STyo Cciec iifi setiosfča porocila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 26. aprila so pripeljali špeharji na 30 vozeii 63 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 45 do 50 Din. Pšenica 2.50, ječmen 2, oves Krompir po 0.75 do 1, čebula 2.50 do 3 Dia. — Sena je bilo 8 voz po 65 do 90, slame 6 voz po 45 do 50 Din. Pešnica. 2.50, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50 do 2, proso 2.50, fižol 2.50 do 3, grah 12 Din. KokoS 45 do 55, piščanci 35 do 75, gos 60, kozlič 80 do 125, jagnjeta 120 do 130 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4 do 10, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, jajce 0.80 do 1, med 14 do 20 Din. Mariborsko sajm$ko pcicčilo. Na svinjski sejem dne 25. aprila tega leta je bilo pripeljanih 326 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od Din 100 do 150; 7 do 9 tednov stari od Uin 180 !do 200; 3 do 4 mesece stari od Din 320 do 400; 5 do 7 mesecev stari od Din 450 do 500; 8 do 10 mesecev stari 550 do 900; 1 leto stari od Din 1000 do 1400. En kg žive teže od Din 10 do 12.50, en kg mrtve teže od Din 17 do 18. Prodanih je bilo 196 svinj. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 10 konj, 9 bikov, 75 volov, 190 krav in 9 telet; skupaj 293 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 22. aprila tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.50 do 9; poldebeli voli od Din 7.75 do 8;-biki za klanje od Din 8.50 do 8.75; klavne krave debele od Din 8 do 9.50; plemenske krave od Din 5 do 7; krave za klobasarjo od Din 4 do 4.75; molzne krave od Din 5 do 8; breje krave od Din 5 do 8; mlada živina od Din 8 do 8.50. Prodanih je bilo 127 komadov. Mesne cene v Maiiborn. Volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 18. Meso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste 1 kg od Din 20 do 25; telečjo meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 20. Svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15 do 28. Kolje za vinograde in za sadno drevje, kakoi vsake vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo GnUšek, Maribor, Razlagova ulica 25. 353 V zadnji številki našega lista smo objavili razpravo o davščinah v dravski banovini. K tej razpravi še dodamo nekaj pripomb, ki se nanašajo na novo vpeljanje davščine ali na spremembo izmere in -oblike dosedanjih oblastnih davščin ter na stroge kazni, ki jih določa uredba bana dravske banovine. Kar se tiče doklad na neposredne državne davke, se na ozemlju bivše mariborske in ljubljanske oblasti na novo uvaja 40% banovinska doklada na zemljarino in zgradarino, v ljubljanski oblasti pa še doklada na rentnino in deloma na pridobnino. Nanovo se uvaja v obeh oblastih tudi taksa na sečntjo gozdov in na živinske potne listfe, banovinska davščina na hiše, oproščene državnega neposrednega davka, 10% taksa na prenos nepremičnin in davek na šmarnico. Za bivšo ljubljansko oblast je nova trošarina na potrošek električnega toka, za mariborsko oblast pa potrošek premoga. Davščina na plesne in druge nočne prireditve je spremenjena po izmeri in načinu pobiranja, prav tako davščina na motorna vozila in davščina za zakup lovišč. Novi sta tudi banovinska davščina na dediščino in prirastkarina ad vrednosti najemnin, vendar višina teh. dveh davščin še ni določena. V bivši mariborski oblasti odpadejo štiri davščine, in sicer dosedanja 100% oblastna doklada k državni taksi na kupone in dividende (po lanskem proračunu 38.000 Din), dalje 50% oblastna doklada k državni taksi na potroške v hotelih, gostilnah itd. (po lanskem proračunu 340 tisoč Din), 100% oblastna doklada k državni taksi na tekcče račune (100.000 Din) in 50% oblastna doklada k državni taksi za gostilniške in kavarniške pristojbine. Posebno pozornost zaslužijo stros f:\zni, ki jih določa uredba. Vsa dej: r'a in vse opustitve, ki merijo posm no ali neposredno na to, da bi se banc vinske davščine prikrajšale ali da bi s banovinskim davščinam zavezani pred meti odtegnili plačilu davščine, se kaz nujejo z najmanj dvakratnira zneskom davščine, ki se je prikrajšala, ali pa 5 zaporom do 30 dni. Denarna kazen nt sma presegati 5000 Din. Poleg kazni se naloži plačilo redne davščine. Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, zlasti prekršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do 1000 Din. Kazni izrekajo obča upravna oblastva I. stopnje in je zoper razsodbe dopustna pritožba na bansko upravo v 15 dneh po vročitvi. Banovinski proračun ln slovenskc zadružništvo. Banovinski proračun za leto 1930/31 ima sledeče postavke za zadružništvo: za podpore mlekarskim ladrugam Din 300.000.—, živinorejskim in pašniškim Din 100.000.—, vinarskim in kletarskim Din 150.000.—, raznim zadrugam za nabavo strojev, gnojil itd. Din 100.000.—, za Zadružno šolo Din 150.000.—, za zadružno propagando, tisk, tečaje in asanacijo zadrug Din 200.000.—. Skupaj je torej za kmetijsko zadružništvo določenih 1 milijon Din. Lansko leto sta imela ljubljanski in mariborski obLastni proračun določenih skupaj za zadružništvo 760.000 Din. Za zadružništvo bodo nadalje priSle v poštev postavke kot podpore za nabavo, vzrejo ih vzdrževanje plemen8ke živine, podpore za nabavo kmetijgkih strojev itd. Statistika jngcslovanskega zadružeištva. Iz statističnega letopisa Glavne zadružne zveze v Beogradu posnemaino, da je v Zvezi včlanjenih 20 zadružnih zvez s 4308 zadrugami. Od teh zadrug ie 2476 kreditnih in sicer 2332 z neomejeno zavezo, 144 pa z omejeno zavpzo, 979 zadrug je nabavnih in prodajnih, 105 mlekarskih in 323 agrarnih tnjadnic, ostanek se razdeli na razne 'ruge zadruge. Zanimivi so podatki Tlede obrestne mere pri kreditnih zad- ugah. Najnižjo obrestno mero ima se- /eda Slovenija, najjvišjo pa Bosna, kjer naša obrestna mera za posojila pri :adrugah 14 do 20 odstotkov, obrestna mera za hraniine vloge pa 10 do 12 od- stotkov. Emetijska razstava v KSlnu. V času od 27. maja do 1. junija tega leta se bo vršila v K61nu na Nemškem pokretna kmetijska razstava (Landvvirt. Wanderausstellung) na prostoru od 40 ha površine. Razstava bo zelo bogato opremljena in bo nudila obiskovalcem v vseh kmetijskih panogah mnogo zanimivega. Pokazala jim bo takorekoč vse, kar se je v napredni Nemčiji na kmetijskem polju dosle] doseglo. Razstavljenih bo okrog 3000 glav najboljše plemenske živlne vseh vrst, 8 do 9 tiso5 komadov različnega kmetijskega orodja, strojev in instrumentov ter v veliki množini vsi mogoči kmetijski proizvodi najboljše kakovosti na prostoru od 15.000 m' površine. Ta razstava je posebno važna ne samo za tiste kmetovalce, ki sl žele nabaviti najmodernejših kmetijskih strojev, plemenske živine itd., ampak tudi za tiste kmet. strokovnjake in praktične kmetovalce, ki se zanimajo za najnovejše iznajdbe in pridobitve v prid urrfnega kmetijstva. Z ozirom na to priporočamo to zanimivo razstavo, da jo obišče 5im več naših kmetotalcev In kmet. strokovnjakov. Podrobneljša pismena pojasnila glede razporeda razstave daje minlstrstvo za kmetijstvo, oddelek IV. v Beogradu. Sv. Lenart v Slov. goilcah. Okrajni cestni odbor v Št. Lenartu razpisuje za dan 5. maja tega leta ustno licitacijo za vožnjo, eventualno tudi dobavo gramoza in tolčenca, za vse naše banske ceste I. In II. reda ter občinske I. reda. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. Interesenti se torej prav v velikem Stevilu vabijo. Sv. Križ prl Rogaški Slatinl. Dne 27. tega me seca se je zaključil gospodinjski tečaj. Trajal je od dne 10. novembra lanskega leta. Praktičen in teoretičen pouk so gojenke (tečajnice) imele trikrait na teden po tri ure. Do tega tečaja so največ pripomogli bivši č. g. kaplan Loj- ze Drvodel in č. g. kaplan L. Sunčič. Tečaj je vodila g. Ivanka Podreka, učiteljica pri Sv. Križu. Tečajnic je ostalo stanovitnih devet. Ob zaključku tečaja gori omenjenega dne je blla v društveni dvorani prl Sv. Križu gospodinjska razstava. Ljudje so hodill ogledovat razstavo s prav velikim zanimanjem. Na razstavi je bilo opaziti vsake vrste raznih gospodinjskih iidelkov in to vse samo lastnoročno delo tečajnic. Popoldne Istega dne so se vršlH razn! razstavi primerni govori. Tečajnlce so praktično pokazale občinstvu, kako spretno znajo osuk-1 niti kolovrate. Položile so tudl gospodinjskl izpit. Prlpomnimo, da bi bllo vobče koristno, da' bi se taki tečaji ustanavljali v zimskem času, kolikor mogoče po vseh naših župnljah. S tem bi se doseglo relo veliko pri gospodinjstvu!