Q e a y c a f e k i a t v z a m i k LETO IV ^ št. 4 (Qulap.il za geograf» Uo vat/o jo in i&obtaelm 1 9 5 7 dr. Miroslav Zei Morsko r ib ištvo v S l o v e n s k e m Pr imor ju Specifičnost našega morskega ribištva se kaže predvsem v razvojnem in ekonomskem pogledu. Ni-- kjer ob jugoslovanski jadranski obali ni doživelo morsko ribištvo od svojega začetka do danes toliko peripetij in sprememb, kot sta ga bila deležna naša ribiška centra Izola in Piran. Od najstarejših časov do danes se je kosala Izola za prvo mesto na Jadra- nu tako glede morskega lova kot ribje industrije. Kako težavno — zato pa nič manj pomembno na- logo so imeli naši povojni napori pri dvigu morskega ribištva na Slovenskem Primorju se da razbrati iz dejstva, da je nekdaj mogočno ribiško ladjevje v Ko- pru, Izoli in Piranu po vojni malone skopnelo. Tik pred zadnjo vojno je štelo ribištvo Kopra, Izole in Pi- rana poleg mnogih ribiških čolnov na vesla in jadra še nad sto dobrih motornih ladij. Mnogo tega je po- končala vojna vihra, velik del ribičev italijanske na- rodnosti pa se je izselil v Italijo z vsem svojim lad- jevjem in lovnimi napravami. Kl jub tej suhi dedi- ščini pa lahko danes znova štejemo Izolo za naš glav- ni ribiški center na Jadranu, ki ima največje število poklicnih ribičev, največ dobro opremljenih ribiških motornih ladij, ima najbogatejši letni ribolov in naj- večjo ribjo industrijo. Izola je hkrati danes tudi pio- nir našega modernega morskega ribolova. Tu smo prvič in z velikim uspehom uvedli električno luč pri nočnem lovu na sardele, brglune in skuše (t. i. male sinje ribe), prvi smo tu masovno uvedli radio- telefonsko službo med ribiškim ladjevjem (doslej 23 radiotelefonskih aparatov na ribiških ladjah), prvi smo v večjem obsegu pričeli uvajati ribiške velike krožne mreže, t. i. plavarice iz vinilnih snovi, v zadnjih tednih pa skušamo odkrivati ribje jate z naj- novejšimi pripomočki, t. i. ultrazvočnimi detektorji. Izolani in deloma tudi Pirančani ne love danes samo v Tržaškem zalivu, marveč gredo tudi daleč na jug ob vsej obali Istre, v Kvarner in celo v dalmatin- ske vode. Vse to tako odlikuje ribolov Slovenskega Primorja, da se bistveno razlikuje od ribištva vseh drugih južneje ležečih področij. Ribolov na zahodni obali Istre, predvsem na Slo- venskem Primorju, se je še pred zadnjo vojno precej razlikoval od dalmatinskega. Na zahodni istrski obali so lovili sardele predvsem s posebnimi, t. i. stoje- čimi mrežami ali stajalkami, s podobnimi mrežami so lovili tudi mnogo morskih listov in hrustančnice. V Dalmaciji so lovili sardele predvsem z mrežami na vlek, to je z raznimi t. i. mrežami migavicami, ša- bakuni in mrežami vojgami za lov pod lučjo. Šele sodobni lov z velikimi krožnimi mrežami ali plava- ricami je izenačil ribolov na jadranskih obalah. Na zahodni istrski obali se je lov na sardele, brg- lune in skuše spremenil šele v zadnjih desetletjih. Manj efikasne stare stoječe mreže so izginile, uvedli pa so nove učinkovite plavarice. Izola in Piran imata danes približno 25 velikih plavaric (vsaka je 300 do 400 m dolga in vsaj 50 m visoka), nad 60 mrež vlač- nic (trawl) in 4 velike tunolovke — poleg mnogih manjših drugih mrež. Ribiško ladjevje obsega 30 ribiških motornih ladij s povprečno 100 konjskimi silami vsaka in preko 70 pomožnih ribiških čolnov. Čeprav je danes na tem ozemlju manj ribolovnih plovnih objektov, mrež in ribičev kot pred vojno, je vendar ribolovna učinkovitost večja predvsem zaradi vsesplošne boljše opreme, na primer hitrejše in več- je ladje, radiotelefonska služba med ribolovnimi eno- tami na morju, za lov bolj učinkovite električne luči od stare na petrolej ski plin, večje in trpežnejše mre- že, boljša ribolovna tehnika in drugo. Upadanje ribiškega ladjevja po vojni kaže neko- liko naslednjih številk: Število ladij z motorji (vsaj 10 BRT) 1945 1957 Koper 11 — (ena za prenos rib) Izola 48 18 Piran 3 12 V Hrvaški Istri (do Rabca) je v istem časovnem razdobju število ribiških motork padlo od 78 na 35. Kako močan ribiški center je Izola, kaže dejstvo, da je v vsej Istri danes praktično na lovu na drobne sinje ribe le 48 motork; Izoli pripada ena tretjina tega. Glavni ribiški centri na Slovenskem Primorju so Izola, Piran in Koper. Prednjači Izola, ki jo tudi štejemo za najstarejše ribiško središče. Omenja se že ob koncu prvega tisočletja, medtem ko imamo dosti podatkov in odredb o reguliranju ribolova že iz 14. stoletja. Sardele in brglune so začeli loviti verjetno v 16. stoletju. Vse do našega stoletja je Izola tekmo- vala za ribolovno prvenstvo z Rovinjem, dokler ga ni dokončno prekosila. Leta 1911 je bilo v Izoli 900 ri- bičev in 14.000 stoječih mrež, medtem ko je imel Ro- 81 vinj le 600 ribičev in 10.400 mrež. V tem času je bil na Jadranu najmočnejši ribiški center Komiža s 1500 ribiči, vendar mnogi med njimi so bili le sezonski, ki so ribarili od pomladi do jeseni, sicer pa le obde- lovali polja in vinograde. Po vsem tem lahko imamo Izolo z njenimi čisto profesionalnimi ribiči že v za- četku tega stoletja za najmočnejše ribiško središče na naši obali Jadrana. Znatno manjši ribolovni pomen sta imela Koper in Piran. Kot ribiška centra sta se razvila nekoliko kasneje in v splošnem nista nikoli dosegla tiste ravni kot Izola. Leta 1911 je imel Koper približno 400 sto- ječih mrež za lov na sardele, Piran pa še manj. Po vojni je Koper v ribolovnem pogledu samo nazado- val, znatno pa se je dvignil Piran zlasti z reorgani- zacijo ribiškega podjetja Ribič. Razmerje in razvoj ribolovnega ladjevja (samo aktivne velike ribiške motorke) naših treh ribiških centrov kaže naslednja razpredelnica: Število ribiških velikih motork 1954 1955 1956 1957 Koper — — — — Izola — — 16 18 Piran 4 7 10 12 Teža ribolovnih motork se vrti med 13 in 20 BRT. Največj i ribiški motorki sta Val in Iglica s 17 m dol- žine in 20 BRT. Vsaka motorka ima približno 12 čla- nov posadke, dve tretjini tega so italijanske narod- nosti. Dejansko število ribiških mrež, ki so v stalni rabi, je nemogoče podati zaradi manjšega ali večjega šte- vila, ki je v popravilu. Prav tako je težko računati s stalnim številom ribičev. Za Jugoslavijo velja za leto 1954 — 12.365 ribičev od tega 3562 profesional- nih; velik del tega odpade na zahodno istrsko obalo, kjer je med ribiči razvit predvsem profesionalizem, medtem ko je drugod na naši obali doma predvsem sezonski ribič. • Moč ribolovnega področja oziroma ribolovnih sre- dišč se kaže najbolj neposredno v samem lovu, pri tem pa moramo upoštevati tudi kvaliteto in ceno rib, režijske stroške lova, transportne možnosti, možnost industrijske predelave rib, število zaposlenih ljudi pri ribolovu v najširšem smislu in še mnogo drugega. Po vsem tem vidimo, da je letni ribolov naših dveh ribiških podjetij Ribe iz Izole in Ribiča iz Pirana zelo visok, zlasti če ga primerjamo z drugimi našimi ribolovnimi področji. V zadnjem desetletju sta po- vprečno nalovili slovenski ribiški podjetji 8,5 odst. celotnega jugoslovanskega ribolova, v zadnjih dveh letih pa celo 11 odst. (leto 1955) in 14 odst. (leto 1956). Od tega gre na Izolo v zadnjih petih letih 75 odst., na Piran 20 odst. in 5 odst. na Koper. Po podatkih, izračunanih iz naših razmeroma ne- točnih ribiških statistik, se je spreminjal naš letni morski lov tako: Leto Lov v tonah Leto Lov v tonah LRS FLRJ LRS FLRJ (današnje ozemlje) 1937 758 11.024 1950 2.236 24.668 1938 588 12.873 1951 930 16.728 1939 897 10.528 1952 522 15.895 1940 890 12.044 1953 1.053 17.299 1947 1.400 13.514 1954 1.247 14.940 1948 1.500 16.492 1955 1.530 13.600 1949 2.049 24.254 1956 2.461 18.269 Dejanski ribolovni vzpon je pokazalo Slovensko Primorje šele v zadnjih štirih letih. Močan lov v le- tih 1949 in 1950 gre le na račun bogatih ribolovnih let, kar se odraža prav tako v celotnem jugoslovan- skem ribolovu. 2e v zadnjih štirih letih, zlasti pa lani, in tako kaže tudi letos, prednjači ribolov pod- jetij Ribe in Ribiča daleč pred drugimi ribolovnimi podjetji FLRJ. Razloge za tolikšno ribolovno zmog- ljivost naših domačih ribolovnih podjetij moramo iskati predvsem v dobro opremljenih ladjah z radio- telefonsko službo in v močnih električnih svetilkah, ki jih ti dve podjetji uporabljata pri lovu na sardele. Stari način lova z lučjo na petroplin so tu zamenjali z električnimi štirikilovatnimi žarnicami. Iz prakse se zdi, da učinkuje bela električna luč ugodneje na lov drobnih sinjih rib kot doslej uporabljane petro- plinske rumene luči. Zdi se pa, da love na Sloven- skem Primorju prav zaradi bele električne luči raz- meroma več brglunov, kot jih love s petroplinskimi lučmi, medtem ko je ostal lov sardel približno isti. To vidimo, če primerjamo sestavo lovi iz predvoj- nega in povojnega obdobja (ko so pričeli pri lovu uporabljati električne luči). Pred vojno je prišlo na sardele 63 odstotkov, na brglune 10 in na skuše 27. Povojno povprečje pa daje (če ne upoštevamo papa- lin in tunov) 60 odstotkov za sardele, 29 za brglune in 11 za skuše. Lov belih rib z vlačnico, lov tunov, papalin in drobni obalni ribolov ter lov in gojitev školjk dajejo razmeroma majhen težinski prispevek. Na drobne sinje ribe s papalinami vred pride 74 odstotkov, na tunolov in na lov z vlačnico komaj 3 odstotke, a na obalni mešani ribolov in na produkcijo školjk (za- radi velike teže) pa 23 odstotkov. Gojitev ostrig in užitnih klapavic se je v zadnjih letih nekoliko dvignila, vendar je še vedno znatno prenizka. Zlasti majhen je lov školjk barčic (ime- novanih tudi mušuli). Nekoč so bila naselja teh školjk zelo bogata in so dajala povprečno do dve toni na dan. Huda epidemija med temi školjkami, ki je iz- bruhnila po vojni, pa je uničila malodane vsa nase- lja, tako da je prenehal vsakršen lov; danes se ta naselja le počasi obnavljajo. Celoten naš ribolov je torej razmeroma velik in rentabilen, kar vidimo zlasti, če ga primerjamo s ti- stim na hrvaškem in črnogorskem lovnem področju. Po podatkih iz Pomorske enciklopedije je bilo leta 1956 v NRH 1180 motornih ribolovnih edinic z 19.792 konjskimi silami, v LRS le 45 z 2930 ks in v NRCG 82 40 motornih ribolovnih edinic s 1736 ks. Po teh po- datkih bi torej prišlo na eno konjsko silo v Črni gori 148 kg rib, v Hrvaški 781 kg in v Sloveniji 1034 kg rib. • Neposredno z ribolovom se razvija ribja industri- ja, predelava rib na najrazličnejše načine (sterilizi- rane in nesterilizirane konserve, antipaste, ribja mo- ka, ribje olje). Slovensko Pr imorje se tudi v tem po- gledu odlikuje in zavzema vodilno mesto na našem Jadranu. Prvovrsten industrijski center za predelavo rib je postala Izola že v prejšnjem stoletju. Tu je bi- la ustanovljena prva tovarna za ribje konserve. Ven- dar so bile izolanske ribje tovarne že od prvega osnutka vezane na uvoz rib, sprva jegulj iz italijan- skih lagun, kasneje na uvoz svežih in slanih sardel Leto Steril. kons. Nester. kons. LRS FLRJ LRS FLRJ 1951 496 1878 409 1026 1952 683 3051 310 820 1953 895 3773 401 981 1954 812 3865 502 1168 1955 831 3180 506 1103 1956 1502 5858 452 948 iz Dalmacije in celo iz drugih mediteranskih ribo- lovnih področij. Za vojne sta ostali le dve, ki sta se danes razvili v naši največj i tovarni na Jadranu (po- leg rovinjske Mirne), to sta Iris in Arigoni. Leta predelava obeh tovarn presega dva tisoč ton. Leta 1956 je predelala Iris 1190 ton rib, Arigoni pa 1085 ton. Razen rovinjske tovarne Mirne, ki je enaka izo- lanskim tovarnam, je povprečje drugih ribjih tovarn na jugoslovanski obali pod 500 ton. Kako močna je naša ribja industrija, se kaže v dejstvu, da je bilo leta 1956 predelanih na Slovenskem Primorju 2484 ton rib, medtem ko je dala vsa hrvaška obala z 22 tovarnami 5091 ton. Koprska ribja tovarna Delan- glade daje letno komaj petino tega, kar predela ena izolanska tovarna. Razvoj ribje industrije v zadnjem desetletju na Slovenskem Primorju v odnosu do celotne produkci- je v naši državi vidimo iz naslednje razpredelnice: antipaste ribja moka ribje ol je LRS FLRJ LRS FLRJ L R S FLRJ 70 — 6 62 4 19 88 — 16 108 8 33 32 — 24 215 12 61 430 — . 92 319 14 62 291 — 135 576 39 117 530 9 139 770 61 209 »a vwmt> Ribiško ladjevje ob slovenski obali 83 Izvoz svežih rib v inozemstvo je narastel pri nas šele v zadnjih dveh letih. Ugodna lega in zlasti hitra zveza s Trstom dajeta Izoli in Piranu znatne predno- sti pred južneje ležečimi ribiškimi področji. Tako je leta 1954 LRS imela le 4,24 odst. v skupnem jugo- slovanskem izvozu, leta 1955 že 10,6 in lani 28 odst. našega celotnega izvoza rib v inozemstvo. Izvoz kon- serviranih rib je seveda znatno večji, saj je tudi pro- centualno ribja industrija v LRS visoka. Leta 1955 smo izvozili približno 1300 ton predelanih rib (NRH 2772 ton). Od celotnega ribolova je prišlo v LRS na industrijsko predelavo 2180 ton izvoz v inozemstvo 370 ton izvoz v notranjost 12 ton prodano na obalnih trgih 371 ton lastna poraba ribičev 15 ton Kot posebnost našega domačega ribolova bi mo- rali omeniti še ribiško šolo v Piranu, ki obstaja že osmo leto in je danes edina te vrste v naši državi. Šola je doslej dala približno 70 dobro izvežbanih ri- bičev z vsem potrebnim teoretičnim in praktičnim znanjem; preko 40 jih je vkrcanih na domačih ribi- ških ladjah. Tako se dviga strokovnost domačega ri- biškega kadra, kar prav gotovo znatno pripomore k večji učinkovitosti našega ribolova. Naš domači morski ribolov se odlikuje z veliko učinkovitostjo, ki se kaže v velikem letnem lovu, dobro razviti ribji industriji in v razmeroma veli- kem izvozu v inozemstvo. Razmeroma majhno lad- jev je je opremljeno z najsodobnejšimi ribolovnimi napravami in ima strokovno dobro izvežban kader mladih ribičev. Ribiški podjetj i v Izoli . in Piranu imata svoje lastne velike mehanične delavnice in razpolagajo z visokimi lastnimi denarnimi sredstvi, s katerimi obnavljajo in pospešujejo svoj ribolov na vse višjo raven. K l jub temu pa je še vedno nekoliko perečih problemov, ki bi jih naše morsko ribištvo moralo rešiti čim prej, da še bolj poveča svojo sto- rilnost. Se vedno je premalo razvit lov na velike sinje ribe, tune in palamide. Lov se bo zlasti hitro dvig- nil, ko bodo imele tunolovke sodobne podvodne de- tektorje ribjih jat. V to službo bi bilo potrebno vpeljati tudi hidroavione in seveda nekoliko hitrih tunolovk. Medtem ko je v zadnjih tednih podjetje Riba iz Izole pričelo raziskovanja (skupaj z Zoolo- škim inštitutom ljubljaske univerze) z novo nabav- ljenimi ultrazvočnimi detektorji (echosounder) na odkrivanju podmorskih ribjih jat, je vprašanje s hi- droavionsko službo še vedno odprto. Morda bi se dala tu zainteresirati vojna mornarica, saj bi bili poleti za odkrivanje ribjih jat verjetno tudi korist- ni samemu vežbanju pilotov, bili bi pa hkrati nad- vse koristni pri napredku našega morskega gospo- darstva. S takimi poleti bi tudi odkrivali tiste po- vršine morja, kjer se zadržujejo sardele. Tako bi po- stal lov bolj racionalen, ribiči bi ne lovili le na slu- čajno izbranem področju, marveč bi šli naravnost na plodno območje, kjer se zadržujejo sardele. Še večji uspeh si lahko obetamo od podmorskih ultrazvočnih detektorjev ribjih jat. Uspehi našega prvega eksperimentiranja se bodo lahko prav kma- lu obnesli v praksi. Lahko mirno trdimo, da bo prav ta način lova zrevolucioniral naše, za danes še zelo zastarelo ribištvo na Jadranu in bo dvignil letni lov vsaj za polovico. Potrebno pa bo nabaviti ultra- zvočne detektorje vsaj za vsako drugo ribiško mo- torko. Drugi problem je predvsem zimski lov, ki je da- nes omejen bolj na lov z globinskimi mrežami vlačni- cami (t. i. lov na bele ribe). Lov z vlačnico je pri nas na Jadranu še vedno le postranskega pomena, medtem ko daje našemu jadranskemu sosedu ve- liko dobička. Verjetno se bodo s povečanjem tega lova odprli novi bolj biološki in gospodarski pro- blemi, kot je vprašanje t. i. prelova ali neracio- nalnega uničevanja ribjih naselij, kar pa danes še ne kaže, da bi se mu približevali. Ta problem pa je danes bolj splošnega pomena in zadeva celotno ri- bištvo predvsem odprtega Jadrana. Potrebno bo misliti na zimski lov sardel. Ta trdi oreh so že večkrat poskušali rešiti, pa je bilo vse zaman. Z ultrazvočnimi detektorji ribjih jat se bo morda tudi to vprašanje rešilo, kar bi bilo izred- no velikega gospodarskega pomena za ves naš ri- bolov. Današnje stanje vzgoje ostrig in lova školjk na Slovenskem Primorju ne zadostuje. Misliti bo treba na povečanje ostrižišč pri i2livu Dragonje in ob Strunjanu. Prav tako bi bilo potrebno pričeti z vzre- jo užitnih klapavic, ki bi se jih dalo uporabiti tudi v industrijske svrhe. Svojevrsten problem daje t. i. mali priobalni ribolov, ki naj bi zadostil potrebam obalnega pre- bivalstva in bi postal glavni vir v času tujskega prometa. Tudi izvoz svežih rib v notranjost je še vedno prenizek. Ta potreba je pripeljala Svet za po- morstvo in ribištvo do sklepa, da se ustanovi poseb- no ribiško podjetje za lov priobalnih rib. Pri koncu naj omenim še možnost, da bi naša ribiška flotil ja izkoriščala tuja morja, predvsem Mediteran. Ta; misel sicer ni nova, saj se je že več- krat poskušalo z lovom v tujih vodah; uspeha doslej ni bilo veliko. Pre j ali slej bo le potrebno preiti na veliki ribolov na tune, palamide, sardele in morda na mečarice v Mediteranu. Ribe bi nam pomenile ne samo bogate devize, zaposlile bi hkrati tudi naš ribiški kvalitetni kader, ki narašča pri nas iz leta v leto. Naši ribiški podjetji Riba in Izola sta že pri- čeli s prvimi pripravami za takšen lov v Mediteranu. L i t e r at u r a : Poleg neposrednih statističnih podatkov iz naših ribiških podjetij Riba (Izola), Ri- bič (Piran) in Remigio Descovi (Rovinj) in osebnega sodelovanja pri raziskovanjih s podjetjem Riba so podatki vzeti iz raznih člankov naslednjih časopi- sov: Morsko ribarstvo (1950—1957), Statistika mor- skog ribarstva za 1936—1940 (Split), Ribarski Go- dišnjak za 1948—1952, Zbornik razprava o proble- mima pomorske privrede, 1954 (Zagreb). 84 »