močni na delo tudi v letu 1976.
Mirko Geratič
1937 W. Cermak Rd. Chicago, lil. 60608
Vesele Božič in izpolnjenih- upov polno 1976 Šel i ta : Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO
ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelj v VVashintonu.
V
& #
/K rt
,-v
V

•Si^V.T*"*
i "¥
^
rt v rt v rt
rt ^
rt ^
rt ^
rt ^
rt rt
S rt.
rt
rt
t,
^ ..... ,
v.v':: ..v. :<

\

"Naj Vam betlehemska zvezda prinese sporočilo
obljube in upanja, naj vam razsvetli božično sezono in naj prinese Vam in Vaši družini naše^ ^ najprisrčnejše želje za blagoslovljen in vesel božič
ter polnost miru
letu".
v uspesnem novem
DENISON
T O R O N
STEPHEN B. ROMAN Chairman of th« Boird
MINEŠ LIMITED
TO, CANADA « .
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
zeli
SLOVENSKAHRANILNICA IN POSOJILNICA Janeza E. Kreka,
HRISTMAS
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod' ugodnješimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—12h; torek, četrtek, petek od 10—lh in od 5—8h. V soboto odprto od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
'"Sna.
SLOVENSKAHRANILNICA in POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterki hiši poleg cerkve)
'KOViN&KA DRŽAVA" — TORONTO — CANAPA
t>«c«mb«r 1*7S
STRAH IMA VELIKE OCI
Ne seji obeh zborov zvezne skupščine v Beogradu je namestnik zveznega sekretarja j za notranje zadeve (to je UDBE1 j Draško Jurišič nedavno med i drugim povedal, da se "sovražnik ni odrekel svojih proti-revolucioanrnih ciljev in namenov nasproti Jugoslaviji, ki s "svojo socialstično in samoupravno družbeno ureditvijo.... ne ustreza interesom in načrtom nekaterih sil v svetu in sovražno usmerjenih skupin ter posameznikov v državi". Jurišič je razkril, da je bilo leta
1974	zaradi "obveščevalne dejavnosti in nedovoljenega ravnanja' izgnanih iz Jugoslavije 170 tujcev ter da "organi za notranje zadeve vedo za glavna žarišča in pobudnike aktivnosti med sovražno emigracijo. "Namestnik Šefa jugoslovanske, tajne policije Jurišič je tudi povedal, da je bilo v zvezi "s sovražno dejavnostjo emigracije" od oktobra 1974 do junija
1975	obsojenih 34 oseb, ter da je dobilo "protirevolučionarno obeležje" tudi kršenje predpi- ( sov o gospodarskem poslovanju, ki je bilo "neposredno us- J merjeno v spodkopavanje gospodarskih temeljev družbe", ko tn.pr. "ustanavljanje -zaseb- ,j nih podjetij jugoslovanskih državljanov v tujini "ter skle- ^ panje škodljivih sporazumov s
r
tujimi firmami, katerih lastni- : ki so politični emigranti". Vse [ te in druge dejavnosti so sc "sprevrgle v čisto posebno ob-
liko sovražne dejavnosti proti ustavni ureditvi naše družbe". Funkcionar	jugoslovanske
UDBE Jurišič je zvezni skupščini poudaril, "da so naši delavci, zaposleni v tujini, razen posameznikov, ki so zašli pod vpliv sovražne dejavnosti politične emigracije, zvesti svoji domovini". Navedal je tudi, da "v skladu z odprtostjo naše države, uvažamo y Jugoslavijo približno 700 vrst različnih časopisov, revij in drugih publikacij, od tega 90 odstotkov politične vsebine. Čeprav večina korektno piše o naši državi", je rekel Jurišič, "pa posamezni listi in revije občasno objavljajo tudi članke skrajno nekorektne vsebine in sovražne narave; zato v skladu z našimi pozitivnimi predpisi v takšnih primerih ukrepamo in prepo-vemo uvoz ter razpečavanje takih časopisov in revij v naši državi". Pri tem pa je Jurišič popolnoma zamolčal dejstvo, da je po 30 letih "socialistične družbe" še vedno prepovedano uvažati v Jugoslaviji vse, kar je natiskano v tujini v jugoslovanskih jezikih in kar ni "socialistično ali komunistično pobarvano". V to absolutno prepoved niso vključeni samo emigrantski politični listi, ampak celo kulturne in verske publikacije. Je ta prepoved in preganjanje svobodnega tiska iz tujine tudi v skladu z "odprtostjo jugoslovanske države"? STRAH IMA ZARES VELIKE OCI!
....• Poljedelski strokovnjaki so vedno bolj zaskrbljeni, da bo v bodoče prehrana človeštva ogrožena še od druge strani — od pomanjkanja čebel. Čebele so nujno potrebne za oploditev kakih 100 različnih vrst rastlin, pri nekaterih drugih pa opravijo Čebele boljše delo. kot druge " žuželke; Največja nevarnost čebelam preti od. rabe ktemičnih ' sredstev za unievanje mrčesa. V Kalifohiiji Sami računajo, da je na ta način poginilo v letu 1970 89.000 Če-belnih kolonij (panjev). S poukom o bolj previdni rabi kemičnih sredstev so izgube sicer zmanjšali, vendar je poginilo v 1. 1974 še vedno 30.000 kolonij. Pomanjkanje čebel se kaže n. pr. v znižanju količine jabolk v Zapadni Nemčiji za 41% .Sončnice v Burmi že dve leti niso imele semen.
•	Komunistični režim Južnega Vietnama je začel izganjati tujerodne misijonarje in ovirati delovanje katoličanov: vero napadajo, v prevzgojevalni tečajih, ki so za vse obvezni, nadzirajo osebe, ki hodijo k maši, prepovedali so več zborovanj in maš med tednom, duhovnikom je potovanje skoraj nemogoče in katoličani so izključeni od določenih služb v državi. . ....• V Belticnih v Prekmurju so imeli poleti posebno slo-1 vesnost. Okrog oltarja pri bogoslužju pod platanami se 'je zbrala večina od 34 duhovnikov, 26 redovnic on 3 redovnih bratov, ki os bili rojeni v tej župniji. *'
•	Dan Mrkič iz Ott«we prevaja v angleščino srbske epe kot je Majka Jugoviča in podobne. Objavlja jih v angle-' škem delu Glasa Kanadskih Srba,
Sianje kanadskega zadružništva
Pred kratkim je izdala obveščevalna enota ekonomske veje kanadskega ministrstva za poljedelstvo brošuro št. 75'5 Zadružništvo v Kanadi 1973. Kot avtor poročila je naveden J M. Sullivaa.
Statistični podatki slone na podatkih poedinih zadrug in se nanašajo na poslovno, leto, ki se je končalo v kateremkoli me--sevu leta 1973. Poročilo ne vključuje zavarovalnih, nabavnih, kreditnih zadrug in zadrug na severu in pri Indijancih.
Podatki so razdeljeni v pet skupin: prodajne in nakupovalne zadruge, proizvajalne zadruge, ribiške zadruge, služnostne in zadruge za prodajo na veliko.
V celotni Kanadi je poslalo obvezno letno poročilo za J, 1-973 2.255 zadrug: V teh zadrugah se odražajo naslednje številke:
vrsta zadrug prodajne in
nakupovalne proizvajalne ribiške služnostne skupno
število članov letni promet
1,527.000 29.000 7.000 306.000 1,869.000
3,415,700.000$
55,300.000$
46,600.000$
47,100.000$
3,564,500.000$
dobroimetje
1,302,600.000$ 40,200,000$ 26.700.000$ 133,700.000$ 1,503,200.000$
Celo.na prodaja zadmg za prodajo na veliko je znašala 1,043,-400.000$. Letni promet vseh zadug se je dvignil v 1. 1973 za 28% v primeru z 1972. toda velik del tega visokega porasta odraža podražitev blaga in ne v celoti povečanje prometa. Največji porast v dohodnik je bil v prodaji žita zaradi velikih količin, ki so bile prodane izven Kanade. Članstvo je najbolj naraslo v Britanski Kolumbiji in Ouebecu. Prodajne in nakupovalne zadruge so prvič presegle milijardo prometa. V tem letu je bila ustanovljena na zapadu nova medprovincialna zadruga Westland Cooperative. Tudi prodaja kmečkih potrebščin (poljedelskih strojev, krmil, umetnega gnojila, itd.) je v tem letu prvič presegla vrednost 1 milijarde dolarjev. Nova zadruzna tovarna poljedelskih strojev Canadian Cooperative Implements je začela proizvajati v \Vinnipegu. Enako je v tem letu prvič presegel vrednost 1 milijarde dolarjev promet zadrug za prodajo na veliko.
Kot je razvidno iz tega bežnega pregleda, so zadruge v Kanadi dosegle v letu 1973 velike uspehe na več področjih, toda če j upos tavamo inflacijo, ki se je v tem letu že kavala v naraščajo-J cih cenah, napredek ni bil tako velik, kot ga nakazujejo številke.!
V POZNI JESENI JE PO MUČNI BOLEZNI V BUENOS A1RESU— ARGENTINI UMRL PERIODIST IN PISATELJ
RUDA JURČEC
Pokopali so ga v Buenos-Airesu.
Naj počiva v Miru!
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
Zadovoljen Božič in veselo novo leto želi
THe Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 • EM. 4-4004
Vsem, ki so v preteklosti radi prišli poslušat našo slovensko pesem želi vesel Božič
in srečno novo leto 1976 pevska skupina ZVON, iz Fairfield, Conn.
Vesel Božič in srečno novo leto 1976
vsem urijateljem in znancem po Ameriki in Kanadi, zlasti pa slovenskim rojakoan na Koroškem.
želi
Armin Kurbus z družino, Fairfield, Conn.
VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO 1976 VAM ZELI 1	zdravnica
DR. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Queen St.)
Tel.: 535-4659.
Zadovoljen Božič in uspehov polno 1976
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Mnogokultuinost je stalna politika vlade
Odgovoren za Mnogokulturnost, minister John Munro daje vodila, ki naj z vrha dajo pečat mnogokulturnosti v vseh oddelkih kanadske vlade. Se posebej pa je odgovoren za mnogokulturni načrt tajnišva za notranje zadeve, kakor tudi za tiste načrte zveznih kulturnih agencij, ki so določene za oživotvor-jenje take politike.
Na oddelku državnega tajnika
, Mnogokulturni program je zasnovan za fcomoč in razmah kulturnega razvoja vseh kanadskih skupin, ki žele ohranite in doprinesti svojo dediščino Kanadi. Vpostavitev naslednjih delavnosti pomaga doseči ta cilj.
Povezava narodopisnih skupin.
Ta načrt nudi obstoječe poklicne možnosti na narodni in krajevni stopnji za pomoč skupinam pri organiziranju in obveščanju.
Načrt kanadske razpoznavnosti
Stremljenje po učvrtitvi kulture razpoznavnosti manjšinskih skupin in povspe-ševanje in razumevanje ter pripo/iidnje kanadske kulturne raznolikosti s pomočjo ročnih izdelkov, gledališča, narodnih festivalov in literature.
Kanadska etnična proučevanja
Vodeni po "Canadian Ethnic Studies Advisory Committee", so bili napravljeni načrti, za raziskovanja etničnih proučevanj v Kanadi. Načrt obiskujo-čih profesorjev in predavateljev na kanadskih univerzah je tudi voden od tega posetovalnega odbora.
Pomoč pri učenju neuradnih jezikov
Nudi denarno pomoč za razvoj in proizvodnjo učil, ki so potrebne za učenje jezika.
Nart monogokulturnih središč
Nuditi denarno pomoč prostovoljnim skupinam za organiziranje mnogokul-turnih središč ("centres") v krajevnih občestvih.
Načrt za integracijo priseljencev
Pomagamo različnim skupinam, ki pomagajo priseljencem popolno sodelovati v kanadski.druži. Načrt denarnih pomoči
Nuditi finančno podporo prostovoljnim skupinam njihovi mnogokulturni dejavnosti.
V	narodni filmski družbi
(In the National Film Board) Kot pomoč mnogokulturnosti je narodna filmskega družba izdelala preko 400 njihovih filmov v 19 različnih jezikih. Te lahko dobite brezplačno od urada narodne filmske družbe v naslednjih mestih. , Vancouver, VVinnipeg, Toronto, Montreal, Ottavva in Halifax.
V	narodnem muzeju človeka
(In the National Museum of Man) Narodni muzej človeka v Ottawi hrani zgodovinske listine vseh kanadskih narodopisnih tradicij. Muzej je zbral številne kulturne dokaze, posnetke na traku, vizu-elne trakove in filme. Posebna pozornost je dana na prvine kot so ljudska " arhftektt^-*hršficr" p5hištv&; pre-idost--rijska tehnična izdelava jedilnih izdelkov in ročna dela, stara pripovedovanja, družinsko in občestveno življenje, sla-vnosti in obredi. Kulturne in potovalne razstave so tudi v pripravi.
V	javnih arhivih
(!n the Public Archives) Narodni narodopisni arhivski načrt je izdelan, da najde in zaščiti narodopisno-kulturne zapiske pred uničenjem, poškodbo in razpadanjem. Nastavljenci strokovnjakov s področja so začeli zbirati zapiske te^a bogatega in važnega momenta naše dediščine s soledovanjem, narodopisno-kulturnih organizacij, zvez in posameznikov.
V	narodni knjižnici
(In the National Library) Narodna knjižnica je podvzela organizacijske mnogojezične knjižne uslužnosti. Hoče dobiti knjige v narodnih jezikih,ki jih govore v Kanadi in jih hoče nuditi na razpolago preko ljudskih knjižnic, ter tako povečati v večini knjižnic zbirke knig, ki niso tiskane v uradnih dezikih. Prva pošiljka knjig v desetih jezikih je zapustila Ottavvo marca 1975. v načrtu je letno zvišati število jezikov za naslednjih pet do končne višine 70 jezikov.
Za predstavitev vašega nmenja, ali če želite nadalnjlh Informacij Dišite na: Multiculturalism, P.O. Box 366, Station A, Ottavva, Ontario K1N 8Z9
l+l
Hon. John Munro L'hon John Munro Minister Responsible Minstre charg6 for Multiculturalism du multiculturalism®