u ll AetO XV Š I EV. 380 Ali nas bo ESI pokopal? i V nobenem poslovnem središču v haliji ne sledijo razvoju trgovinskih dogajanj med Italijo in Jugoslavijo T takšno jiozornostjo kakor v Trstu. to je pač naravno, če pomislimo, v Takšnem obsegu je tržaška trgovina Jtpezana na Jugoslavijo. Že sama *y-mljepisna lega Trsta ustvarja po-'p/e za to tesno . povezavo gospodarske narave, nič manj ne učinkujejo Viti stare poslovne vezi Z neposred liiiir; zaledjem, ki so se začele ustvar jati še v časih, ko je bil Trst tudi po itično združen s svojim neposrednim 'dledjem. Obe sosedni državi sta upoštevali ta poseben položaj Trsta ter 'Uii tudi s posebnim sporazumom o ,rgovini med obmejnimi področji dosolili posebne olajšave. Tudi sam bobni obmejni promet prispeva ne-ivonmo po svoje k poživitvi trgovine s Trstu. Ta gospodarska navezanost na Jugoslavijo, ki se iz leta v leto še kresi, je torej povsem naravna in je Že 'ako globoko pognala svoje korenine, % si Tržačani ne morejo niti mislili, da bi jo kakršen koli dogodek mo-•d prekiniti. In vendar ne smemo bez.reti temnih oblakov, ki se zbiralo nad tržaškim obzorjem. Poslovnim bogom v Trstu in Gorici ni ušlo, da liso trgovinska pogajanja v Rimu, ki so se začela že 25. marca, dovedla še do danes do srečnega zaključka in % so bila nedavno tudi prekinjena, 1,1edtem ko ie bil sporazum v prejš-niih letih lažji. 0 vzrokih, ki so dovedli do prekinitve, molčijo v uradnih krogih na °beh straneh, vendar poročajo iz Mi-!. samo, da bi tudi sam imel kori-Sf' od ohranitve italijansko-jugoslo-■"'tske trgovine na sedanji ravni in 'e več od povečanja te izmenjave, -"iveč v igri so tudi posebni spora-'Tjnii 0 trgovini z obmejnimi področ, f- ki še ;posebej zadevajo gospodarje koristi Trsta in Gorice. Genova daje prednost EFTI (,'>Q podatkih trgovinske zbornice v 'povi so Genovežani leta 1959 zaključi mnogo več poslov z državami EF-* kakor z Evropskim skupnim trsi^. Uvoz iz držav EFTA je dosegel p667 milijonov (37% vsega uvoza), iz-v te države pa 58.461 milijonov ,,,'"). Uvoz iz držav EST je znašal |P78 mi], (20°o), izvoz v te države pa Č'593 milijonov lir (21%). Ni dvorna, 11 ju tudi tržaška trgovina mnogo bolj 'vezana na EFTA kakor na EST. OBNOVITEV POGAJANJ MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO ^Nadaljevanje pogajanj za obnovitev kovinske pogodbe sc bo v Beogradu |)(' x'sej verjetnosti pričelo 26.' junija. ^ bajanja so se začela 25. marca v in so jih pred kratkim na edlog Jugoslovanov prekinili. GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 16. JUNIJA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Spekulacija proti funtu šterlingu Udarec z evropske celine - Kaj bodo storili Angleži? Prav v času, ko so bile objavljene nekoliko ugodnejše vesti o razvoju angleške zunanje trgovine, je funt šter-ling zdrknil na najnižjo raven od septembra 1957. Pretekli četrtek je namreč tečaj funta šterlinga na londonski borzi padel izpod 2,79 dolarja in do segel 2,78/15-16. Po vsem tem je bil te čaj funta šterlinga za 1 stotinko dolarja izpod uradne paritete naspi o: i dolarju; to je dosegel v začetku aprila. Pozneje se je tečaj nekoliko zboljšal očitno na poseg vlade. To nazadovanje funta strelinga na londonski borzi se je pojavilo kot posled.ca nenehnega ponujanja funta šterlinga, ki prihaja že dclj časa z evropske celine. Angleško valuto prodajata zlasti Pariz in Frankfurt. Namesto, da bi operaterji nabavljali funte šterlinge za kritje obvez, odlašajo z nakupom ter kupujejo zlasti švicarske franke, šibkejši ni bil samo funt šterljng, temveč je oslabel tudi ameriški dolar nasproti švicarskemu franku, ki je pridobil približno eno četrtino stotinke. Funt šterling je nazadoval tudi nasproti zlatu, ki se je podražilo približno za polovico penija ter doseglo tečaj 251 šilingov 414 penija; tečaj dolarja nasproti zlatu je bil 35,06 3/8 dolarja za unčo. V Londonu so prepričani, da je funt šterling postal žrtev špekulacije na zahodnoevropskih borzah, ki pritiskajo tudi na dolar, čeprav ne zanikajo, da so dan.i tudi gospodarski razlogi za šibkost angleške valute. Od tega je imela največ dobička Švica, saj se je utrdil švicarski frank, po katerem se povpraševanje čedalje bolj veča. Zlasti Nemci kupujejo švicarske franke. Nekateri spravljajo živčnost nasproti funtu šterlingu v zvezo tudi z napovedanim občnim zborom Banke za mednarodna plačila v Baslu. Položaj funta šterlinga se je pozneje nekoliko zboljšal. Pariški list »LTnformation« poroča iz Londona, da je več vzrokov, iz ka terih se pojavlja nezaupanje nasproti funtu šterlingu: ne trgovinska ne plačilna bilanca se ne razvijata ugodno. Angleške zlate rezerve so se v zadnjih tednih skrčile prav v času, ko vsako leto nastopi zanje ugoden trenutek. Hkrati se širijo tudi najrazličnejše napovedi, tako na primer, da bo vrednost zahodno-nemške marke po volitvah zopet povečana ter da pride do razvrednotenja funta šterliga in dolarja. Poleg tega ustvarja nejasnost tudi napoved, da pride po septembrskem zborovanju do preobrazbe Mednarodnega denarnega sTcIada. Dopisnik pariškega gospodarskega li sta piše dalje, da razpolaga ameriška vlada z raznimi sredstvi za obramba angleške, valute. Lahko bi dvignila tudi sedanjo obrestno mero, kj znaša 5%; lahko bi izkoristila angleški delež pri Mednarodnem denarnem skladu. Finančni minister je tudi namignil na razna sredstva finančne poVVke, kakor zvišanje neposrednih davkov ali uvedbo davka na delovno moč. (Dogaja se namreč, da ima mnogo podjct:j v rezervi več delovne sile, kakor j c dejansko potrebuje, ker računa na večje potrebe v bližnji bodočnosti.) ŠVICARSKI FRANK NE BO REVALVIRAN Iz Ziiricha poročajo, da je švicarska vlada uradno zanikala vest, da nameravajo dvigniti vrednost šv carskega franka. Tega ukrepa nima švicarska vlada na umu nc zdaj ne za bodoče. V Ziirichu so mnenja, da je položaj funta šterlinga oslabil v zadnjem času močan odliv tujega kapitala iz Londona. Tudi okrepitev švicarskega franka spravljajo v to zvezo, švicarske banke so prodale večje količine angleških državnih obveznic, pa tudi mnogo dolarjev. ANGLEŠKI DELEŽ NA SVETOVNI TRGOVINI UPADA V zadnjem času se angleška zunanja trgovina razvija nekoliko ugodnej- V Copvrlthr 1 Vtc Ob in 1 H0"•*•» Italijanska plačilna bilanca Primanjkljaj v zunanji trgovini lani in prejšnja leta Na kongresu angleške mladina bi morali državniki razložiti, kam bo krenila Velika Britanija: ali se bo približala Evropi in res pristopila k Evropskemu skupnemu trgu ali bo ostala zvesta Britanski skupnosti (Coni-momvealthu). Prenaglila se gotovo ne bo; saj se Angležem nikoli posebni ne mudi. Sami pravijo: »See and wait« (glej in čakaj). Počakajmo tudi mi. še, vendar se v angleških gospodarskih krogih ne zadovoljujejo še s tem pojavom. Hkrati naglašajo, da se je primanjkljaj v trgovinski bilanci zmanjšal tudi zaradi stavke v angleških pristaniščih meseca aprila, kar je oviralo uvoz hrane, posebno pa mesa. Če ne upoštevamo raznih izjemnih in sezonskih činitcljev, se je angleški izvoz v prvih treh mesecih dvignil komaj zr 1,5%. Ko bi ne bil nazadoval uvoz iz omenjenih razlogov za 5%, bi bila pla čilna bilanca toliko manj ugodna. Zanimivo je, da se je v prvem tromesečju povečal izvoz v države Evropskega skupnega tržišča za 8%, čeprav so bile carine v teh državah povišane; na drugi strani pa so države EFTA (sedmorice) kupile za 2% manj blaga od Angležev, medtem ko je Anglija o-hranila severnoameriški in zahodnoevropski trg, in sicer za 2.5% po letu 1950. Hkrati nazaduje angleški Uvoz na področje funta šterlinga. Delež angleške industrijske proizvodnje na svetovni trgovini nenehoma nazaduje; o-koli leta 1950 je znašal še 20%, medtem ko je znašal ob koncu lanskega leta komaj nekaj nad 15% Angleške izvoznike pobijajo predvsem izvozniki iz evropskih celinskih držav; ti izvažajo poleg tega čedalje več tudi na Irgc izven šterlinskega področja. Anglež se vprašujejo, kje naj zdaj najdejo nove trge za svoje blago. ANGLEŽI SAMO TIPLJEJO Prav gotovo bo treba še mnogo čakati, preden se Anglija dokončno odloči glede pristopa k Evropski gospodarski skupnosti. Angleži so se v zadnjem času pričeli posvetovati šele s predstavniki posameznih držav Britanske skupnosti. Ti so na svojem nedavnem sestanku v Londonu jasno izrazili svoje pomisleke glede pristopa Britanske skupnosti oziroma Velike Brianijc k Evropski gospodarski skupnosti. Tudi iz govora, ki ga je imel predsednik Mac Millan na zborovanju Zahodne evropske zveze v Londonu, odseva velika previdnost in neodločnost Velike Britanije v tem pogledu. Predsednik je naglasil, da goji Velika Britanija nasproti Britanski skupnosti (Commonvvcalthu), kakor tudi nasproti vsem narodom v prekomorskih deželah posebna čustva; Anglija mora upoštevati stare zveze sorodstva in tradicij. Poudaril je potrebo, da ostane Evropa v trdnem zavezništvu z Združenimi ameriškimi državami. On je sicer tudi pristaš Združene Ev rope, toda to gibanje mora računa h z velikimi težavami, ki so na poti k združitvi. Zahodno-evropska zveza je edina organizacija, v kateri si stoje nasproti Angleži in šest evropskih držav Evropske gospodarske skupnosti kot enakopravni člani. »Trdno smo prepričani, da ■:. kerona mora : dru žiti, je nadaljeval Mac Mdlan, in upamo, da bo mirni razvoj dovedel do združenja vse Evrope; kajti mi ne inemo prezreti krute loi.tve. ki loči vzhodne in zahodne evropske narode«. Ob koncu je še naglasil, da niso zve ze Velike Britanije s Commomvealt bom samo čustvene narave, temveč, tudi gospodarske. Države Britanske skupnosti so odvisne tudi od gospodarske pomoči Velike Britanije. »Mi ne moremo razvili samo svoje blaginje, ne da bi upoštevali potreb teh narodov.« Več kapitala odhaja kakor prihaja Vsakoletna poročila guvernerja Ban-ca dTtalia, ki je zdaj dr. Guido Carli, so pomembna ne samo zaradi pregleda razvoja italijanskega gospodarstva v preteklem letu, temveč iz njih lahko tudi sklepamo, kakšen gospodarski razvoj predvidevajo v prihodnje. Dr. Carli se je dotaknil tudi razvoja plačilne bilance in njenih sestavnih delov, kakor trgovinske bilance. Italijansko gospodarstvo se krepko razvija in tudi zaposlenost je razmeroma močna. Ta razvoj je dal pobudo tudi za povečanje uvoza, ki narašča hitreje kakor izvoz. Lani se je uvoz povečal za 40%, uvoz samega predelovalnega blaga pa kar za 63%. Italijanska finančna politika ne teži za tem, da bi zvišala obrestno mero. Zato je, dosegla ravnovesje med svojim izvozom in uvozom. Iz Italije se izliva kapital za investicije v tujino, toda z druge strani je priliv tujega kapitala znaten, čeprav ta ne izravnava odliva kapitala iz države. Razlika med dotokom in odtokom denarja in blaga je imela za posledico zmanjšanje zalog zlata in deviz, ki je proti koncu leta znašalo 230 milijonov dol. V državi je na razpolago mnogo denarja; do tega je prišlo zaradi manjše potrebe po kreditu s strani države. Zato se je obseg posojil zelo povečal. Osnovne rezerve bank so se lani zmanjšale za tretjino svojega obsega v prejšnjem letu ter so predstavljale samo še 6,6% njihovih vlog (leta 1959 11,3%). Dr. Carli je nato poudaril, da pri vsem tem ne smemo prištevati Italije k državam, ki že po svoji gospodarski strukturi lahko izvaža . kapital. Italija ni država, ki bi lahko v večjem obsegu prispevala k podeljevanju gospodarske pomoči tujim, manj razvitim državam, pač pa je Italija pripravljena prispevati k povečanju mednarodne likvidnosti in sodelovati z drugimi narodnimi bankami za preprečitev špekulativnih napadov. Glede, vprašanja cen je dr. Carli naglasil, da si mora Italija prizadevati, da se ohrani ravnovesje med notranjimi cenami in cenami na zunanjem trgu Proizvodnja mora ostati prožna ter se prilagoditi zahtevam na trgu. Italijanska trgovinska bilanca je izkazovala od vsega začetka, to je od združitve Italije pred 100 leti, leto za letom primanjkljaj. Samo dvakrat so zabeležili manjši prebitek, in sicer leta 1870 in 1940. Leta 1959 je vrednost italijanskega izvoza dosegla 1.820,5 milijarde, vrednost uvoza pa 2.105,3 milijarde lir; primanjkljaj je znašal 248,8 milijarde lir, izvoz je dosegel 86,5% uvoza. Lani je vrednost izvoza znašala 2.281,0 milijarde, vrednost uvoza pa 2.950,8 milijarde lir. Izvoz je kril 77,3% uvoza in primanjkljaj je narastel na 669,9 milijarde lir. Glede trgovinskih poslov s posameznimi državami so bili rezultati za leto 1960 naslednji; Iz evropskih držav je Italija uvozila za 1.620,9 milijarde lir blaga, in sicer 818,6 mil. iz držav Evropskega skupnega trga, 481,6 mil. iz držav EFTA, 99,4 mil. iz št r h preostalih držav OEEC (Grčije, Španije, Turčije in Finske), 51,4 mil. iz Jugoslavije, 156,5 iz Sovjetske zveze in njenih zaveznic ter 13,4 mil. iz drugih evropskih držav. Vrednost uvoza iz Azije je dosegla 397,5 mil., iz Afrike 200,2 mil., iz obeh Amerik 641,4 mil. in iz Oceanije 88,6 mil. lir. Italijanski uvoz je po vsem tem sestavljen nekako takole: 54,9% iz Evrope (47,4% iz samih držav OEEC), 13,5% iz Azije, 6,8% iz Afrike, 21,7% iz Amerike in 3,0% iz Oceanije. Izvoz iz Italije v posamezne države se je lansko leto sukal takole: v evropske države je Italija izvozila za 1.421,7 milijarde lir (od tega 674,1 mil. v ostale članice EST, 475,2 mil. v države EF TA in 90,4 mil. v ostale štiri države pripadnice OEEC;. vrednost italijanskega izvoza v Jugoslavijo je doseg'a 65,4 mil. lir, v Sovjetsko zvezo in njene zaveznice 52,7, v ostale države v Evropi 63,9 mil. lir. V azijske države je Italija izvozila za 199,0 mil. blaga, v Afriko 151,3 mil., v Ameriko 439,1, v Oceanijo pa za 25,2 milijarde lir blaga. Italija zamenja s tujimi državami vsako leto več blaga, medtem ko je primanjkljaj v trgovinski bilanci različen od leta do leta. Velik primanjkljaj so zabeležili na primer v letih 1947, 1952 — 1957 in lani, da se omejimo na bližnjo preteklost, medtem ko je bil primanjkljaj v letih 1948, 1949, 1958 in 1959 mnogo nižji, najnižji pa v letu 1950. Popolnoma drugačen položaj pa zavzema Italija glede na svojo plačilno bilanco. Dohodki jz tako imenovanih »nevidnih postavk«, kot so poš.ljke izseljenih Italijanov, turizem, razne, pod pore, usluge trgovinske mornarice itd., krijejo primanjkljaj trgovinske bilance in ustvarjajo celo ugoden položaj Italije nasproti nekaterim državam. To je med drugim pripomoglo tudi k dejstvu, da je lira v preteklih letih ohranila svojo relativno stalnost. Pri tem bi omenili, da je bil v prvih povojnih letih italijanski položaj nasproti tujini močno pasiven. Italija je uvažala velike količine potrošnega blaga in surovin, tako da je trgovinska bilanca izkazovala velike primanjkljaje. Dohodki iz nevidnih postavk so bili neznatni; dober del mornarice je vojna uničila, turistov ni bilo in tudi pošiljke izseljencev so bile zelo pičle. Primanjkljaj v plačilni bilanci so krili razni darovi, kakor UNRRA, »Interim Aid«, ERP itd. Pozneje se je položaj izboljšal, tako da deloma z nevidnimi postavkami, deloma z zaslužki, ki jih je prinašalo investiranje kapitalov v tujini, se je plačilna bilanca najprej izravnala, nato pa je začela izkazovati prebitek. Plačilna bilanca za leto 1960 je bi'a naslednja (podatki so izraženi v milijonih dolarjev, kakor jih je objavil milanski gospodarski tednik »Mondo eco-nomico«): Nevidne postavke Trgovina Uvoz blaga Izvoz blaga 4.331,4 3.438,0 893,4 Jžjfer Še ne smrdi po bencinu.. V nedeljo, zadnji dan letošnjega aprila, so bili obrazi potnikov v avtobusu za na Koprsko iz Ljubljane že praznični, to je brez skrbi. Saj so bili pred njimi štirje dnevi praznikov prvega maja. Stari univerzitetni profesor je še kar mimogrede, kar skozi okno, ugotavljal zase vidne p j a ve kraškega sveta na pokrajini, ki je zaostajala za nami s svojimi gozdovi in gmajnami pod Vremščico. Mlajši svet pa je bil ves v pričakovanju, ali bolj dovolj sončnih žarkov po pešci n ah okoli Portoroža. STARA POMIRJEVALNA SREDSTVA Ko sem izstopil v Senožečah, so bile zgradbe ob avtomobilski cesti kar nekam preveč zlikane in umite po deževju prejšnjih dni. že po nekaj korakih sem bil na kolovozu proti Dolenji vasi v pravem k raškem okolju: majhne njive so se menjavale s travniki, na katerih je odganjala redka trava. Iz starega borovega gozda je kukavica poredno dražila s svojim kuku. Kar lep začetek za moj izlet po samotnih vaseh na grebenu hribov, ki ločijo Vipavsko dolino od Krasa. Dolenja vas je bila prva vas na moji poti. Nisem pričakoval, da bi mogla tako blizu avtomobilske ceste ohraniti vse značilnosti stare kraške vasi, ki se ukvarja v glavnem z živinorejo in ima nekaj njiv krompirja, fižola in še celo kako skromno parcelo žita bolj po stari kmečki navadi, da je moral vsak naš kmet pridelati od vseh pridelkov nekaj doma, da ne bi bilo treba tekati za vsako potrebo v štacuno. Hiše so bile razmetane tako, kakor jih je pač postavila potreba brez nekih urbanističnih ambicij. Nič več ni dišalo po bencinu, temveč je povsod prevladoval krepki hlevski duh, natančno v pravšnji meri omehčan po suhem k raškem zraku. V veliki hiši je bilo nekaj gostilniških prostorov in zraven seveda baline, na katerem so že v zgodnjih dopoldanskih urah živo razpravljali o puntih. Slovesno in mirno so prihajale h koritu lepe, sivo-rjave krave, in sam lak pogled je bolje učinkoval kot pa dve tableti pomirjevalnih sredstev. Veliki starodavni stolp Tab ra, ki ga lepo vidiš z glavne ceste, se še kar dobro drži in bo držal še stoletja, posebno če bi ga le malo zaplombirali — z apnom seveda in ne s cementom. Usoda podružnične cerkve, ki je čisto zraven, pa je zapečatena. Od daleč je videti še vsa cela in tiha, toda od blizu te pogled kar prestraši: Streha je že' skoraj popolnoma popustila, a oltar ji se še drže z vsemi svojimi oltar-skimi slikami in svečniki, seme plevela pa že poganja po cerkveni ladji. Je problem cerkva, v katerih se ne obhaja več služba božja. Kjer so mladi duhovniki, še popravljajo podružnične cerkve, pa čeprav skrbijo hkrati za dve ali tri duhovnije. DOMAČA PRIJAZNOST, KJER ŠE NI TURIZMA V vasi so ljudje silno prijazni in ustrežljivi, ker ne poznajo turizma, ker le redko za j de mednje tuja noga. Pravo nasprotje od tako imenovanih turističnih krajev, kjer se pretakajo množice obiskovalcev in kjer dobiš na vprašanja sicer odgovor, toda kratek in korekten, ne pa vso skrb vaščana v samotni vasi, da te spravi na pravo pot. Obrnil sem se na mladega visokega in krepkega fanta, ki je napajal živino na vaškem koritu, da mi pove, kod pelje pot preko doline Rase na drugi breg, ki bi me pripeljal na gorski greben iznad Vipavske doline. Kdo še hodi v njenem gorenjem koncu čez Rašo? Redki so potniki, ki zajdejo na to pot. Niti domači kmetje nimajo nič opraviti v Raši. Zmeraj je bila Raša neobljudena, sama in tiha, porasla z gostim grmičevjem. Brez skrbi so sc pred pol stoletja skrivali v njej tisti, ki jih j c iskala pravična ali pa krivična roka postave. Ni bilo lahko fantu razložiti, pri katerem kolovozu se, kmalu iz vasi, odcepi steza in mimo katerega visokega drevesa pelje približno prava smer v dolino Raše. Ni sc zadovoljil z dolgim pojasnjevanjem, temveč me je spremil še na vrh griča izza Tab ra in z roko pokazal na daljne grebene, kamor bi moral prispeti. ZAKAJ JE TOLIKO KMEČKIH FANTOV BREZ DEKLET V zahvalo za ljubeznivo razlaganje sem povprašal lepega, orjaškega fanta ali pojde danes, ker je nedelja, z dekletom na ples ali izlet. Kar nekam preveč resno mi je odkimal, češ, da nima dekleta. Ker vem, kako se spreminja ne samo socialni temveč tudi gospodarski sestav slovenskih vasi, mi j c njegovo nadaljnje pojasnjevanje in nato primer v Štjaku in še drugod potrdilo moje domneve o razlogu, zakaj je toliko mladih kmečkih fantov brez deklet in zakaj je toliko mladih kmečkih gospodarjev neporočenih, brez žene. Kmečki fantje se v nekaterih primerih še držijo doma, posebno če je umrl oče — gospodar in so ostale mati in sestre, brez moškega, a posestva s hlevi, živino In njivami ne morejo kar tako pustiti. Dekle laže pusti dom, ker pobere le najnujnejšo obleko in gre do prvega mesta ali pa navadnega tržnega središča z nekoliko industrije, in že dobi zlahka službo. Fant mora še držati. čim večja in lepša je kmetija, tem slabša partija je za dekleta, ki hitro presodijo, da je pri tolikih glavah goveje živine, dveh prašičih, njivah za hišo in pred hišo, vinogradu ali pa senožeti onstran potoka, obilo dela od jutra do kasno v noč; nobene prilike za kino, bolj malo denarja za modo, skratka trdo življenje na kmetiji. Prej bo vrglo dekle oči na bajtarja, ki bo kmalu zapustil vas, brodarine. 249,3 turizem 532,7 pošiljke izseljencev 288,5 investicije v tujini - 11,1 druge usluge 122,5 Računska transakcija 1.181,8 16,6 Vladne transakcije 74,7 Druge postavke 141,9 Prebitek plačilne bilance (1.181,8 + 233,2 — 893,4) - 233,2 521,6 mi- lijona dolarjev. Plačilna bilanca za leto 1960 izkazuje, torej prebitek 521,6 milijona dolarjev. Primanjkljaj trgovinske bilance (893,4 mil. dolarjev) krijejo, kakor že rečeno, nevidne postavke; pa tudi druge po stavke so aktivne. V postavki »računske transakcije,« so rezultati raznih o-peracij finančne narave po stanju dne 31. decembra 1960. V postavki »vladne transakcije« so razni prispevki mednarodnih organizacij, najvišji prispevek (63,7 mil. dolarjev) predstavlja vojaška pomoč. Med ostalimi postavkami so izkupiček raznih posojil, obresti na kapitale naložene v tujini, prispevki italijanske države mednarodnim organizacijam itd. Plačilna bilanca je izkazovala še leta 1953 primanjkljaj (57,1 ml. dolarjev), nato se je popravila in je bila konec leta 1954 aktivna (55,4 mil. dol.); leta 1955 je prebitek dosegel 108,6, leto nato 108,8, leta 1957 285,7 mil. dol.; leta 1958 se je povzpel na 850,4 mil. dol., nato je nazadoval leta 1959 na 764,4 in v lanskem letu na 521,6 mil. dolarjev. SPORAZUM LOCATELLI - NESTLE’. Med itlaijansko družbo za predelavo živil Locatelli v Milanu in švicarsko družbo Nestle-Alimentana je prišlo do sporazuma glede izmenjave patentov in prodaje. Bolj živahna trgovina med Italijo in Sovjetsko zvezo V Rimu je bil podpisan nov trgo vinski sporazum med Italijo in Sovjetsko zvezo, in sicer za čas od 1962 do 1965. Sporazum sta podpisala za Italijo minister za zunanjo trgovino M. Martinelli in za Sovjetsko zvezo minister za zunanjo trgovino N. pa-loličev. Obseg izmenjave sc bo poste' poma večal, tako da bo dosegel v obe smeri leta 1965 vrednost 300 milijonov dolarjev. Lansko leto je Italija izvozila v Sovjetsko zvezo za 49 milijard blaga, Rusija v Italijo pa za 7l> milijard lir. Italijanska trgovinska bilanca je konec lanskega leta izkazovala nasproti Sovjetski zvezi primanj kljaj 30 milijard lir. Podatki o izmenjavi v letošnjem letu vzbujajo v Ita liji bojazen, da se bo letos primanj kljaj še znatno povečal. Da bi se od pravile nevšečnosti stalnega primanjkljaja, so Italijani dosegli od Rusov da bodo ti izčrpali svoje ustrezne prebitke z nakupom italijanskih strojev. Minister Martinelli je izjavil, da je Italija pripravljena dobavljati -So vjetski zvezi tudi potrošno blago, na primer sadje, zelenjavo, agrume in tkanine. Minister je dodal, da ie bilo treba pri formulaciji novega sporazuma prebroditi več težav valutnega značaja in da je prepričan, da bo čedalje globlje medsebojno spoznavanje obeh trgov pripomoglo 1 ugodnemu razvoju izmenjave. Sovjetski minister Patoličev je poudaril, da pomeni novi sporazum močan korak naprej na poti sodelovanja med Italijo in Sovjetsko zvezo Dejal je, da je bi! sporazum dosežen že leto poprej, pred.en se ie zaključi! sporazum iz leta 1957 (ki zapade konec letošnjega leta). Novi sporazum predvideva za 80ni, večjo izmenjavo kakor dosedanji. ali pa že odhaja vsako jutro z mopedom ali kakšnim avtobusom na delo, ki mu jamči ne samo določeno tedensko plačo, bolniško zavarovanje, temveč tudi varno pokojnino. In tako postajajo redki gruntarski sinovi ob redkih prostih urah brez deklet. Vlečejo naprej grunt, brez upanja, da bi dobili življenjsko družico. Življenje brez pravega cilja, neke vrste tragedija s svojim prisiljenim samstvom, s celibatom, naloženim po novih gospodarskih zakonih. MED KRASOM IN VIPAVO Grenke misli sočutja z mladimi kmečkimi fanti je razgnala pomlad, ki je že šla preko gmajne, šel sem se stezosledca med gostimi vrstami narcis, kukavic in neštetega pisanega cvetja v kratki travi. Ko sem prevalil v breg proti Raši, so se plašile srne, ki so že prihajale na pašo. Tu ni nobenega pogozdovanja, gozd sam se širi, obrobne senožeti se pokrivajo z jelšami, leskovjem, mladim bukovjem, a staro grmičevje ie že zraslo v visok gozd. Raša je izgubila svojo divjost, samo v redkem skalovju ie nekaj goličave, vse drugo je pokrito z gostim gozdnim plaščem. Rečica Raša teče skrita v globoki senci drevesnih krošenj. Potuješ lahko ure in ure, pa ne srečaš žive duše prav do prvih hiš prve vasi onstran Raše do Velikega polja. Ker je pot peljala ves čas vkreber, smo visoko nad k raško planoto, nad Ponikvami, Skopom, Dutovljami in Tomajem. Iz vsakega brega se oglaša druga kukavica, se prepeljavajo na nebu ujede. Zemlja se spreminja, suha kamnita pot postaja mehkejša, vlažnejša, tu pr tam sc je že treba ogibati lužam. Apnenec se umika vipavskim skriljev-cem in opoki. Vse je -še k raško od hiš, ljudi, zraka, le zemlja pod nogami ni več ista, bolj gosta trava raste na njej, lepši in bolj sklenjeni so sadovnjaki. Spet me pozdravlja iz daljave novi Tabor na griču, a v kotlini se tiščijo hiše Vrabč, nekdanje prestolnice vipavskih partizanov med vojno. — ar — Na svojem potovanju po Srbiji se je predsednik Tito ustavil tudi v K ruševcu ,kjer je jasno očrtal svoje poglede na trenutni mednarodni položaj pa tudi na gospodarski razvoj v Jugoslaviji. Izredno zanimiva so njegova nazira nja o načelih stvarne gospodarske politike in o odnosih med razvitimi in gospodarsko manj razvitimi republikami v zvezni državi. Pri izvrševanju nalog, ki so si jih v Jugoslaviji postavili — tako nekako je dejal predsednik Tito — zadevajo na težave objektivne (stvarne) narave, po gospodarskem napredku, ki je bil dosežen, pa so še večje težave subjektivnega značaja. Premalo je namreč še zmerom razumevanja za tisto, kar imamo, je dejal Tito. Vedno sem opozarjal na to, da ne smemo živeti čez svoje razmere, kakor pravi ljudstvo (tudi gospodarstveniki po svetu splošno opozarjajo na ta pojav, prip. ur.), ker ne moremo napredovati hitreje .kakor dopuščajo ta sredstva, ki jih .imamo. Računati moramo z lastnimi sredstvi, ker jih od nikogar drugega ne moremo pričakovati. Zato moramo napredovati v skladu s temi razpoložljivimi sredstvi. Nekateri ljudje pozabljajo na skupnost, kadar gre za krajevne koristi, ko bi bilo vendar treba misliti na vso socialistično skupnost. Neskladnost, ki bi nastala v Jugoslaviji iz materialnih razlogov, bi povzročila tudi politično neskladnost, ki bi bila usodna za nagli razvoj Ju goslavije. »Naši ljudje morajo paziti, kako razpolagajo z raznimi sredstvi.« Pri tem je treba upoštevati ne samo svoj kraj, temveč tudi druge dele Jugoslavije. Bilo bi zgrešeno, če hi ljudje v nekem kraju zavidali ljudem v drugem zato, ker je ta gospodarsko bolj razvit, ter bi si zato zastavili ne-, kakšne megalomanske načrte ali lotili investicij, ki bi šle na račun življenjske ravni prebivalcev. Življenjski standard je treba zbol j sevati kolikor toliko enakomerno. »Zdaj smo v obdob ju — je nadaljeval Tito — ko se lahko življenjska raven postopoma in nenehoma zboljšuje čimbolj enakomerno. Tako se krepi varnost jugoslovanskih narodov in utrjuje njihova povezanost. Zato ni na mestu zavist ir.ed posameznimi kraji in republikami. V Jugoslaviji se kraji glede gospodarske razvitosti razlikujejo. Po vojni nismo podedovali samo opustošeno deželo, temveč tudi to neskladnost v razvitosti posameznih delov države. »Tistemu duhu enotnosti, ki smo ga skovali med vojno v krvi in žrtvah, zaradi razumevanja naših delovnih ljudi se moramo zahvaliti, da smo dosegli, da posamezne razvite republike dajo del sredstev tistim, ki niso bile razvite. V tem pogledu smo dosegli lepe in velike uspehe.« Makedonija na primer napreduje v industrijskem in kmetijskem pogledu čedalje bolj, industrijo ima tudi Črna gora in tudi Bosna je industrijsko že zelo razvita. Geslo, ki je vodilo Jugoslovane skozi vojno, to je geslo bratstva in enotnosti, ni bilo samo prazna beseda, temveč je po vojni dobilo tudi materialno osnovo. »Mi smo to osnovo ustvarili in zdaj bi bil zločin nad žrtvami, ki smo jih dali, če bi se jo kdo drznil ogrožati. Bratstvo in enotnost sta namreč tisto, kar predstavlja najboljšo moč v naši deželi, našo največjo pridobitev med vojno in zdaj v izgradnji socializma. Treba bo še marsikaj storiti, toda v prihodnje moramo delati nekoliko mirneje in brez nervoznosti, brez negativnega tekmovanja; kajti to vsebuje tudi prvine ustvarjanja političnega nerazpoložen j a v tem ali onem kraju. Še vedno moramo pomagati nerazvit m krajem. Sami veste, da smo dali v našem petletnem načrtu nerazvitim krajem prednost, da bi čimprej razvili v njih tisto, kar bo najboljše za ljudstvo v teh krajih. To imamo skoraj v vseh republikah, ponekod več, drugod manj, To imamo celo v Sloveniji. Naj torej nihče ne misli, da so to vprašanja, ki zadevajo samo njega. To so problemi, ki zadevajo vse nas. Kakor se nas tiče tudi hitrejši razvoj vseh nas, tako se nas tičejo tudi težave, ki jih imamo \ tej ali oni republiki — in ki jih moramo skupno reševati.« Ob zaključku je predsednik Tito na glasil potrebo, da se mora Jugoslavija tudi v bodoče razvijati enotno. Zgrajeni so bili temelji za nadaljnji razvoj, ki je čedalje hitrejši. Jugoslavija u/.i v a v svetu velik ugled. »Ni se nam treba trkati na prsi bolj, kakor je to potrebno. Tisto kar delamo in kar ima mo, vidi ves svet. Brez domišljavosti lahko rečemo, da smo storili to in to in s tem ne mislimo zmanjševati uspe ha drugih. Ves svet se namreč razvi ja. Socialistične dežele se i azvijaju hitro, pa tudi na zahodu ne spe, marveč delajo« n 1 1 I L Cd suhih krav do mastnih potžev Nekdaj smo peli z Lajovicem »Bilo je sedem suhih let, bilo je sedem su hih krav«. Ali bomo odslej lahko peli: »Bilo je sedem mokrih let, bilo ie sedem debelih krav«? »Res, mokrote je bilo zadosti in fino je raslo, a kuj, ko ne moremo sena posušiti« tožijo kmetje. Zato bomo bolj zadeli resnico, če namesto debelih krav po stavimo mastne polže. »Bilo je tora sedem mastnih polžev«, ali pa »sedem debelih gosenic«. Boljše letine ;.a tm> dajo strupenih otrobov, praška DDI ali modre galice, si torej ne moremo misliti. Res, na tem božjem svetu se torej vse izravnava ali kompenzira, kakor pravimo. Nekdo trpi škodo, drugi ima dobiček. Se polže bi lahko vnovčili, Francozi jih plačujejo dobro kot imenitno poslastico. Treba se je samo znati prilugodin položaju. Hotelirji in vratarji pred kopališči bi morali to vedeti in takoj bi lahko našli imenitno zaposlitev, namesto da čakajo turiste; postali bi lahko trgovci in prodajali »Tun o lan«. Kakor že veste povedal sem vam to že ob drugi priložnosti ji1 to mlečno bel balzam, ki ga r trgovinah dišav, ali bolj jio domače, v parfumerijah prodajajo v lepih belih porcelanastih steklenicah. Na njih stoji: Gospodične in gospodiči, kri i vam bo potemnela brez sonca in p/a Že... Tako sem bral lani na stekle nicah, letos so brihtni industrijci. ki so gotovo najboljši psihologi (duše slovet) na svetu, čeprav niso studi rali ne Le Bona nc Freuda ne Junga šli s časom in vremenom korak na prej: iz »Tan o tana« je nastal >Kupe Tan o lan«. Naši trgovci dobro vedo. da mora bili danes vse »super«, »pti ma« ne zadostuje več, če hočemo kaj prodati — superfilm, superpetrol, su peralkohol. Edino, kar je »super«, draži še domišljijo duševno otrple g i človeka, ki se celo ob neonsko razsvetljenih izložbah redko ustavi in ga je televizija že skoraj oslepela ali je oglušel ob ropotu motorjev po ulicah. To je današnji super-homo (nadčlovek ali Uebermensch), ki zahteva svoi ‘super’. 'Kdor hoče torej pri njem uspeti, trgovec r trgovini, profesor r šoli ali govornik na volilnem shodu, mora s tem računati. — Ib — »No, zdaj pa se še nasmehni! IIz švedskega lista »Goeteborg Posten i PREDSEDNIK FANFANI V AMERIKI. Predsednik Fanfani je v spremstvu zunanjega ministra Segnija imel s predsednikom Kennedyjem in drugimi ameriškimi državniki važne politične in gospodarske razgovore. Govorili so tudi o gospodarskem združevanju Evrope ter se strinjali v tem, da je treba gospodarsko sodelovanje pospešiti. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje podeljevanja gospodarske pomoči manj razvitim deželam. Predsednik republike Gronchi je povabil predsednika Kcnnedyja, naj ob priložnosti o-bišče Rim. Kennedy je namreč med potjo na Dunaj, kjer se je sestal s Hruščevom, obiskal Pariz in London. Očitno so italijanski državniki pohiteli, da bi tudi oni prišli v stik s Kenne-dyjem. SEGNI POJDE V BEOGRAD. Na povabilo jugoslovanske vlade obišče, italijanski zunanji minister Antonio Se-, gni dne 28. junija glavno mesto Jugoslavije, da bo tako vrnil obisk zunanjega ministra Popoviča v Rimu. V Beogradu bodo govorili prav gotovo tudi o gospodarskih odnosih in trgovinskih pogajanjih med obema državama, pa tudi o položaju manjšin. NEVTRALNE DRŽAVE SE ZBIRAJO. Na sestanku predstavnikov nekaterih nevtralnih držav, ki se niso pridružile ne vzhodnemu ne zahodnemu bloku, je bilo sklenjeno, da se L septembra sestanejo na prvo konferenco predstavniki teh držav. Po dosedanjih predvidevanjih se bo konference, ki bo po vsej verjetnosti na Bledu, udeležilo 22 držav, in sicer Jugoslavija, Indija, Združena arabska republika, Afganistan, Brazilija, Burma, Kambodža, Cejlon, Etiopija, Gana, Gvineja, Indonezija, Irak ,Mali, Mehika, Maroko, Nepal, Saudova Arabija, Somalija, Sudan, Venezuela in Jemen. Nehru se je delj časa upiral tej zamisli, a je pozneje, ko se je začutil osamljenega pred napadi Kitajske, pristal na konferenco nevtralnih držav. Londonski »Obser-ver«, ki je na glasu neodvisnega glasila, poroča o sklicanju te konference pod naslovom »Titov uspeh«. TITO O NAMENIH NEVTRALNIH DRŽAV. Predseduj k Tito je v Krušev-cu izjavil, da hočejo dežele, ki niso vezane v bloke, pripomoči, da se važna vprašanja, ki zdaj ogrožajo mir na svetu, začno urejati konstruktivno. Ni res, da hočejo Jugoslavija in ostale iz-venblokovske države ustanoviti tretji blok. »Mi hočemo, da ne bo več blokov,« je izjavil Tito. Nevtralne države hočejo nadaljevati akcijo, ki so jo začele na 15. zasedanju glavne skupščine OZN, in sicer, da se predstavniki velikih sil sestanejo in da končno že konkretno in na miroljuben način razpravljajo o tem, kaj je treba storiti. Mi ne mislimo ustanoviti tretjega bloka, mi se tu združujemo zato, da bi vsi skupaj pomagali velikim silam, da bi laže uredile razne probleme. Mi bomo podprli slehernega izmed velikih, ki odkritosrčno želi urediti vprašanja, kakor so razorožitev .vprašanje likvL dacije kolonializma, likvidacije neenakopravnosti, nerazvitosti in razlike v razvitosti raznih dežel. FORMOZA NAJ SE PRIKLJUČI KITAJSKI. Med obiskom indonezijskega predsednika Sukarna v Moskvi je predsednik Breznev dejal, da sta se Rusija in .Indonezija dogovorili, da je treba osvoboditi Formozo in jo priključiti h Kitajski republiki. Kitajska vlada mora dobiti svojega predstavnika pri Združenih narodih. Sukamo je ob tej priložnosti dejal: »Ako Amerika ne razume viharja nacionalizma, ki je zajel Afriko in Azijo, bo zaman trošila svoje dolarje; ti bodo izginili, kakor da bi jih metala v Niagarske slapove.« POLITIČNO OBRAČUNAVANJE MED NEMŠKIMI KATOLIČANI. V znanem katoliškem časopisu »Hochland« je jurist Ernst VVolfgang Bockenforde v daljši razpravi ostro kritiziral politiko katoliških voditeljev v kritičnem zgodovinskem času leta 1933, češ da so s svojim glasovanjem v nemškem državnem zbora pripomogli Hitlerju do absolutne oblasti. Ko bi »Centrum« (nemška katoliška stranka), Bavarska ljudska stranka in socialistična stranka glasovali proti pooblastilom, bi zakon o pooblastilih ne prodrl. Voditelj katoliške stranke Ludvig Kaas je vrh vsega nato še razpustil katoliško stranko. Ko je bil še podpisan konkordat, so katoliški voditelji še bolj zgubili svojo politično razsodnost in podprli novi režim. Toda že leta 1935 je Hitler pričel na celi črti preganjati katolicizem. Edino levo krilo katoliške stranke se je pod vodstvom dr. Briininga urplo pooblastilom Hitlerja. Proti Bock-enforderju so se v časopisu »Freie Stimme« in v tedniku »Rheinischer Merkur« oglasili drugi publicisti, ki so skušali zagovarjati tedanje ravnanje katoliških voditeljev, češ da tedaj ni bilo drugega izhoda. MED ALBANIJO IN RUSIJO BO POČILO? Osem sovjetskih podmornic so nedavno opazili, kako so plule najprej skozi Gibraltar, nato skozi Rokovski preliv domov; odšle so iz podmorskega oporišča v Albaniji. V tem vidijo mnogi znamenje, da pride v kratkem med obema državama do preloma; Rusi nameravajo celo pognati Albanijo iz Varšavskega sporazuma. V Albaniji vlada brezobzirno general En-ver Hodža, ki se dobrika Kitajcem in je spravil s političnega odra vse voditelje, naklonjene sovjetski politiki; tako je dal ustreliti tudi nekega admirala, ki se je izšolal v Sovjetski zvezi. Od 14 povojnih voditeljev je. ostal še samo on. Vojaški atašeji so morali oditi iz Moskve in Tirane. Hodža očita Hruščevu, da je dal organizirati zaroto proti njemu in da mu ni poslal dovolj žita, ko je Albanija zaradi lanske suše stradala; pomanjkanje je še vedno veliko in cene so izredno visoke. Hodža rovari, kjer le more, tudi proti Jugoslaviji. IPACK V MILANU Na milanskem sejmišču bo od 20. do 29. junija 1961 mednarodna bienala embalaže in embalažne tehnike, IPACK. S to razstavo je združen tudi prikaz sodobnih naprav in‘strojev za prehranjevalno industrijo in pa razstava prevozov v notranjosti posameznih tovarn. Razstavo IPACK so priredili pod pokroviteljstvom italijanskega inštituta za embalažo, ki je član zveze European Packaging Federation. Mednarodna trgovina Manj lesa čez Trst Azijski in afriški uvozniki so se proti koncu aprila in v začetku maja živo zanimali za mehak rezan les iz Podonavja. Opazovalci so bili mnenja, da so se zaloge tega lesa v Aziji in Afriki izčrpale in da bodo poizvedovanju sledila večja naročila kljub naraščajočim cenam. V resnici do tega ni prišlo, nasprotno so se uvozniki tu pa tam celo vzdržali običajnih nastopov na trgu. Zdi se, da je razloge za skrčenje kupčij iskati ne le razmeroma v visokih cenah, temveč tudi v pomanjkanju rezanega lesa na žagah, in sicer v prvi vrsti na avstrijskih žagah. Primanjkuje zlasti ozkega blaga, ki ga po navadi naročajo države ob vzhodnem Sredozemskem morju. Italijanski prekupčevalci se spričo visokih cen podonavskega lesa usmerjajo čedalje bolj k slabšim vrstam lesa. Tako je bilo opaziti, da so cene boljših vrst ostale razmeroma stalne, medtem ko so se cene slabših vrst lesa zaradi velikega povpraševanja znatno dvignile. V čezmorskih deželah se u-smerjajo k romunskemu, sovjetskemu in češkoslovaškemu lesu, ki je ohranil znatno nižje cene. Navadne pošiljke podonavskega lesa »Levant«, ki so stale lani po 45/46 dolarjev CIE Sirija ali Libanon, kotirajo te dni 51/52 dolarjev pod istimi pogoji, kar je po mnenju uvoznikov pretirano visoka cena. Tranzit čez Trst je zato upadel na eno tretjino tranzita v lanskem letu v tem času. V glavnem gredo čez Trst skoraj izključno posebne pošiljke, t. j. pošiljke posebnih mer in za posebne uporabe. Trgovci iščejo zveze z žagami v vzhodnih državah, toda vse kaže, da to novo vprašanje ni lahko rešljivo. Na svojem potovanju po Evropi, se je J. Dantas ustavil tudi v Trstu, kjer so brazilci nameravali ustanoviti posebno skladišče za svoj les in kjei imajo skladišče za kavo, ki je podrejeno osrednjemu vodstvu v Milanu. Zaradi vsega tega ni čudno, ako tržaški trgovci zadevajo na čedalje večje težave pri razpečavanju lesa, uvoženega iz Avstrije ali Jugoslavije. V nekaterih predelih Italije, kakor na primer na Sardiniji, se pojavljajo močni konkurenti tudi trdemu jugoslovanskemu lesu. Tako ni sicer še popolnoma uvedena francoska bukovina, vendar si tudi ta počasi odpira pot. Tudi eksotičen les, zlasti mahagoni, postaja čedalje bolj nevaren bukovini iz evropskih držav, ker je cenejši. Neki tržaški uvoznik, ki ima poslovne zveze s Sardinijo, pravi, da lahko tam plasira samo še prvovrstno bukovino. Romuni so pričeli konkurirati tudi s trdim lesom, predvsem z neparjeno bukovi- Hud udarec industriji Glede načina prodaje jugoslovanskega lesa v Italijo so v krogih tržaških lesnih trgovcev mnenja, da Jugoslavija ne pridobi z neposrednim plasiranjem svojega lesa v Italiji, kjer ima več lastnih predstavnikov. Tržaški por sredovalec prodaja svojim odjemalcem na italijanskem trgu po istih cenah jugoslovanski les, kakor ga prodajajo direktno sama jugoslovanska podjetja, oziroma daje italijanskim kupcem popuste. Poleg tega tržaški uvoznik lahko sprejme pošiljke raznih vrst in mer lesa ter jih lahko prodaja v manjših količinah v ugodnem trenutku, česar ne more izvršiti na donosen način samo jugoslovansko podjetje; neposredna prodaja manjših količin lesa pač ne more biti donosna. PONUDBE SOVJETSKEGA LESA TRSTU Romunski les preplavil Italijo Romunski les postaja v Italiji čedalje bolj nevaren tekmec avstrijskemu in jugoslovanskemu lesu. Po informacijah tržaških uvoznikov prevladuje romunski les že skoraj na vsem področju južno od Rima. Veliko italijansko podjetje Feltrinelli na Siciliji je kupilo že 145.000 kub. metrov romunskega mehkega lesa, medtem ko je drugo podjetje Scanapieco nabavilo 50 tisoč kub. metrov mehkega rezanega lesa iz Romunije. Zdaj se že dogaja, da nekatera podjetja iz Furlanije nabavljajo romunski les iz velikih skladišč. v Ravenni. Neko milansko podjetje je kupilo 1200 kub. metrov mehkega romunskega lesa celo v Kataniji. Romunski les dovažajo tudi v skladišča v Marsjheri (Benetke). Mehak les iz Romunije, postavljen v Italijo, je približno za 2000-3000 lir pri kub. metru cenejši kakor avstrijski. Sovjetska podjetja ponujajo v zadnjem času mehak les na tržaškem trgu po naslednjih cenah: jelovina Volga, širina od 17 cm dalje I-IV 40 dol. za kub. metc.r (okoli 25.000 lir), IV .34 dol. kub. meter (21.000 lir), v obeh primerih fob. Novorosijsk. Prva vrsta lesa, postavljena v tržaško lesno skladišče v prostem pristanišču (torej neocarinjeno) bi stala v Trstu poleg navedene cene 4.864 lir več; v to vsoto so vključeni razni stroški, kakor nakladanje v Novorosijsku (0,50 dol.), prevoznina Novorosijsk - Trst (3.000 lir), zavarovalnina (5% na vrednost 50 dol. za kub. meter, 156 lir), stroški za otvoritev kredita, zavarovanje, razkladanje v Trstu in prevoz do skladišča. CENE JUGOSLOVANSKEGA LESA Slovenska lesna izvozna podjetja so znižala ceno trdnemu lesu. Cen* bukovih neparjenih samic je bila znižana za I-II A ki. od 47.000 na 44.000 lir za kubični meter, za II B ki. od 38.000 na 36.000 in za III C od 30.000 na 28.000 lir za kub. meter. Cene mehkega lesa nameravajo zvišati, in sicer za povprečno 500-700 lir različno po vrstah. Dosedanje cene so torej naslednje: 0-11 36.500 lir (f.co Sežana, neocarinjeno), II. 33.000, III. 26.500 in IV. 23.500 lir. Z druge strani poročajo, da Jugoslovani prodajajo Egipčanom les fob. Reka po 22 egipčanskih funtov za kub. meter. Bosanska neparjena bukovina III C stane zdaj 28.500 lir (f.co Sežana). NA JUŽNEM TIROLSKEM V ENEM DNEVU 50 ATENTATOV. Nekaj dni potem, ko je državni tožilec pustil na začasno svobodo gospo dr. V. Felici-tas Stadlmayr, in sicer v ponedeljek ponoči, je bilo izvršenih na Južnem Tirolskem 49 atentatov, katerim je pozneje sledil še eden. Strahovite eksplozije so se začele ob 1,10 ponoči in so si sledile do treh. Na nekaterih mestih so preprečili eksplozije; tako je, tudi neki 67-letni cestar hotel odstraniti razstrelivo z nekega topola ob cesti, toda v tistem trenutku je prišlo do eksplozije, ki ga je ubila in topol podrla na cesto. Od Merana do Bočna in tja doli do meje med tridentinsko in bo-oensko pokrajino so strahovite eksplozije spravile na noge vse prebivalstvo. Nekateri preplašeni ljudje so se zatekli tudi v vojašnice ali na postaje javnih organov. Atentatorji so se vrgli v prvi vrsti na gospodarske naprave, kakor na električne napeljave, ki vodijo iz elektrarn v planinah do mest in podjetij, železniške električne mreže, jezove itd. Računajo, da je moralo pri tem sodelovati vsaj 200 ljudi. Neznanci so izvršili napade na 4 elektrarne in uničili okoli 30 stebrov električne napeljave. Samo podjetje Montecatini ima okoli 100 milijonov lir škode; okoli 300 delavcev je ostalo brez dela, ker so morali ustaviti obrate zaradi pomanjkanja električne energije. Iz Merana in drugih krajev je odšlo mnogo turistov. Notranji minister Scelba je sklical najvišje predstavnike državnih in krajevnih oblastev na Južnem Tirolskem, da bi se z njimi posvetoval o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Predsednik pokrajinskega sveta v Boc-nu dr. Silvius Maniago, ki je eden izmed glavnih voditeljev Južnih Tirolcev, je ministru svetoval, naj ne nastopi brezobzirno, da ne bi s tem izzval novih atentatov. Pogajanja med Italijani in Avstrijci bi se morala za-četu 24. junija v Ziirichu. Tudi v torek in sredo je bilo izvršenih še nekaj atentatov, tako je pogorel motel v Bocnu in zažgan je bil avtomobil nekega Italijana. Nadškofijski urad v Tridentu, ki upravlja tudi briksensko škofijo, je obsodil atentate. Vlada je ojačila postaje javne varnosti pa vojaške čete so bile okrepljene. Prebivalstvo mora v treh dneh izročiti vse orožje in kakršnokoli . razstrelivo. Škodo cenijo na 3 milijarde lir. Prizadeta je zlasti industrija, ker proizvajajo juž-notirolske elektrarne eno sedmino e-lektrične energije v Italiji. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll Napovedane ladje »JUGOLINIJA« (Odhodi iz Trsta) Praga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Triglav, 23/6, Dinara 30/6, Avala 20/7, Baška 20/7. — Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 23/6, Baška 20/7. — Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 23/6, Baška 20/7. — Sev. Amerika: črna gora 24/6. — Južna Amerika: Trepča 27/6. — Perzijski zaliv: Vojvodina 25/7. Gospodarsko pismo iz Jugoslavije Ukrepi za okrepitev gospodarstva Ljubljana, junija Razčlemba gospodarskega razvoja v prvih mesecih letošnjega leta je pokazala, da se gospodarstvo razvija ugodno, da industrijska proizvodnja nenehoma raste in da se napredek giblje okoli tistega odstotka, ki je bil predviden po gospodarskem načrtu za letošnje leto. Vsekakor pa je bilo povečanje v prvih mesecih bolj umirjeno kot lana, kar je. posledica raznih ukrepov in drugih vplivov, ki so se pojavili letos. VPRAŠANJE NABAVE OBRATNIH SREDSTEV PROTI NEUTEMELJENIM INVESTICIJAM Čeprav zlasti v proizvodnji uspehi niso v celoti v skladu z načrti, kar je deloma vsakoletni pojav v prvih mesecih leta, so bili v začetku leta ugotovljeni nekateri pojavi, ki so zahtevali takojšnje ukrepe, da ne. bi prišlo v gospodarstvu do nesorazmerij; med take pojave sodi previsoko trošenje sredstev za investicije. Tudi to je že stara »bolezen«, o kateri ni prvič govora. Toda doslej so se dala nekako opravičevati tudi še tako nesorazmerna povečanja investicij, ker je bilo pač gospodarstvo v gradnji, ker smo povsod gradili, obnavljali ter večali tovarne in drugo. To pa brez velikih sredstev ne gre. S prehajanjem na ekonomičnost gospodarjenja pa tudi investicij, se je postavilo vprašanje v drugi luči. Zlasti je postalo očitno, da brez sorazmernega trošenja sredstev v investicije in v obratne namene, ne bomo mogli utrditi gospodarstva. Preveliko investiranje, ki ne izvira iz lastnih ustvarjenih sredstev, vpliva na padanje vrednosti valute, s tem pa tudi na realnost še tako povečanih prejemkov. Kot je znano, je letos Jugoslavija prejela precej posojil za stabilizacijo svojega gospodarstva. Zato je logično, da bodo ta posojila kar najbolj koristno uporabljena in da mora biti končni uspeh posojil resnična utrditev notranjega tržišča in vskladitev njegovih oen z zunanjim trgom. Deloma je to doslej že uspelo z ukrepi, ki so bili sprejeti na deviznem, carinskem in drugih področjih. Na notranjem področju pa so že bili in bodo sprejeti u-krepi, ki naj bi onemogočili nadaljnji razvoj v drugi smeri, kot je bila začrtana. Zlasti se to tiče pretirane potrošnje za investicije. Te dni zaseda Zvezna ljudska skupščina, ki naj bi sprejela predpise za omejitev investicijske potrošnje in njeno vskladitev z gospodarskim načrtom. Tako bo del sredstev, ki so predvidena v prihodnje za investicije, blokiran, obenem pa bo predviden večji odstotek sredstev, ki jih morajo podjetja vlagati v obratne namene. Tako bo ustvarjen poseben rezervni sklad, ki bo dosegel okoli 90 milijard in s katerim bi potem lahko posredovali na tem področju .Poseben rezervni sklad je bil pa že tako ustanovljen z zakonom in vanj morajo plačevati podjetja 2% čistega letnega dohodka. Ta sklad je namenjen za sanacije podjetij in drugo ter se oblikuje v glavnem pri občinah. S potrošnjo za investicije se prepleta vprašanje obratnih sredstev v gospodarstvu. Treba je reči, da se bije nekaka borba med starim, ko so podjetja z lahkoto prejemala kredite za obratna sredstva pri bankah in novim, ko so ti viri zaprti in si morajo podjetja ta sredstva ustvarjati sama, to je izločati jih iz svojega dohodka. U-krep v tej smeri je bil sprejet že lani s poudarkom, da bo izvajan brez kompromisa. Tega, kot vse kaže, mnoga podjetja niso vzela zares in se zato danes bore s težavami, ker nimajo dovolj obratnih sredstev, njihova proizvodnja pa nenehno narašča, ali bi lahko bila večja. Trenutno je položaj tak, da se je zelo povečala medsebojna zadolženost podjetij, kar je ustvarilo problem svoje vrste, o katerem pa ne bi govorili, ker sodi v okvir posebne obravnave. Ta je namreč v zvezi z vedno večjo samostojnostjo podjetij, ki sama razpolagajo s svojimi sredstvi, kot tu di v bistvu delovni kolektivi sami u-pravljajo podjetja, v katerih delajo. Dejali smo v bistvu zato, ker je ugotovljeno, da ostane v novih pogojih gospodarjenja 70°/o dohodka na razpolago gospodarskim organizacijam in le 30% gre za skupne potrebe, oziroma jih morajo podjetja odvajati. To pa je dovolj visok odstotek, če pomislimo še. na čas, ko delovni kolektivi v tem pogledu niso imeli tako velikih pravic, ker je bilo vse točno predvideno po načrtu, tudi delitev dohodka. V teh 70% imajo torej delovni kolektivi dovolj možnosti izločiti potreben del sredstev tudi za obratne namene. sledili so mu že nekateri ukrepi, ki naj bi zajezili taka hotenja. Med drugim so bile za nekatere predmete določene maksimalne cene, kar pa je treba imeti kot začasen ukrep, dokler ne bi te-. ga vprašanja uredili z gospodarskimi ukrepi. VSKLAJEVANJE CEN Če primerjamo nekatere cene z lanskimi, lahko ugotovimo, da so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z istim časom lani, dvignile za 2%, cene industrijskih izdelkov na drobno za 4%, odkupne cene kmetijskih pridelkov za 14%, cene storitev za 9%, med temi cene obrtnih storitev za 10%, kulturnih pa celo za 27% itd. Omenimo naj še, da so se cene gradbenega materiala zvišale za 12%, kar povzroča poseben problem pri gradnji stanovanj, zlasti tistih, za katere so bili načrti in sredstva odobreni pred povišanjem. Gibanje cen je v glavnem posledica gospodarskih ukrepov in mnenja o tem so v bistvu enotna, da gre za njihovo medsebojno vsklajevanje, ker je mno go cen bilo še posledica prejšnjih u-pravnih posegov na področje cen. To seveda ne velja tam, kjer gre za blago, ki ga primanjkuje, če je tako, lahko v letošnjem letu pričakujemo tudi v tem pogledu večjo ustalitev. —žj— Strokovni kongresi v Padovi V torek, 13. junija so se zaprla vrata 39. padovanskega velesejma, čeprav še ni bilo izdano končno statistično poročilo, niti niso znanj poslovni zaključki domačih in tujih razstavljal-cev, lahko rečemo, da je velesejem žel velik uspeh in še zgovomeje kot v prejšnjih letih potrdil svoj gospodarski pomen. K temu je vsekakor v precejšnji meri pripomogla načrtna propaganda, ki je na padovansko gospodarsko prireditev opozarjala tako široke ljudske množice kot tudi kvalificirane obiskovalce. Veliko število gospodarstvenikov je bilo namreč osebno povabljenih v Padovo. Odlično organizirani tiskovni urad je z obvestili, dopisi in podobnim gradivom preplavil tista gospodarska področja, katera želi uprava velesejma prikleniti nase. Saj je vendar tiskovni urad razposlal približno 530.000 dopisov in tiskovin! Sejmišče so obiskali številni tuji diplomati in gospodarski predstavniki. V prejšnji številki Gospodarstva smo poročali, da se je na padovanskem velesejmu mudil jugoslovanski velepos’a-nik Mihailo Javorški, kamor je prišel v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula iz Trsta Žige Voduška. Danes naj še opozorimo na obisk diplomatskih predstavnikov Albanije, Anglije, Ceylbna, Bolgarije, Brazilije in Portugalske. Na sejmišču so se mudili tudi pomočnik madžarskega ministrstva za kmetijstvo ter gospodarstveniki iz raznih evropskih držav, iz Čileja, Kanade, Pakistana, Perzije in Združenih držav Amerike. Znanstveniki in tehniki pa se ‘zanimajo za padovanski velesejem tudi zato, ker prireja mednarodne strokovne kongrese. Letos je na primer zbudil veliko pozornost 10. kongres hladilne tehnike. Tokrat so zborovalci predvsem pretresali razne postopke hlajenja v prehranbeni industriji, obravnavali z njimi povezane biološke pojave in se menili tudi o prevozih v mrazu. Na kongresu, ki je bil namenjen no tranjemu prevozu, namreč prevažanju v območju industrijskega podjetja, so številni tehniki govorili o raznih praktičnih vprašanjih ter poročali o lastnih izkušnjah s skladiščenjem in prevažanjem raznega blaga v obratih. Letos se je torej na tem kongresu teorija umaknila praksi in prav zato so referati vzbudili posebno zanimanje prisotnih. Na kongresu o javnih uslugah je bila pažnja zborovalcev namenjena predvsem obdelovanju in porazdeljevanju mleka. tuji strokovnjaki obravnavali temo »Barva v kinematografiji«. Tudi letos se je kongresa barv udeležil prof. dr. Anton Terstenjak z inštituta za psihologijo na ljubljanski univerzi. Slovenski znanstvenik je zbudil posebno pozornost zborovalcev s poročilom, v katerem je obdelal vprašanje kinematografije, barve in resničnosti s psihološkega vidika. Na tem kongresu je govoril tudi g. Milan Butina, scenograf ljubljanskega mestnega gledališča. Žal nam prostor ne dopušča, da bi obširneje pisali o raznih zanimivih predavanjih, katera smo slišali na tem kongresu. Vsekakor bi pa želeli opozoriti na obširen referat dr .ing. A. Campolun-ghija, ki je govoril o uporabi kseno novih žarnic pri snemanju filmov, kot tudi pri projekciji v kinematografih. Projektorji, opremljeni s takimi svetili, so namreč posebna novost na področju kinematografije. Te žarnice dajejo svetlobo, ki se le malo razlikuje od sončne. Zato se nam v njihovi svetlobi kažejo barve prav tako kot pri belem dnevu. Poleg tega nam kseno-nove žarnice dajejo izredno močno svetlobo. Na tistem mestu, kjer nastane v redkem plinu ksenonu svetlobni žar med katodo in anodo, je svetloba močnejša od sončne. JUGOSLOVANSKI KONTINGENT ZA PADOVANSKI VELESEJEM Ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo za padovanski velesejem na slednje, kontingente za uvoz jugoslovanskega blaga: 70 milijonov lir za u-voz konj, 60 milijonov za govedo in 50 milijonov lir za uvoz raznega blaga, kakor mesnih konserv; razgovori, da bi se v postavko »razno« vnesel tudi uvoz mesa, se še niso zaključili. Ing. M. P. Tudi Makedonija ima svoj sejem SODELOVALI SO TUDI SLOVENSKI ZNANSTVENIKI Tudi letos je bil kongres barv. To je že peti kongres, specializiran v proučevanju raznih področij naše dejavnosti, ki so tesno povezana z barvami. Dočim je bilo v prejšnjih letih govora o odnosih med človekom in barvnim svetom, o barvi kot varnostnem činitelju in o pomenu barve v šoli, so pri tej priliki številni domači in I '* * /ugoslovanski obisk na padovanskem velesejmu. Od Ume proti desni ve-leposlanik Mihailo Javorški, tržaški generalni konzul dr. žiga Vodušek in predsednik padovanskega sejma dr. L. Merlin; zadaj Vlasta Čuljat, predstavnica podjetja »Interpublic« iz Zagreba, ki je uredilo jugoslovansko informativno pisarno na sejmu. kmetijstvu 12%, v gradbeni dej avl sti 175%. Gospodarske investicije 1 Jj dosegle 6,435 milijarde, v samo | dustrijo in rudarstvo so investiit 3,237 milijarde dinarjev, v kmetij si 1 milijardo 9 mil. Zvezne investiciji gospodarstvo so dosegle 2,044 mili) de din, republiške 1,825 milijarde narjev. Druge investicije so predvs kulturne narave. PREPOVED UVOZA PRAŠIČEV j S posebnim odlokom je italijani ministrstvo za zunanjo trgovino i daljšalo do 30. junija prepoved u1 za živih prašičev in svinine. Za Tri T ško ozemlje odlok ne velja, koliSVa še niso izčrpani kontingenti za u'^a' prašičev in svinine v okviru kraj eri izmenjave med Italijo in Avstrijo ti3 eni ter Italijo in Jugoslavijo na d|® gi strani. ja tr< V Skopju bo velesejem od 2. do 12. avgusta; to bo 11. sejem v Skopju. Doslej se je prijavilo okoli 170 razstavljavcev iz vse Jugoslavije. Najbolj so zastopana industrijska podjetja, potlej veletrgovinska in obrtna. Letos bodo na sejmišču dogradili drugo lopo, ki ima 1200 kv. m površine. Skupno bo letos razstavišče v Skopju obsegalo okoli 11.000 kv. m. Makedonija se gospodarsko naglo razvija, že podatki o investicijah v prvem tromesečju letošnjega leta so v tem pogledu dovolj zgovorni. V tem času so v makedonsko gospodarstvo naložili 8 milijard 250 milijonov dinarjev, to je 37% več kakor lani v tem razdobju. Delež zveznih investicij (vsedržavnih) je bil za 15% nižji, republiških sredstev (makedonskih) pa za 8,7% višji; prav tako je bil višji delež krajevnih ustanov (za 5,1%) in delež gospodarskih organizacij (1,4%). Cisto gospodarske investicije so se povečale za 31%, negospodarske pa za 37%; v sami industriji in rudarstvu je povečanje doseglo 37%, v je. POVEČA i VREDNOST mm f " :G 5 Ko IZDELKA O -O NA ;CD v čr KATEREM 8 *= O Pt JO -O tl( 2 tn UPORABIMO o zn d N y S\ -Ž v a st ® st in ZADRGA i kda < (AUTHATSK1 e ZATVARAG) CD mm KREN Tl£l E J KAKOVOSTNO PRVENSTVO V SVETU Stojnica na tržaškem velesejmu »Palača narodov« (I. nadstropje) Naš zastopnik za Jugoslavijo: G I U L I O N Y I R A D 1 TRST - VIA DELL ERMADA 36 Telefon 21-073 preskrbi zainteresiranim inozemskim klientom izkaznico U.F.I-, s katero dobijo popust na železnicah, brezplačno vizo in prost vstop na velesejem. VIST« TRST. Ul. Carlose! 15, tel. 29-65* Bogata izbira naočnikov, daljM' gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomer or in fotografskega materiala. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREO1*! ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. GepPa tel. 38-933. — CENA: posamezna vilka lir 30, za Jugoslavijo din $ NAROČNINA: letna 850 lir, poli”1' 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospod stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo R1' 700 din, polletna 350 din; za osti inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča ; pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVIŠ IE, Ljubljana, Stritarjeva ulica -. tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CE-V OGLASOV: za vsak m/m višine v rini enega stolpca 50 lir. — Odgovf ni urednik: dr. Lojze Berce. — 1$' nik: Založba »Gospodarstva«. — 1 skama »Graphis« v Trstu. Pravilno in skladno vlaganje sredstev v obratne in Investicijske namene predstavlja torej, kot je bilo že ponovno poudarjeno,, eno izmed temeljnih vprašanj za skladnejši razvoj gospodarstva. Tega vprašanja pa družba ne more neposredno urejati z dekreti, ker bi s tem posegala v svobodo odločanja delovnih kolektivov kot upravljavcev družbenega premoženja in bi kršila načela svobodnega tržnega gospodarstva sploh. Saj končno ni tako težko dojeti, da zdravo gospodarstvo lahko raste le iz lastnih sil. Lostonoi, svetilka, popotne opremo za kopalnico ... po conah, ki so no dajo primerjati I Brandolin Via S. Maurizio, 2 POVPRAŠEVANJE NAD PONUDBO Ko obravnavamo splošna gibanja v našem gospodarstvu v prvih mesecih letošnjega leta moramo poudariti še drugo, kar je značilno za letošnji razvoj in za dosedanji razvoj gospodarstva sploh: ponudba blaga na trgu ne krije povpraševanja in potreb. Visoka kupna moč prebivalstva tako pritiska na trg, vpliva na neznatno povečanje zalog, torej dejansko na padanje zalog blaga v primerjavi s prejšnjim letom in seveda tudi na dviganje cen. Vprašanje cen postaja tako tudi eno izmed vprašanj, ki zanima gospodarstvenike posebno še, ker je bilo ugotovljeno, da je treba pripisati del dviga cen težnjam nekaterih podjetij, da bi si na ta način ustvarila višje dohodke. Ta pojav je bil kmalu očiten in Splošna plovba Piran Telefon 51-70 Telex 03923 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe mednarodna špedicija tn transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 194 telex 09—17« Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene tpedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle f zvezi z mednarodnimi ve-lesspnil Održava osam linija i to: Sjsverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Eevant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim progama plovi 40 brzih i modernih bredeva, ko ji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozite robu progama ”JDGOLIAHJE’ vestnik SKOP. Z. TRST . ULICA F A 8 I O FILZ1 It lili. - TELEFON I t. ra SRjVGOSPOD\RSKEGA združenja n Bolniška blagajna za trgovce Izročitev potrdila o pravici dio bolniške in zdravstvene pomoči ui Izredni komisar Bolniške blagajne za ^trgovce sporoča, da so začeli razdeljevati pri tajništvu Bolniške blagajne (z ui|začasnim sedežem na Borznem trgu ei M, v uradih Trgovinske zbornice) iz-3 Ikaznice - potrdila o pravici do bolniške dl® zdravstvene oskrbe. I Trgovci, ki so v januarju in februar-—t ju. letos izročili prijavo in prejeli potrdilo o vpisu v seznam zavarovancev, ttaj dvignejo omenjeno potrdilo v uradnih urah (od 8. do 13. ure) na tajništvu blagajne, v tem roku in ne pozneje. Vsi upravičenci bodo začeli uživati zdravstveno pomoč, kot določa zakon, s 1. julijem. Zato bodo po tem datumu dvignili izkaznice na novem sedežu Bolniške blagajne v ul. Fabio Filzi 17. Vsedržavno združenje pripravlja pravila za zdravstveno pomoč in čim jih bo izdalo, bodo prejeli posamezni upravičenci točna pojasnila v posebnem praktičnem priročniku. OBVESTILA Obveščamo tiste, ki morajo doplačati državno pristojbino na razne obrt-nice, da zapade rok 22. tega meseca. Zato naj ne čakajo zadnjih dni. Podpore hotelski in turistični dejavnosti. Vladni komisar je. izdal 31. maja odlok št. 12, ki določa enkratni državni prispevek 10% vloženega kapitala za obnovo, z gradnjo in druga izboljše-valna dela pri hotelih, kopališčih in drugih napravah, ki so važne za turizem. Prošnjo je treba vložiti najpozneje do 31. decembra. STAVKA BENCINSKIH ČRPALK Uslužbenci pri bencinskih črpalkah so v noči med 12. in 13. junijem zaprli črpalke in začeli stavkovno gibanje, ki haj bi pospešilo vladno odločitev za Priznanje ugodnosti, ki jih uživa Gotica, tudi Tržaškemu ozemlju. Gre za tiližanje cene bencina, ki je bilo pridano goriški »prosti coni«. Stavka je bila prekinjena za dva dni. RAZSTAVA ŠOLSKIH DEL V SV. KRIŽU Ravnateljstvo dodeljenih razredov pri V Križu Industrijske strokovne šole J’ Nabrežini vljudno vabi na razstavo šolskih izdelkov in risb v šolskih prodorih pri Sv. Križu, Nabrežinska ce-da. Razstava bo odprta v soboto 17. 'a v nedeljo 18. junija od 9. do 18. ure. slovensko gledališče v trstu š' petek, 16. junija, ob 21. uri v Avditoriju — krstna predstava Jožko Lukeš »PRGIŠČE ZEMLJE« drama v treh dejanjih Ponovitev v nedeljo, 18. junija, ob 17. uri v Avditoriju — v torek, 20. junija, ob 20.30 v Skednju — v sredo, 21. junija, ob 20.30 na Opčinah V nedeljo, 25. junija, ob 17. uri v Avditoriju Emmerich Kalman »CARDAŠKA KNEGINJA« opereta v treh dejanjih NA SLOVENSKI GIMNAZIJI v CELOVCU je danes 230 dijakov. Šolsko eto so zaključili s koncertom, ki so 8a priredili v dvorani Koncertnega do-tia. Dijaki so nastopili s pevskimi zbo-ti in deklamacijami. Prireditve, ki je v vsakem pogledu uspela, so se udeleži tudi deželni glavar VVedenig s so-Pr°go, predsednik Sveta za kulturo in Prosveto republike Slovenije Kocijančič ste je pozdravil ravnatelj dr. Joško Ti-schler. Tudi kritiki v nemških listih so se ugodno izrazili o prireditvi. RAZSTAVA INDUSTRIJSKE ŠOLE NA OPČINAH. Otvoritev razstave -izdelkov dijakov in dijakinj Industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah bo v soboto, 17. junija, ob 11. uri v šolskih prostorih na Bazoviški cesti 7. Razstava bo odprta v soboto- od 11. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 20. ure. FINANČNI URADNIKI STAVKAJO V četrtek, 8. junija so pričeli stavkati »za nedoločen čas« uslužbenci finančnih uradov. Poleg vrste manjših zahtev se uslužbenci potegujejo za priznanje posebne denarne doklade, ki jim je potrebna glede na delikatnost njihove službe. V Italiji je 650 finančnih uradov z 8.300 uradniki. Pri davčnem katastru in v ostalih »strokovnih« oddelkih je zaposlenih 9.450 ljudi, skupina inženirjev šteje 226 ljudi. Stavka se nadaljuje. BANKE OB SOBOTAH ZAPRTE Te dni je bil v Rimu dosežen sporazum o poslovnem urniku, ki bo veljal za banke v Italiji od 1. julija do 30. junija 1964. Delovni teden ostane ne-izpremenjen, in sicer bodo uslužbenci delali še naprej po 40 ur na teden, toda banke bodo ob sobotah in nedeljah zaprte. Ponekod bodo lahko ostale odprte ob sobotah, v tem primeru pa bodo zaprte ob ponedeljkih. Opoldanski premor si bo vsak zavod uredil sporazumno s sindikalnimi predstavniki, za vse bančništvo pa velja, da se popoldanski delovni čas za uslužbence ne sme podaljšati čez 19. uro. NAŠE SOŽALJE V Gorici je umrl Romano Tomšič, na Pesku Marija Kapene roj. Alberti, in generalni konzul Trampuž. Go- v Fernečah Ivana Cotič roj. Komar. V Gorici pridno zidajo Za delavce gradbene stroke v Gorici ti- že dolgo vrsto let krize. Kdor želi graditi stanovanjsko hišico ali izvidi kakšna popravila, mora moledcva-Pri zidarjih in pri gradbenih podrtjih, da mu napravijo zahtevano. de-Gradi se povsod, tako v mestnem ledišču kot na periferiji ali na vasi. ^Poredno z gradnjo in večanjem industrijskih podjetij se veča tudi šte-'Lo stalnega prebivalstva v goriški oh-ftii, to zlasti v zadnjih letih, potem ko je število prebivalstva nevarno pa- 'tilo ,iz leta v leto. V štirih letih, od začetka 1957 do Lonca 1960, so v goriški občini zgrabi nič manj kot 379 poslopij s 1274 stanovanji. To število je seveda veliko, Ce Pomislimo, da živi na ozemlju gc-tiške občine 42.000 ljudi. To pomeni, 'ti je. približno 5000 ljudi dobilo nova stanovanja v štiriletnem razdobju, če tičunamo, da ima vsaka družina šiiti člane. Vsak osmi prebivalec mesta Se je torej naselil v novo hišo. To je brez dvoma uspeh in zasluga ti to gre tako zasebnikom, ki so si tiradili enostanovanjske hišice ali pa ^stanovanjske zgradbe, kot javnemu tipitalu, s katerim so bili zgrajeni ve-*ki stanovanjski bloki. Kako- so v Gojiti gradili jn v kakšne namene, naj ™ve naslednji pregled: leta privatne poldrž. stavbe ustanove 1957 145 34 1958 230 39 1959 127 310 1960 183 190 685 573 riletnem obdobju zgradili nič manj kol 57 industrijskih poslopij, medtem ko je število trgovinskih poslopij doseglo 25. Majhno je število- poslopij namenjenih v izključno kmetijske namene: samo 28, kar pomeni, da so potrebe na tem področju precej nasičene in da ne obstaja težnja za investiranje v kmetijstvo. Kakšna je bila vrednost gradenj v teh štirih letih? Leta 1957 1.001,500.000 lir, leta 1958 1.336,000.000 lir, leta 1959 1.888,200.000 lir in leta 1960 1.391,000.000 lir; skupno torej 5.616,700.000 lir. Nad 5V2 milijard lir je bilo investiranih v gradnje. Da pa so potrebe še velike, nam dokazujejo gradbišča na vseh koncih mesta. Na Travniku dokončujejo stolpnico poleg palače Esso, v Ulici Vittorio Veneto gradijo drugo stolpnico, na Korzu Italija je prav tako- v gradnji ena stolpnica. V mestnem središču so že pričeli podirati stare stavbe, da bi na istem mestu zgradili nove. V Ulici Fatebenefratelli bo kmalu dokončano naselje ljudskih stanovanj, prav tako gradijo z javnim denarjem razne stavbe tu pa tam po občini, tako v Štandrežu. Na periferiji pa rastejo kot gobe po dežju lične enostanovanjske hišice. Brez dvoma bo bilanca leta 1961 bogatejša od bilanc prejšnjih let. Brazilski načrti v Trstu Na posebni tiskovni konferenci je brazilski poslanik Joao Dantas poročal o uspehih svojega potovanja po Vzhodni in Zahodni Evropi. Brazilija si prizadeva, da bi v prihodnjih letih čim bolj povečala svoj izvoz, da bi tako zmanjšala primanjkljaj v trgovinski bilanci, .ki znaša čez 300 milijonov dolarjev na leto. Poslanik J. Dantas je prepotoval 13 evropskih držav, med temi 10 držav socialističnega tabora. Zaključil je dogovore za ustanavljanje skladišč brazilskega blaga v važnejših pristaniščih v Severnem morju, na Črnem morju in na Jadranu. Tak dogovor velja tudi za Reko in Trst. Glede tržaškega skladišča je J. Dantas ugotovil, da so javna skladišča pripravljena dati na razpolago Braziliji 90.000 kv. m pokritega in 15.000 kv. m nepokritega prostora. Brazilija bi lahko u-stvarila v Trstu skladišče 50.000 ton raznih vrst blaga, kakor kave, kakava, sisala, bombaža, sladkorja, riža, jajc, tobaka in fižola, 800 ton sadja, 700 ton zmrznjenega mesa, 2000 ton kožuhovine, 15.000 ton železnih rudnin in 7.000 ton lesa, rezanega ali v hlodih. Posebej za les bi lahko Brazilija našla v Trstu izven Javnih skladišč še 100.000 kv. m prostora. Zaenkrat bi Brazilija ne mogla odpreti v Trstu skladišča rastlinskega olja, ker razen neke zasebne ustanove nima nihče v Trstu potrebnih rezervoarjev. Skladišče teh vrst brazilskega blaga bi imelo namen povečati izvoz tega blaga v zahodnoevropske države in celo v države ob Sredozemskem morju. Poslanik Dantas je o-menil tudi, da so ladjedelnice CRDA v dveh pismih (sept. 1960 in aprila 1961) priporočile Braziliji, da bi ta oskrbovala Trst tudi s takimi vrstami eksotičnega lesa, ki jih uporabljajo na ladjah za notranjo opremo prostorov (landan in obeče), 6. junija letos pa so ladjedelnice to priporočilo preklicale, češ da se sedaj za opremo ladij uporabljajo izključno plastične mase. Druga zamisel J. Dan-tasa, da bi namreč v žaveljskem industrijskem pristanišču zgradili tovarno za izdelovanje topljive kave, ki bi jo izvažali v ostale evropske države, je sprva naletela pri tukajšnjih oblasteh na ugoden odmev, a je pozneje propadla zaradi nastopa nekega tržaškega konkurenčnega tovarnarja v Trgovinski zbornici. Zaradi stavke ni cementa Poročali smo že, da je v vseh podjetjih koncerna I talcem en ti stavka, ki traja že tri tedne. Pretekli četrtek so se v Čedadu sestali predstavniki delavcev iz tržaške in čedadske cementarne in predstavniki sindikalnih organizacij. Na sestanku so ugotovili, da je zaradi stavke začelo primanjkovati cementa, tako da so nekatera gradbena podjetja tudi na Tržaškem morala ustaviti delo na gradbiščih. Ker je gradbena sezona na višku, je gradbeništvo močno občutilo posledice stavke. Zaloge pri gradbenih podjetjih so kmalu pošle. Cement dovažajo sedaj v Trst izjemoma iz Chioggie in celo iz Pescare, to je daleč iz notranjosti. Cena, ki se je na skladišču še pred nedavnim sukala med 1000 in 1200 lirami za stot po velikosti pošiljke, se je zdaj dvignila na 1600-2000 lir za stot. Pretekli ponedeljek so delavci gradbene stroke stopili v 24-urno stavko v znak solidarnosti s stavkajočimi delavci cementarne Italcementi. Podjetje Italcementi je eno izmed največjih podjetij v Italiji. Njegova glavnica se glasi na 24 milijard lir, po borznih tečajih pa znaša vrednost 8.000.000 delnic po 3000 nominale 84 milijard lir. V začetku maja letošnje ga leta je tečaj na borzi dosegel naj-višjo raven: za delnico (nom. 3.009 lir) je kotacija dosegla 30.560 lir. Podjetje Italcementi proizvaja 35% vsega cementa, proizvedenega v Italiji. Podjetje ima 21 lastnih tovarn (med temi tudi tovarno v žaveljskem industrijskem pristanišču v Trstu), poleg tega pa ima v rokah večino delnic še 6 cementarn. Italcementi je v ozki povezavi tudi z naslednjimi obrati, ki so sicer neodvisni: Cementerie Siciliane (glavnica 1,5 milijarde lir), Cementerie della Puglia (1,5 milijarde), Cementerie di Sardegna (1 mil.), Sacelit Manufatti Cementi (500 milijonov), Siciliana Sacelit (200 milijonov), Cementerie Apuane (360 milijonov), Cementi Portland (300 milijonov) in Calce Idrati dTtalia (90 milijonov lir). V tržaški cementarni stavka 151 delavcev. Delavci zahtevajo skrčenje delovnega časa od 48 na 46% ure na teden in pa poletno nagrado v višini 19 tisoč lir. Nekatere cementarne v Italiji so te zahteve sprejele že poprej. ŠVICARJI KONTROLIRAJO SVOJE URE. Lani so Švicarji ustanovili poseben urad za kontrolo ur, ki se izdelajo v Švici. Doslej so v tem uradu preizkusili že 1 milijon ur, ki jih je izdelalo 300 tovarn. Na političnem obzorju GENERALOVO MNENJE O MEJAH IN MANJŠINAH. V časopisu »Concre-tezza«, ki ga izdaja minister G. Andreotti, je general G. Gatta objavil članek »Naše meje z Avstrijo«. General je mnenja, da zahteva obramba zahodne Evrope, da se ohrani meja na Bren-nerju, in sicer tudi zaradi nevtralnosti Avstrije in posebnega političnega položaja v Jugoslaviji. Po prvi svetovni vojni je Italija leta 1918 dobila svoje naravne meje (od Trbiža čez Julijske Alpe do Kvarnerja), po zgubljeni vojni proti Jugoslaviji pa je morala svojo vzhodno mejo umakniti in prepustiti italijanske manjšine Jugoslaviji. Italijanska manjšina v Dalmaciji in onkraj Mirne so se praktično razpršile, v coni B (od Kopra do Novega Grada) pa so zašle v težavni položaj in njihovo število se je skrčilo. V istem času se je bolj pričelo čutiti slovansko prodiranje v Trst in Slovani so postali številnejši in oblastnejši. NISTA BILA V RIMU. Prof. dr. A. Kacin in dr. A. Sfiligoj sta v »Katoliškem glasu« zanikala govorico, da sta bila meseca marca v Rimu in da sta tam delovala v nasprotni smeri glede priznanja šolskih pravic Slovencem, kakor delegacija slovenskih šolnikov, ki je bila tedaj v Rimu. STRINJAMO SE! ■ Glede poizvedovanja beneškega lista »II Gazzettino« med tržaškimi javnimi delavci o njihovem mnenju glede popisa tržaškega prebivalstva po narodnosti smo zadnjič tudi mi povedali svoje mnenje. Zapisali smo, da pritičejo Slovencem narodnostne pravice, ki so jim bile tudi na papirju priznane, ne glede na njihovo število. Veseli nas, da je tržaški poslanec prof. N. Sciolis zavzel isto gledišče; saj pravi, da pritičejo narodnostnim skupinam pravice že po sami u-stavi in kot neizbrisne pravice vsake človeške osebe ne glede na število njihovih pripadnikov. Mi bi še dodali, da so nam bile te pravice priznane tudi z mednarodno pogodbo v Londonu. OBČNI ZBOR DELAVSKIH ZADRUG. V nedeljo, 29. junija 1961 bo v kinematografski dvorani »Nebotičnik« (Grattacielo) ob 8. oziroma ob 9. uri zjutraj občni zbor zadrugarjev Delavskih zadrug. MANJ BREZPOSELNIH V AVSTRIJI. Konec maja je v Avstriji iskalo delo 43.440 delavcev, to je 875 manj kakor v avgustu 1960; brezposelnost se je skrčila za 23,3%, pri moških za 15,8%, pri ženskah za 26,6%. Pred tržaškim mednarodnim velesejmom Uradno 12 tujih držav - Močna jugoslovanska udeležba V sredo, 21. junija bodo slovesno odprli XIII. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu. Priprave so že v polnem teku. Na upravi velesejma rešujejo še zadnje formalnosti v zvezi z udeležbo domačih in tujih razstavljaloev. Letos se bo uradno udeležilo te prireditve 12 tujih držav, in sicer Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija, Madžarska, Libanon, Kamerun, Gabon, Madagaskar, Brazilija; Portugalska in Združene ameriške države. Kakor smo že poročali, bo letos mednarodna razstava lesa, lesnih izdelkov in pohištva v novem paviljonu, ki je tudi prostornejši kakor lanski. V lesnem paviljonu je Jugoslavija najela 140 kv. m površine. S gradnjo galerije, pa bodo pridobili še 60 kv. m. V notranjosti paviljona bodo razstavljala komadno pohištvo in garniture podjetja Slovenijales jn Lesnina iz Ljubljane, Exportdrvo iz Zagreba, Jugodrvo iz Beograda ter šipad jz Sarajeva. Na 100 kv. m prostora pred paviljonom bodo podjetja razstavila les, in sicer mehak jelov in smrekov les ter hrasto-vino, bukovino itd. Za lesno razstavo skrbi arh. Planič iz Zagreba. Običajni lesni dan bo 1. julija. Na sestanku strokovnjakov iz številnih držav bodo nastopili po vsej verjetnosti Karel Kušar, predsednik Slovenijales iz Ljubljane in predstavnik odbora za jugoslovansko udeležbo na tržaškem sejmu. Licul Mondo, generalni ravnatelj Ex-port iz Zagreba, inž. Šudžič, tajnik zveznega združenja lesnih izvoznikov in inž. Stevo Radič, tajnik zveznega združenja lesnih proizvajalcev. Na ta dan bodo tudi predvajali jugoslovanski film o manipulaciji in predelavi lesa in lesnih izdelkov. Prijetno novost pri pravlja v okvira lesne razstave tudi podjetje Jelovica iz Škofje Loke, ki bo razkazalo malo, srednjo in večjo week-end hišico. Na prostora 350 kv. m v pritličju Palače narodov bo razstavljalo v prvi vrsti industrijske izdelke nekaj čez 50 jugoslovanskih podjetij. Za opremo te razstave skrbi podjetje Exportprojekt iz Ljubljane, in sicer po zamisli inž. A. šaletiča iz Beograda. Na to razstavo, kakor tudi na razstavo v lesnem paviljonu se bomo še obširneje povrnili v prihodnji številki. Prijavili so se številni razstavljalci s področja mehanične, kemične, elektroindustrije, prehranjevalne industrije, industrije kož in izdelkov itd, medtem ko bo pet podjetij z jugoslovanskega obmejnega področja (Primorje Export iz Nove Gorice, Jadran iz Sežane, Imex iz Kopra, Agroimpex iz Buj in Intercolnmerce iz Umaga) razstavljalo v glavnem izdelke s tega področja, ki zanimajo obmejno trgovino med Italijo in Jugoslavijo. POSKRBLJENO BO TUDI ZA PRIGRIZEK Podjetje Vino - Koper bo postavilo stojnico, kjer bo streglo obiskovalcem istrska vina, pivo in domač prigrizek. Ni še znano, ali bo lahko Jugoslavija prodajala cigarete, kakor to dela Avstrija. Ustrezno prošnjo so vložili že pred časom. Tudi ni še znano, ali bo jugoslovanski kontingent odobren v celoti, ali le delno kakor lansko leto. ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta XIII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 21. JUNIJA DO 5. JULIJA Včlanjen v Union des Foires Internationales POPUST NA ŽELEZNICAH! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu. I . ? zasebnim denarjem je bilo torej v jtirih letih zgrajenih 685 stanovanj, z Usarjem raznih poldržavnih ustanov Mcp, INA-Casa, UNNRA-Casas, obči-nti Pokrajina, itd.) pa 573 stanovanj. vSem tem je treba dodati še 16 stano-Jtij, kj so bila zgrajena v industrijah poslopjih za potrebe čuvajev. Raz-tidelnica nam kaže tudi izreden razmah gradnje stanovanj z javnim de-t arjem, zlasti v zadnjih letih. To je jtiba pripisati dejstvu, da so bila zgraža naselja pri štandrežu, pri pevm-y hi mostu, pri mostu IX avgusta, in j drugih krajih zlasti v predmestjih, n to v prvi vrsti za naseljevanje bebcev iz Istre. Omembe vredno je tu-n‘_ to, da so ta stanovanja precej udob-I 3 česar ni mogoče reči o ljudskih I jtinovanjih, ki so bila zgrajena takoj j vojni za nujne potrebe brezdomcev ,, Lo ni bilo še na razpolago toliko de-sPrja kot danes. Ljudska stanovanja )>., danes zelo udobno opremljena. V » lci Fatebenefratelli je v gradnji novo j.tiolje INA-Casa ,kjer bodo imeli sta-. valci na razpolago celo garaže. V ^ til zgoraj imenovanih stanovanjih je s,r 5668 pokritih prostorov. Večina l^atiovanj je. štirisobnih ali petsobnih; getertl J"e treba seveda dodati vse dra-Prostore, kot so kuhinja, kopalnica, anišče in podobno. l Zgoraj navedenim poslopjem je tre-so še nadaljnjih 254 poslopij, ki j0 bila zgrajena v namene, ki nima-t^Ptč skupnega s stanovanjem. Mislila na industrijska, trgovska, upravna , kmečka gospodarska poslopja. Iz-P° zanimivo je dejstvo, da so v šti- V Moptu vedno kaj novega Koper je bil pod Avstrijo in Italijo za Tržačane deveta dežela, kakor da ga ne bi bilo. Kdo se je v Trstu zanimal za Koper? In kaj naj bi bil tam iskal? Šele pod jugoslovansko upravo se je Koper zbudil iz tisočletnega spanja. Prej so se tam ugodno počutili samo istrski veleposestniki, lastniki najboljše zemlje okoli Kopra in na južnih obronkih Miljskega polotoka. Paulani (poljani), (tako namreč imenujejo koprske kmete), ki so ži veli v bornih, bolj bajtam podobnim hišam na severovzhodnem obrežju, so obdelovali semljo svoje gospode, ki se je ošabno sprehajala po gosposki promenadi od glavnega trga do Bel-vedera. Koga naj bi zanimal tak Koper? Danes pa vozijo parniki in prenatrpani avtobusi neprenehoma tržaške izletnike v Koper. Zakaj? Ce ne zaradi drugega, vsaj zato, da vidijo, kako se staro istrsko gnezdo naglo spreminja v moderno mesto. Morda ne bo treba dolgo čakati, ko bo Koper prekosil celo Maribor in postal drago mesto Slovenije. Dolgo so Slovence odrivali od morja, a slednjič je Slovenija s Koprom vendarle dobila svoje glavno morsko pristanišče. Vsakokrat, ko pridem v Koper, vidim kaj novega, ki me prijetno iz-nenadi. Zadnjič so me iznenadile nove večnadstropne hiše, ki jih gradijo na omenjeni, do zdaj najbolj otožni koprski obali. Stare paulanske bajte izginjajo in istočasno izpred njih izginja tudi do obupa dolgočasno močvirje, ki se bo spremenilo v zeleno ravnino. Sicer nisem odšel v Koper zaradi te zadeve, ker nisem niti slutil, da se tam zida vrsta modemih hiš, marveč me je zanimal dolgi jez, ki omogoča izsuševanje zaliva med Koprom in Ankaranom, Pravzaprav ne jez sam, saj sem ga že prej enkrat videl, ampak cesta po njem, po kateri sem upal, da se z avtobusom popeljem v Ankaran. To pa se mi ni posrečilo, ker je ostala še vedno samo pot za pešce; za pravo cesto manjka predvsem še most čez Rižano. Mojo pozornost je zbudila večnadstropna hiša na Belvederu v sivovjol-časti barvi, tako pobarvane hiše nisem še nikjer videl in sploh so hiše in drugo večinoma v živih barvah, medtem ko prevladujejo, na primei v Trstu, blede in celo sive barve. Po mojem mnenju so žive barve znak življenjske sile, blede pa nasprotno. Tudi zelenja je mnogo več, kot ga je bilo nekdaj, ko ga skoro ni bilo. Drevored od Belvedera do pristanišča so nasadili Francozi, sicer pa je bil ves Koper siv. Malenkost, pa vendar zelo značilno. Na pomolu v luki se je igrala skupina dečkov, okoli trinajst let starih, brezdvomno dijakov. Imeli so dve ali tri tekmovalne jadrnice in motorni čoln. Igrače seveda, vendar po poln in precej velik posnetek pravih takih jadrnic. Jadrnice so spuščali na koncu pomola in tako spretno nastavili jadra in krmila, da so se najprej oddaljile od pomola in potem zopet pristale v začetku. Toda sama njihova igra me ni toliko zanimala, pač pa mi je vzbudilo spoštovanje njih razgibano in pazljivo opazovanje opravila, ki so se ga lotili. To ni bila več igra, temveč marljivo in pazljivo proučevanje jadranja. Prav tako zatopljen v svojo igro, ne igro, ampak delo, je bil dijak z motornim čolnom, ki je nekaj popravljal na mo torčku. To bodo nekdaj pravi mornarji, sem si mislil, če že ne mornarji, vsekakor pa mojstri v svojem bodočem poklicu. Taki so naši dijaki v Kopra, medtem ko so nas nekdaj italijanski dijaki preganjali po koprskih ulicah. Našim dijakom niti na misel ne prihaja, da bi koga preganjali, oni se rajši s koristnimi igrami pripravljajo za bodoče življenje. Toda bolj kot njim moramo biti hvaležni njihovim učiteljem, da jih tako vzgajajo, sicer pa tudi naši nekdanji niso zaostajali za njimi. Ko smo se nekoč pritožili, da dobivajo dijaki v italijanskem oddelku za slabo znanje najboljše ocene, nam je profesor Pančur odgovoril: »Kaj vas to briga, ako oni hočejo imeti slabe učitelje, je to njih zadeva; nam pa ni do lepih spričeval, temveč do tega, da vzgojimo dobre učitelje.« Joj, kakšna razlika je med nekdanjo Capodistrio, zaspanim istrskim gnezdom in današnjim razgibanim Koprom, polnim življenja! Jaz se nikakor ne morem vživeti v to razliko, vse se mi zdi, da sanjam. Avtomobili in tovornjaki krožijo povsod. Pred avtobusno postajo v pristanišču je vrsta avtobusov, ki čakajo na odhod v Ljubljano, Trst, na Reko, v Sežano, Piran, Novi grad, notranjo Istro, bliž- nje vasi in sploh na vse strani, medtem ko je imela nekdanja Capodi-stria en sam parnik, ki je vzdrževal zvezo s Trstom po nekajkrat na dan in ozkotirno železnico. Povsod se ruši staro in zida novo. Ko si nekdaj potoval iz Trsta v Koper si videl z glavne ceste na otoku kakor pest stisnjeno mestece, okoli njega morje, soline, močvirje in drugega nič. Sedaj pa je dobil Koper zrak, začel je dihati in se širiti. Na desni strani ceste, ako greš proti pokopališču, so soline že popolnoma izginile in tam se je začelo širiti mesto do istrske ceste (Tomos) in Čezenj (Tovarna pohištva). Semedela, nekdaj cerkvica in, ako se ne motim, zraven nje vila, danes pa celo moderno koprsko predmestje. S tako velikim in ravnim gradbiščem razpolaga Koper že danes in s kako prostranim bo razpolagal, ko bo že popolnoma izsušen globok zaliv, ki je že odrezan od morja z jezom Koper-Ankaran. Vse do pod Pomjana, do Vanganela, Cezarjev, Dekan in Ankarana se bo lahko širil Koper, na hribčku Serminu pa bo imel razgledno točko za vse mesto. Katero od tukajšnjih mest ob morski obali ima nekaj podobnega? Ne Trst, ne Izola, ne Piran ne Reka, ker se razprostirajo vsa ta mesta na vznožju hribov, ki jim omejujejo razvoj. Na Koper, Sežano, Novo Gorico in Soško dolino se bomo morali še večkrat povrniti, ker sodijo zaradi obmejnih prepustnic v dosegljivo področje. Nas zanimajo ti kraji onstran meje, pa tudi tamkajšnji ljudje so radovedni, kaj se dogaja pri nas. Drago Godina LUKEŠEVO »PRGIŠČE ZEMLJE« Slovensko gledališče v Trstu si je izposlovalo cenzurno dovoljenje za izvedbo predstave z Lukeševim prvencem »Prgišče zemlje«. Krstna predstava bo v petek, 16. t. m. Cenzura je v dramo posegla z nekaterimi zamahi Škarij, posebno v prvem dejanju v zvezi s tožbo nad razbitostjo in neenotnostjo slovenskega življa na naših tleh. Cenzurni posegi pa vendar ne škodujejo jasnosti pregleda nad vodilno Lukeševo mislijo o navezanosti našega človeka na prgišče rodne grude, ki mu jo iz dneva v dan odtujujejo in naseljujejo s priseljenci. NAROČILA NOVE IZDAJE »SLOVENSKEGA PRAVOPISA« Leta 1935 smo dobili Slovenci prvič v svoji književni zgodovini zbirko pravopisnih pravil. Šlo je za še skromno delo jezikoslovcev Breznika in Ramovša. Leta 1950 je izšla druga izdaja tega prepotrebnega dela. Novo izdajo sta priredila Institut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika. V uredniškem odboru so sodelovali mojstri našega jezika: F. Ramovš, O. Župančič, A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, M. Šmalc in J. Šolar. Ker je knjiga izšla po Župančičevi smrti, so jo posvetili njegovemu spominu. Slovenski pravopis je kmalu pošel. Zdaj so napovedali njegovo tretjo razširjeno in predelano izdajo. Ker vlada zanjo veliko zanimanje, so uvedli predhodno naroči tev. Knjiga bo izšla prihodnjo pomlad. Nadejamo se, da se bosta Zavod za kulturo slovenskega jezika in Institut za slovenski jezik zdaj lotila misli o izdaji nujnega slovenskega besednjaka. FILMSKA KULTURA IN SPOLNOST Te dni so v Turinu končali zdravniško znanstveno zborovanje, na katerem so v glavnem obravnavali pereča vprašanja v zvezi s tematiko »spolnost in javne predstave«. Sodelovali so znani pedagogi, sociologi, zdravniki in pravniki. Pod vplivom gledališke in filmske kulture je vprašanje spolnosti v zadnjih 100 letih doživelo neverjeten razvoj. Pod romantičnim vplivom so v prejšnjem stoletju pojmovali ljubezen kot nekaj vzvišenega ali pa nekaj tragičnega in pregrešnega hkrati. Danes mladina jemlje ljubezen popolnoma drugače, in sicer s preveliko lahkotnostjo, kar povzroča na eni strani pri-lično nezanimanje zanjo, po dragi strani pa nerazsodno in brezvestno predajanje spolnemu užitku. Na takšen razvoj odnosa mladine do spolnosti in ljubezni so- bistveno vplivale javne predstave, in sicer gledališke ter še prav posebno filmske, kajti znano je, da ima filmska umetnost neverjeten vpliv na še nerazvito podzavest dora-ščajoče mladine. Ravnatelj Avtorskega in izdajateljskega društva Ciampi je poudaril, da sestavlja tretjino kinematografske publike mladina pod 16 leti starosti. To mladino televizija zelo malo privlačuje. Ugotovljeno je namreč, da so televizijski gledalci v glavnem starejši ljudje. Mlajši ljudje se namreč raje predajajo sugestiji filmskega platna. Ta sugestija je večinoma tako močna, da tudi formativno učinkuje na nedoraslega človeka. S tem se je posebno bavil psihiater Guanazzo. Njegova izvajanja o filmski sugestiji in mladostni emotivnosti so žela veliko odobravanje. Mladina po njem stereotipno dojema tudi ljubezen, ki jo skuša po svoje brez osebne emocije dojemati, skratka mladina se z ljubeznijo igra, kot bi sama nastopala na filmski sceni in ne na odra življenja. Ljubezen je zato mnogokrat nasilno pojmovana ali pa tragično doživ-ljena, v kolikor sploh ni samo biološko in fizično zamišljena. Takšno »moderno« pojmovanje ljubezni je v tesni zve zi z drugimi družbenimi anomalijami, kot so alkoholizem, brezdelje, kriminalnost, pevski kričaški fanatizem itd. Profesor prava na t urinski univerzi Gallo je s pravnega vida obravnaval vprašanje mladinske sramežljivosti in pornografske umetnosti. Njegova izvajanja je dopolnil prof. Volpicelli, ki je govoril o gledališki in filmski cenzuri. TELEVIZIJA KVARI MLADINO. Ameriški senator Thomas J. Dodd je med posebno razpravo o vplivu televizije na mladino v senatnem odboru izrazil mnenje, da televizijske predstave, med katerimi prihajajo do izraza nasilje, brezobzirnost in sadizem, prav gotovo pospešujejo širjenje zločinov med mladino. Dva ameriška socologa sta pritrdila njegovim izvajanjem. Na razpravi so ugotovili, da so podobne televizijske predstave, med katerimi nastopajo zločinci, v Ameriki leta 1954 predstavljale 16,5% vseh predstav, letos pa že 50,6%. XI. LJUBLJANSKI FESTIVAL. Letošnji ljubljanski festival bo od 1. do 12. julija ter ga bo izpolnila »Revija jugoslovanske opere«. Na sporedu so tudi slovenske opere M. Kozina: Ekvinokcij, M. Polič: Deseti brat in D. Švara : Veronika Deseniška. IV. GRAFIČNI BIENALE V LJUBLJANI. Mednarodna žirija IV. mednarodne grafične razstave v Ljubljani je podelila Japoncu Yozu Hamaguchi nagrado 500.000 a narjev, Riku Debenjaku 300.000 in p. 250.000 dinarjev raznim drugim umetnikom, med katerimi je tudi Italijan Luciano de Vita. NOV RAVNATELJ ITALIJANSKEGA GLEDALIŠČA NA REKI. Dosedanji ravnatelj italijanskega gledališča na Reki, pisatelj Osvaldo Ramous je zapustil svoje mesto, da bi se lahko posvetil leposlovnemu delu. Na njegovo mesto pride dirigent Aleksander Pelte-rin, ravnatelj reškega orkestra. O. Ramous je v zadnjem času organiziral gostovanje reške Drame po vseh središčih Istre, kjer prebivajo Italijani. SMRT ZNANEGA FILOZOFA. Prejšnji teden je v Švici umrl znani švicarski filozof in psiholog dr. Jung, ki je dočakal 85 let. NENAVADEN IZID NATEČAJA Pred časom je italijanska osrednja finančna uprava razpisala natečaj za sprejem v službo pri upravi Neposrednih davkov 100 inženirjev. Natečaja se je udeležilo samo 13 inženirjev. Ko je bilo treba zasesti odkazano mesto, jih je na delo prišlo le 5. PARK HOTEL - BLED • Največij hotel na Bleda s sodobnim konfortom Priznana domača in tuja kuhinja. Kavama s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progfla-mom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom, in raznimi folklornimi in drugimi prireditvami1 Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicar mi in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodne, kuhinja, odlična domača vina. Obiščite odlična zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna in Laško Prelep izlet in oddih pa najdete v Logarski dolink Zahtevajte prospekte pri zvezi CELJE fportlkotel POKLJUKA (BLE_ 1260 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! gostinski Šolski center hotel KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. TRŽNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z žitaricami je še vedno v zastoju. Ponudba mehkega žita je precejšnja in cene so še nazadovale. Koruza se prodaja nekoliko bolje; za moko ni posebnega zanimanja. Povpraševanje po olju je nekoliko živahnejše v primerjavi s prejšnjim tednom, tako da so se cene bodisi semenskemu kot oljčnemu olju ustalile. Ponudba masla je obilna zaradi povečane proizvodnje; blago ne gre preveč od rok. Vse vrste sira se dobro prodajajo, posebno »grana«. Prekupčevalci z. živino so zadovoljni, kajti položaj za govejo živino z.a zakol se je zboljšal; cene so se namreč dvignile. Tudi živina za rejo in vprego gre dobro od rok. Na trg 'z zelenjavo in sadjem prihaja vedno več vrst sveže zelenjave in sadja, tako, da je ponudba obilna; tudi povpraševanja ne zaostajajo in kupčije se razvijajo ugodno. Vinski trg je že precej tednov umirjen in cene so ostale, razen malenkostnih sprememb, na isti ravni. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, Leo železniški voz \ Milanu, trošarina in prometni davek nov računana: prvovrstna mehka pšenica 6900-6950, dobra mer-kantile 6500-6550, trda domača pšenica 86008800, Manitoba 8300-8400; pšenična moka tipa »00« 9600-11.200, krušna moka tipa »0« 9100-9200, tipa »I« 8600-8700, tipa »2« 7600-7700, moka za testenine tipa »0« 8800-9000; lina domača koruza 5100-5300, slabše vrste 4250-4350, navadna 3950-4000, uvožena koruza 4100 do 4150, koruzna moka 6600-6700, domača koruzna moka 4250-4350; uvožena rž 3450-3500, uvožen ječmen 36C0 3850, uvožen oves 3750-3900, uvoženo proso 3900 do 4000; neoluščen riž Arborio 9600 do 10.800, Vialonc 9500-10.500, Carnaroli 8200-9000, Vercelli 8200-9800, R. B. 900(1 do 10.200, Rizzotlo 8000-9000, P. Rossi 8500-9000, Maratelli 78C0 8300, Stirpe 136 7300-7600, Ardizzonc 7200-7900, Ba lil Ione 6800-7100; oluščen r ž Arborio 17.400 do 18.500, Vialone 16.500 17.500, Carnaroli 16.000-16.500, Cercelli 17-17.500, R. B. 16.300- 16.500, Rizzotlo 14.800-15.000, Maratelli 13.600-13.800, Stirpe 136 12.7G0 do 13.000, Ardizzone 12.800-13,200, Balillone lili.200. P. Rossi I4.0C0 14.400 lir sol. OLJE MILAN. Cene veljajo za stol, Leo železniški voz v Milanu, prometni davek in trošarina ne\ računana; oljčna semena: lic in us 14.300-14.500, koruzna kal 4800-5200, riževa kal 2750 2850; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.300- 34.400, iz sončnic 33.303-33.500, iz koruze 30.100-30.500, iz soje 32.200 32.300, '/. tropin 30.600-30.700, iz navadnega kokosa 19.500-20.000, iz lana 25.500-25.700. Semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 37.800-38.000, iz sončnic 35.7C0-36.0C0, iz rafinirane soje 34.500 34.700, prvovrstno semensko olje 34.700-34.900, navadno 33.400-33.600. Oljčno olje »lampante« s 4"n kisline 43.500-44.000, ratificirano olje 49.200-49.500 lir stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Prvovrstni živi domači piščanci 950-960, živi domači piščanci L izbire 430-460, zaklani domači piščanci 1000-1100, zaklani I. izbire 520-580, 11 izbire 450-500, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400-500, žive domačo kokoši 700-750, žive uvožene kokoši 500 do 530, zaklane domače kokoši 900 do 950, uvožene kokoši zaklane v Italiji 700-750, uvožene zmrznjene 450-650, zaklane pegatke 1200-1250, živi golobi L izbire 900-950, zaklani golobi L izbire 1050-1150, II. izbite 900-950, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 500 do 550, uvoženi zmrznjeni 400-500, purani iz umetnih vali.šč 900-1000 lir pu ran, žive gosi 450-500, zaklane 500-600, gosi iz umetnih tališč 250-350 lir gos, race iz umetnih tališč 600-780 lir raca, žiti zajci 490-500, zaklani s kožo 600 do 670, h rez kože 620-750; sveža domača jajca I. izbire 23-24, navadna domača jajca 22-23, ožigosana uvožena jajca I. izbire 19-21, II. izbire 17-18 lir jajce. MLEČNI IZDELKI LODL Cene veljajo za kg, prodaja na debelo, trošarina in prometni davek nct računana, brez embalaže, Leo skladišče: maslo iz centrifuge 780-790, lombardsko maslo iz smetane 710-720, maslo jz domače smetane 720-730, emi-iijsko maslo 690-700, maslo iz sladke smetane 660-670; sir reggiano proizv. 1958 760-800, proizv. 1960 600 630, grana iz. Lodija proizv. 1959 720-750, proizv. 1959/60 700-720, proizv. 1960 590 610, gra-na stez. 435-440, postan 455-485, sbrinz svež 470 480, postan 560-580, emmenthal svež 550-570, postan 600-620, originalen švicarski emmenthal 720-740, provoione svež. 490-500, postan 550-580, italico svež 390-410, postan 440-460, crescenza svež 280-300, postan 380-400, gorgonzola svež. 260-265, postan 470-510, taleggio svež VALUTE V MILANU 5-661 13 6 61 Dinar (100) 77,00 79,00 Amer. dolar 619,95 619,80 Kanad. dolar 626,25 625,50 Francoski fr. 126.70 126,00 švicarski fr. 143,30 143,50 Avstrijski šil. 29,81 23,84 Funt št er. pap. 1731,75 1730,00 Funt šter. zlat 5952.00 5850,00 Napoleon 4875,00 4775,00 7.1ato (gram) 704,00 704,00 BANKOVCI V CURIHU 13. junija 1961 ZDA (I dol.) 4,30 Anglija I 1 funt šter.) 11,95 Francija (100 noi . fr.) 86,25 Italija (100 lir) 0,6925 Avstrija (100 šil.) 16,45 Češkoslovaška (100 kr.) 19,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 bel g. fr.) 8,45 Švedska (100 k i on) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 119,50 Španija (100 pezot) 7,10 Argentina (100 pezo v) 4,90 Egipt (1 cg. funt) 8,05 Jugoslavija (100 din.) 0,525 Avstralija (1 a v. luni) 9,475 320-330, postan 430-460, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan suh sir, svež 140-150, postan 220-230 lir za kg ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LUGO. Goveja živina za rejo: krave iz okolice Rima brez teleta 280-300 lir za kg, breje krave 300-340, s teletom 340-370, krave iz okolice Mark brez te leta 260-290, breje krave 290-310, s teletom 320-340, voli iz okolice Rima 280 do 330, iz Mark 270-310, junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 340-360, junice breje 440-480, krave mlekarice 150 do 240.000 lir krava, krave za zakol I. 255-340, II. 230-250, junci za zakol I. 345-360, II. 320-340, teleta za zakol 1. 355 do 390, It. 335-350; ncodstavljcni prašiči 15-25 kg težki 420-450, suhi prašiči 40-70 kg težki 400-410, prašiči do 150 kg težki 340-350, čez 150 kg težki 315-330: konji za vprego 150-200.000 lir konj, konji za zakol 190-225 lir kg, žrebeta za zakol 360-390, osti za vprego 50 80.000 lir osel, osli za zakol 100-140, oslički za zakol 220-250, ovce za zakol 220-230 lir kilogram. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, embalaža j c čista teža: marelice Riviera 230 do 400, merkantile 70-220, češnje »du-roni« 100-200, mcrkantilne 50-130, drobne, jagode iz Neaplja 300-400, debele e-milijske jagode 80-280, jabolka »cham pagne« 100-140, delicious estra 240-300, L 140-210, renetc 170-220, Morgenduft 130-150, breskve estra 3C0 400, merkan-tilnc 30-80, rumene pomaranče iz Sici lije 160-220, limone 80-100, mcrkantilne 50-75; zelen česen 60-130, domača pesa 30-60, jedilna pesa 40-80, korenje domačega pridelka 50-90, cvetača 40-70, bela čebula 65-80, rdeča 60-75, dišeča zelišča 200-300, svež fižol 140-200, ku marce 60-200, droben fižol 110-220,’ »bo bv« 40-60, cikorija 50-100, solata 30 70, krompir iz Bologne 32-33, zelena papri ka 400-700, grah domačega pridelka 60 do 150, domač peteršilj 40-80, domača zelena 40-80, domača špinača 80-150, domače hučicc 80-100 lir za kg. VINO MILAN. Cene veljajo za slop/slot, trošarina in prometni davek nevraču-nana: rdeče piemontsko vino 10-11 slop, 470-520, 11-12 stop.' 520-570, Barbera 12 do 13 stop. 630-680, Muškat 12-12.500 lir stot. Oltrcpd Pavese 10-11 stop. 480 530, 11-12 stop. 520-570, mantovansko rdeče 9- 10 stop. 450-480, Valpolicella Bardoli-no 10-11 slop. 530-550, Soave belo 11 siop. 580 600, Raboso 10-11 slop. 460 do 490, Merlot 11-12 slop. 560-630, reggiano 10- 11 stop. 470-500, 11-12 stop. 500-560, ideča filtrirana vina 11-12 stop. 7600 do 8003 lir stot, Modenese 10-11 stop. 470 do 500, belo vino iz Romagne 9-10 slop. 460-480, rdeče 9-10 stop. 450-470, bel mošt 9-10 slop. 410-420, klasični Chiantj 12 do 13 slop. 360-400 lir toskanska ste klenica, Chianti 12 stop, 250, navadna toskanska vina 9,5-10,5 stop. 430-460, Aretino belo 9,5-10,5 460-480, belo vino iz Mark 10-11 slop, 480-500, rdeče 10-11 stop. 470-490, Barlettano extra 14-15 sto- Na londonski borzi je v zadnjem tednu močno napredovala cena cina Te kovine je začelo primanjkovati ta ko, da so izvedenci mnenja, da bo le tošnja potrošnja cina za 15.000 ton večja kakor proizvodnja. Cena bakra je ves teden nihala, a se je končno utrdila na prejšnji ravni. Kavčuk se polagoma umika umetnemu kavčuku, cena popušča. Proizvodnja umetnega kavčuka v Ameriki naj bi leta 1965 dosegla 225.000 ton v Združenih ameriških državah ter 100.000 ton v drugih državah. V Čikagu so zabeležili napredek pri ceni pšenice. Neko zaseb no podjetje ceni letošnji ameriški pridelek pšenice na 1315 milijonov bit-šlov (lani je pridelek Znašal 1363 mil. bušlov, medtem ko je. povprečni letni pridelek ZDA 1.09S mil. bušlov).. Cena kakava je še nekoliko popustila. Svetovni pridelek kakava cenijo letos na 1.167.000 ton. Sladkor je močno nazadoval na vseh borzah, medtem ko je cena kave napredovala. Na trgu z volno je živahno, prav tako tudi z bombažem. Cene težijo navzgor. ŽITARICE Cena pšenice j c v čikagu v tednu do 8. junija napredovala od 186 5/8 na 187 1/8 stot. dol, za bušel proti izročitvi v juliju. Cena koruze je nazadovala od 116% na 114 7/8 stotinke dolarja za bu šel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v Ncvv Vorku nazadovala od 3,40 na 3,28 stotinke do la rja za funt proti takojšnji izročitvi. Kava je v pogodbi »M« nekoliko napredovala, in sicer od 43,41 na 43,49 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. Kakao je nazadoval od 21,25 na 20,90 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji. VLAKNA Cena bombaža je v New Vorku napredovala od 34,35 na 34,40 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juniju, v Sao Paulu je cena v pogodbi št. 5 nazadovala od 135,50 na 134,50 kru-zeira za kg. Volna vrste suint je v p i n j 510-530, Sansevero belo 11-12 stop. 500-510, Sguinzano 13-14 stop. 460-480, Martina Franca 11-12 stop. 500-510, rdeča sladka filtrirana vina iz Brindisija 9500-10.003 lir stot, iz Barlette 9000 do 9500, Rionero Barile 12-13 stop. 650-700 lir stop/stot, Nicastro Sabiasc 12-13 stopinj 500-520, Milazzo Barccllona 12-13 slop. 500-530 ,heli mošt »Babo« 250 do 270 lir slop/stot. POPER TRST. Saravvak beli 430 šilingov za cwt. cif. Trst ali katerokoli jadransko pristanišče, Saravvak črni special 350 šilingov pod istimi pogoji, Malabar 370 šilingov, Tellicherry garbled 375 šilingov, Tcllicherry garbled e.\tra bold 383, črni brazilski poper 370 šilingov za cwt. cif. jadransko pristanišče. SLADKOR TRST. Belgijski rafiniran grana sladkor 463 frankov za stot, v papirnatih vrečah, cif. jadransko pristanišče, rafiniran angleški grana sladkor 40 funt šterlingov za tono, cif. jadransko pristanišče, v vrečah iz jute, rafiniran francoski grana sladkor po 56 lir za kg, v papirnatih vrečah, f.co železniški voz, neocarinjen, Cristallise Pariš šl, 3 po 51 lir pod istimi pogoji. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg ocarinjene kave. I.B.C. 1020-1080, Santos supe-rior 1280-1300, Santos extra 1300-1320, Santos Fancv 1330-1350, Parana 1260 do 1280, Pernambuco 1250-1270, Colombia Medellin 1370-1390, Ecuador extra su-perior 1210-1220, Venezuela 1410-1440, Peru naravna 1200-1220, Salvador oprana 1400-1420, Guate.mala oprana 1420 do 1440, Kostarika 1400-1430, Honduras naravna 1190-1210, Haiti naravna. XXX 1290-1310, S. Domingo Ocoa 1350-1370, Portoriko 1450-1470, Kongo naravna 3B 1000-1020, Gimma 1250-1280, Harrar 1300 do 1320, Kenija A 1450-1480, Glava »ro-busta« 1240-1270, Malesia AP/1 1010 do 1030, Hodeidah 1360-1380, Sanani 1380 do 1400 lir za kg. KAKAO MILAN. Cene veljajo od uvoznika de grosista: Ghana 610-620, Nigeria 600 do 610, S. Thome 630-640, Slonokoščena obala 600-610, Bahia 610620, Guaya-quil arriba 720-740, kakao v prahu 640 do 650 lir kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 180-190, v škatlah po Vz kg 190-210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 180-195, v škatlah po V2 kg 200-220, v tubah po 200 g 55-60 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla, v škatlah po % kg 65-70, grah v škatlah po % kg 160-170 lir škatla, fižol v škatlah po V? kg 190-210, čebulice v kisu 840-1000, tunina v olju 610-640, skuše 620-640, sardine v olju v škatlah po 200 g 75-80 lir škatla. Nevv Vorku napredovala od 112,5 na 113 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu jc vrsta 64’s B ohranila prejšnjo kotacijo, in sicer 100% penija za funt proti izročitvi v juliju. V Roubai.xu (Francija) je cena ostala pri 12,70 franka za kg. KAVČUK Vrsta RSS je v Londonu nazadovala od 25-25 1/8 na 24 7/8-25 penijev za funt proti takojšnji izročitvi. V Nevv Vorku je cena napredovala od 29,90 na 30,40 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 8. junija zabeležili naslednje kotači je: baker 240% funta šterlinga za tono (1016 kg), cin 880 (prejšnji teden 869-J), svinec 64 1/8 (65%), cink 79% (817/8). Cene v Nevv Vorku: baker 31,05 (prejšnji leden 31,64) stotinke dolarja za funt, svinec 11 (neizpr.), cink Saint-Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingo-t]b 28 (neizpr.), antimon Laredo 28 do 2811 (neizpr.). Lilo železo 66,44 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 37,83 (36,83), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 203-206 dolarjev jeklenka. — e — PROIZVODNJA — DOBAVE — ZALOGE BAKRA (Podatki v tonah) 1960 1961 ZDR. AM. DRŽAVE jan. jan. Proizvodnja sur. bakra 76.384 108.515 Proiz. čistega bakra 86.491 144.697 Notranje dobave 102.829 99.794 Zaloge čistega bakra OSTALE DRŽAVE 61.550 144.132 Proizv. surovega bakra 196.508. 200.547 Proizv. čistega bakra 171.123 176.851 Dobave 169.211 214.645 Zaloge SKUPNO 235.488 292.757 Proizv. sur. bakra 272.892 309.062 Proizv. čistega bakra 257.614 321.548 Dobave 272.040 314.439 Zaloge 304.038 436.889 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 23.8.61 5 6. 61 13.6.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 18B»/, 186 7, 187.- Koruza (stot. dol. za bušel) . . 1 IT1/* 116.3/4 113.3/4 NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) • • 31- 31. 31,- Cin (stot. dol. za funt) ■ ■ 11087 111.25 11250 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11. 11,- 11,- Cink (stot. dol. za funt) . . 1150 11 50 11 50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.— 26.— 26.— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- 74 — 74.- Bombaž, (stot. dol. za funt) 34.20 34 35 34 40 Živo srebro (dol. za steklenico) .... 203 203,- 203,— Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 36.75 37 50 38 — LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 247.*/2 2393/4 2373/, Cin (funt šter. za d. tono) .... . . 869.7« 868,- 880 — Cink (funt šter. za d. tono) . - 823/4 81.7, 78 7s Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 66.7, 65 7, 64.3/, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) , . ■ 632,— 694,- 694 — Za kavo ugodnejša konjunktura V zadnjem času so se cene brazilski kavi na tržaškem trgu nekoliko dvignile. Boljše vrste so dosegle za 2-3% višje kotacije, medtem ko so srednje vrste napredovale nekoliko manj. Prekupčevalci so omejili svoje nakupe na neobhodno potrebne količine, in sicer zato, ker vlada splošno prepričanje, da bodo cene kavi v doglednem času ponovno nazadovale. V Braziliji je vlada izdala vrsto ukrepov, ki težijo za tem, da bi pridelovanje kave vskladili s potrebami tržišča. Pred koncem avgusta bo položaj po vsej verjetnosti ostal — razen manjših sprememb v cenah — nespremenjen. Septembra meseca pa, ko bodo dospele na trg prve pošiljke novega pridelka — bodo cene padle za več točk. Kava, ki jo že zdaj pobirajo na nekaterih plantažah, ni ravno najboljša. Dobre srednjeameriške kave prihaja na trg zelo malo, medtem ko so ponudbe srednjih in slabših vrst velike. Cene popuščajo, ker bi sc prodajalci radi znebili odvečnega blaga, Cene vrstam Moka so ostale nespremenjene, medtem ko je cena boljših vrst Gimma napredovala za približno 3%. Trgovci so previdni tudi nasproti kavam indonezijskega in malajskega izvoza. Cena tem vrstam kave že delj časa niha in je nestanovitna. Pri Robusti francoskoafriškega izvoza niso nastopile posebne spremembe; cena kave iz Kameruna je že delj časa stanovitna. Na italijanskem trgu je povpraševanje grosistov in predstavnikov podjetij, ki sc ukvarjajo s praženjem kave, zelo omejeno, čez Trst je promet s kavo živahen, in sicer zaradi zadovoljivega povpraševanja po tem blagu iz zalednih držav. mm KMEČKE ZVEZE Afriška prašičja kuga v Evropi SKLADIŠČE BRAZILSKE KAVE NA REKI Na vprašanje nekega novinarja j c g. Dantas potrdil vest, da bo na Reki odprto skladišče brazilskega blaga. namenjenega potrošnji v Jugoslaviji in izvozu v socialistične države. Blago bodo Brazilci dovažali z lastnimi ladjami, da bi prihranili pri prevozninah, za katere izda Brazilija na leto okoli 160 milijonov dolarjev; to predstavlja polovico primanjkljaja \ brazilski plačilni bilanci. J. Dantas je še dodal, da Trst ne bo trpel zaradi skladišča na Reki, sai se bo tranzit čez Trst lahko povečal v večji meri kakor čez Reko. V sredo zvečer je poslanik odpotoval v Rim od tod pa v Brazilijo, kjer ho poročal predsedniku Ouadrosu o svojem delu v Evropi. Afriška prašičja kuga je huda bolezen, ki napade domače ter divje prašiče. Povzroča jo poseben virus, ki se imunološko razlikuje od povzročitelja navadne prašičje kuge. Saj cepivo, ki ohrani prašiča, pred obolenjem no navadni prašičji kugi, nima proti obolenju za afriško prašičjo ku go nobenega učinka. Za zdaj ne poznamo cepiva, ki hi zavarovalo naše prašiče pred obolenjem za afriško prašičjo kugo, niti nimamo proti tej zahrbtni bolezni učinkovitega zdravila. Virus afriške kuge je izredno trdoživ. Okužena kri, shranjena v hladnem in temnem prostoru, bo kužna še čez šest let. Virus je tudi odporen pred uničenjem po razkužilih. Le nerazredčena lugolova tekočina ga uniči v desetih minutah. Proti širjenju bolezni se oblasti na Španskem in Portugalskem borijo 1» s poli jan jem in zakopavanjem vseh prašičev v okuženih hlevih in pa z močnimi razkuževanji. Poleg tega o-mejujejo gibanja ljudi in živali v o-kuženih krajih. V naravi obstaja več vrst virusa. Nekatere povzročajo na obolelem telesu iste spremembe kot navadna kuga, drtige variante pa drugačne spremembe. Virus je prisoten v velikih množinah v krvi, v sokrvici in tkivu obolelega prašiča. Skoro vsi oboleli prašiči poginejo, tisti pa, ki bi slučajno preživeli, izločajo kužne klice še dolgo po ozdravljenju, živali zbolijo predvsem zaradi dotika zdrave z bolno ali pa z uživanjem okužene krme. V Afriki so najblj nevarni prenašalci bolezni divji prašiči. V Španiji in na Portugalskem se je bole- Kmet in vrtnar sredi junija Mnogo kakava na trgu Na mednarodnih trgih je letos mnogo kakava. Ponudbe daleč presegajo povpraševanja. Trgovci sicer hitijo z nakupovanjem, cena pa se ni dvignila, ker prihajajo na trg vedno nove pošiljke blaga. Po večini gre, za pridelek iz lanskega leta, saj se obira letošnjega kakava še ni zaključila. Londonski trgovci so uvozili v prvih štirih mesecih letos 843.568 cut kakava (lani v ustreznem razdobju 938.789 cut). Domača potrošnja je znašala 474.479 (lani 526.281) cut. Konec marca letos je bilo na zalogi v londonskih skladiščih 684.000 (lani v istem času 432.000) cut kakava. Cut kakava je stal konec marca letos 181 šilin gov. (Do meseca maja je cena napre- j dovala na 184% šilinga za cvvt). V ostalih evropskih državah so prekupčevalci s kakavom mirni. Tovarne čokolade razpolagajo z velikimi zalogami surovine in se jim zato ne mudi z novimi nakupi. Iz Francije poročajo, da bodo tovarnarji uvozili v prihodnjih tednih večje količine kakava good femmented s Slonokoščene obale po 195 frankov za cut. Ta cena je precej nižja od tiste (212.50). ki so jo afriški izvozniki zahtevali še pred kakimi 15 dnevi. Newyorški trg je ostal miren, ko se je izvedelo, da ie Bahia Cocoa Trade Commission popustila glede prodaje pridelka na svobodnih trgih po obče veljavnih cenah. Doslej je namreč vedno zadrževala zaloge nedotaknjene, ko so bile cene na svetovnih trgih nizke. Konec mala je kakao v Nevv Vorku notiral 22,77 stotinke dolarja za funt. (Glej današnje cene v tržnem pregledu!. NA TRAVNIKIH: Letošnje vreme nam dela precejšnje preglavice; zalo bomo morali izkoristiti vsako priliko za spravljanje sena. Ker je vreme še vedno nestanovitno, bomo pokosili le toliko, kolikor bomo lahko v čim krajšem času posušili in spravili. Moramo se zavedati, da so trave že zdavnaj odcvetele in da bo seno letos slabše kakovosti. Sušenje sena ne sme trajati predolgo, ker sc pri dolgem sušenju še nadalje izgubljajo razne hranljive snovi. Uporaba švedskih jahačev za sušenje sena bi nam tudi letos močno olajšala to delo, ki bi. potekalo tudi hitreje. NA NJIVI : Tudi tu je zaostalo delo zaradi slabega vremena. Pričeti moramo 7. žetvijo. Žetev pričnemo, ko so žita v voščeni zrelosti in pustimo, da zrnje dozoreva v kopicah. Po žetvi posejemo takoj strniščne posevke. Najrajši se bomo odločili za take rastline, ki nam dajo zeleno krmo za živali Okopavali moramo krompir in druge okopavine. V VINOGRADU: Redno je treba škropiti in žveplati trte, da jih zaščitimo pred napadi peronospore in oidija. Ne pozabimo, da toplo vlažno vreme ustvarja naravnost idealne pogoje za razvoj peronospore; zaradi tega bomo ob takem vremenu škropili večkrat. To je posebno važno, če uporabljamo sintetična zaščitna sredstva, kot so Aspor — Vitex in druga. SADNO DREVJE: Tudi sadno drevje bomo škropili z protiglivičnimi sredstvi. Ko opazimo, da vršički in mladi listi potemnijo, bomo takoj škropili z 1% bordoško brozgo. Ce opazimo obžr-te liste, bomo brozgi dodali 400 500 g svinčenega arzenala. Proti ušem uporabljamo. DDT v prahu ali v emulz ji. Mladike bomo večkrat pincirali, da preprečimo bohotno rast drevesa. V VRTU: Sejemo cvetačo, ohrovt, zelje, prizmo salato, endivijo, radie in druge zelenjadnice, Prikrajšujemo ste belca bučnic. Zalivamo po potrebi in to proti večeru. Zalivati je treba pozorno, da se ne pojavi Skorja na zemlji, ker hi sicer samo povečali delo s tem, da bi morali zemljo bolj pogosto okopavati. 1NIPEXP0RT UVAŽA: UVOZ- IZVOZ-ZASTOPSTVA TRST. Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieste Z V A Ž A: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE zen močno širila zaradi slabega čiščenja ulic. Bolezen je razširjena v Afriki v krajih pod ekvatorjem in sicer v Angoli, v Kongu, Keniji, Mozambiku, Južni Rodeziji ter v Južnoafriški U-niji. Bolezen se je doslej vgnezdila samo v Afriki in na Pirenejskem polotoku, drugod po svetu je ne poznajo. Inkubacijski stadij pri tej bolezni traja 5-9 dni in včasih celo manj. Obolenje se pa najavi z vročino čez 40,5" C, ki traja približno 4 dni. Ves čas trajanja vročine so živali živahne in pri dobri ješči. Čim se pa prične ni-žati temperatura, kar se dogaja 48-36 ur pred poginom, opažamo, da žival težko hodi, da še težje diha. Žival, ki enkrat obleži, se ne more več dvigniti ; včasih sledi tudi kašelj. Nekatere vrste virusa povzročajo tudi gri-. žo, ki je včasih krvava. Griži se običajno pridruži bruhanje. Običajno žival pogine sedmi dan po pojavil vročine in . večkrat celo že dva do tri dni po pričetku bolezni. Od obolelih živali jih v Afriki pogine približno 95 do 100 odstotkov; Običajno preživijo bolezen listi prašiči, ki so sc prvi okužiii od divjih prešičev. Virus, ki se prenaša od prašiča na prašiča, postaja z vsakim prehodom bolj kužen. V Španiji ni doslej še noben prašič preživel obolenja. . Bolezen imenujemo tudi Montgo-meryjevo bolezen, po učenjaku, ki jo jc prvi raziskal. Ker je potek bolezni zelo hiter, ne opažamo na poginuli živali velikih sprememb. Na koži opazimo modrc madeže zlasti okrog u-šes, rilca, v podplečjih, okrog repa in pa na trebuhu, na črevesju pa rdeče pikce; vranica je močno povečana. Bolezen je težko ugotoviti na podlagi samih zunanjih znakov. širjenje le bolezni so na Portugalskem ugotovili leta 1957. Že tri mesece po prvih pojavih obolenja je bolezen zajela 216 hlevov z 11.000 prašiči. Od teh je poginilo 5000 repov, 6000 jc pa bilo prisilno zaklanih. Portugalci so pri pobijanju te bolezni imeli dobre uspehe. Bolezen se je namreč pojavljala vedno v manjši meri. Leta 1960 je bolezen ponovno izbruhnila in zajela tudi dobršni del Španije. V Španiji se je bolezen hitro širila. Do konca lanskega leta je na španskem zbolelo za afriško prašičjo kugo in poginilo ali bilo zaklanih 120.000 p ra šičev. Škodo cenijo na 559.000 španskih pezet. Zaradi prizadevanja zdrav stvenih oblasti se ie širjenje bolezni nekako potuhnilo. Bati se je ponov nega izbruha tako na Portugalskem kakor v Španiji. Možno je tudi, da se bolezen pojavi v kaki drugi evropski državi, zlasti v sosedni Franciji. Bolezen so zanesli na Portugalsko z neko ladjo, ki je prispela iz Afrike. Okužene ladijske pomije so namreč v Lisboni dali nekemu kmetu, ki je z njimi nakrmil svoje prašiče. Dr. D. R. hladnem) vremenu, je njih grozd j el redkimi in neenakomerno razvitij*« jagodami (med debelimi tudi dnF ne), kar je seveda nezaželeno. Vso krivdo za ta pojav pripisujen le vremenu. A to ne drži. Že večkij je bilo poudarjeno, kako veliko V go igra pri trti fosforna kislina. 1 sforja pa naši zemlji na splošno p manj kuj e. Če pa nima trta dovolj L hrane, se to zelo maščuje (slabo rt, vit les, slab pridelek i. d.) tudi v su cvetenja. Cvetje se ne oplodi. Skrbni vinogradniki skrbijo, da Jv/ nagrad čim bolje pognojijo z orgtke skimi in neorganskimi gnojili, *pj pravi, z dobrim hlevskim gnojem % pomožnimi (umetnimi) gnojili. A i>gl letimo tudi na pomanjkljivo gnojit nje. V tem primeru ima trta premah; hrane. Cvet je slabo prehranjen 'bi cvetje se ne more oploditi — vsippf se. Cvetovi namreč ostanejo brez pkt trebnih hranilnih snovi in stradaj ji, posebno ker se dotok le teh laže v*]Ce v listje in mladike kot v cvetove. Cvjlt, se ne odpre in prašniki se zaduši ifhi Posvetovanje o kmetijstvu v II Rimu| V Rimu se nadaljuje vsedržavna kol' ferenca o kmetijstvu v Italiji, ki jo sklical predsednik ministrskega svoj! A. Fanfani. Na zaključnem zasedanja bodo nastopili tudi predstavniki bei*7 škega in tržaškega kmetijstva. Pos mezni odbori so doslej razpravljali nasledn jih vprašanjih: 1. Sestava kmečkih posestev v 1* liji. Pri tem vprašanju so se pokaži$e največje razlike v glediščih o tem, k rc tero kmečko posestvo se lahko sto za »osnovno enoto«. Različna so zla: mnenja o velikosti posestva delavcev in preseljevanje po poklici* V lej zvezi so govorili o nezadržno* zapuščanju zemlje in priseljevanju mesto. Govorniki so predlagali, naj sc povečal dohodek posameznega kmc kega delavca; povečale naj bi se tu* zavarovalne ugodnosti in razširila st*’ kovna izobrazba. 3. Drobitev obdelovalne površine veliko majhnih posestev. Nekateri stf kovnjaki so predlagali vrsto novih t konov, drugi spet razne davčne ol*1 šavc. 4. Cehe industrijskih izdelkov kmetijstvo. Mnenja so se tudi o td vprašanju precej križala. Po trditi** nekaterih govornikov so stroji in k mikalije v Italiji cenejši kakor v t; jini, drugi govorniki, zlasti pripadn*' levičarskih strank, ugovarjajo, da povprečni dohodek kmečkega dela'* v Italiji mnogo nižji kakor v tujini da so zato industrijski izdelki in s*1 rit ve v Italiji še vedno predragi. lilllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll I lllll!|llll!lll|*i|*i|;;| |lilll||!|l,||i| I • Zakaj se osipa zarod Hotel POŠTA H Skoro vse nase sorte trt so normalne ali dvospolne. To pomeni, da sc njih cvetje lahko oplodi (oprasi), kci je normalno razvito ali ima za oploditev sposobne prašnike, pestiče in nlodnice. Vendar se zgodi — in to š? posebno v mokrih in hladnih dneh (kot letos) — da sc cvetje osiplje in se ne oplodi; v tem primeru grozdje ne nastavi jagod. Nekatere trte so za to bolj občutljive in se njih cvetje rado osuje. Takih sort (burgundci, šipon, muškati, žlahtnine) je pri nas razmeroma malo. če cvctejo v neugodnem (mokrem, Trg Oherdan 1 (v centru mesta ! - T' 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in "111 pla tekoča voda. centralna Iniria*!51 telefon v 'sobah. Dvigajo Cene oA r lir dalje. - URADNA IN ZLATARNA - ttUholj Kalel - TRSI Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike MOBIM MADALOSSO bla