St. 46. V. Gorici, v cetvrtek 13. novembra 1873. Tecaj 11J. „So prostoru ia vsak put 30 kr. /a kuiok. Narocnina in d.opisi naj so blago-voljno posiljaio uvcdniku: Viltorju Vo* leit&t v Gorici, Con. del Ototo 180 blljj* iivinskcga trga,kdcr so nahaja tudi uprav-niStvo. — Kokopira se tic vracajo j doptai naj po Waguvoljno i'mnkujejo. — iJeUl* com in (Irugim nepivmoftnini ae nnru&iinn •/nif.n, akn so ogln«o pvi urMtiWtvn, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Po volitvah. Z-jodovioa jo cloveStvti sploh uciteljiea, in v ne-varnsh all neugodnih casih svaiiteljiia in tolaziteljica, ker nam ona kaze poti, katenk se imamo ogibuti in poti, po katerih bi iuiuli ho'lit-, da pridt*m> do za&e-Ijeneg* rtamena. Dobro je tuii prebirati pisatelje, kt'so pisali o pohtiki, to j» o znauo-iii driave, dezele in me* sta voditi in vladarili. Tudi tern je zgodoviua pre-va/.ua poraoenica, kef daje njihovcmu ostremu ninu in modrovanju maogo vzgled>v, ''ncliiavelli na pr. so vedno sklicujc na zgodovioska dujauja, s katerimi o* j ravicuje #voje pohticue razprave. Mi Slovenci smi z izidom na&ib volitcv vecidel uczadovoijni, ia po inestih in trgili smo pc izroku „Si. Naroda" propab, kakoif Francozi pri Seiinnu. Fran-iozi so sc? y.opet pv>vzdignili, pece jib lo v*dika 4koda in ?,gub». /ukuj ueki no bi tudi mi popravili vto sko-do, ki i.am so vzrui'ile ne/yode. I.eliko je, hi so b?mo ogibali Htorj. nih napak, in Co homo prj«topuli, kakor drugi kku^eal narod*. Svobod ii in tudi nosvo-bodnt nam ZiiiriDr.-jo b.ti v poduk, post'huu tisti, ki so v blizu enakdt pob^ajib a nanii, iii so nam v ^orodti. 0 Slovanib hoLeuio toroj gotroriti, ill Bwm o najimenit-ji^ii.b, ki so R'j*i i.i Poljaci. I'o 8'iuti bigHmunda II, Kadnjega polj^kega kralja u velesldvno Uomado rodbino Jagelonov Jeta 1572. /bral se je drzavui zbor in sklt'iH', da so no sme no-ben kralj vtc izvoliti, kcr Poljci so kralje volib% dokler ne urmo vl:aIajoci kralj. Tako bo staro ustavo prena-redib, cos, da bode volitcv kraija pop dn^m svobodna. Toda trdne volilue posttve mjsa skiendi, in do.olili so, da Be smejo vohti tudi ne d»maci, tedaj zunajni knezi. S lem so so vrata odprla tujci-m, da so kot kandid itje iotrigirdi, koiikor j m je dra^o bilo. Kot kralji pa so pozueje na Puijsko tudi tajce poklicab. mjim pridno^t dajuli pred domaciui. Take razmere so rodde doma be vec strauk, kakor je poprcje bilo, in drugun vla-darjem so dajali povod, da so so vtikali v de^eliia o-pravila. Drzavni zbor poljski j« imel ol iickedaj i zbor-nioi ali dva sruiaU. v eneui je seddo 2 nad§koftt. 15 LISTEK. 8z otroikih let Ludov. XV., kraija francoskega. Soslaml po Ahksandri, 6«m?. fawffmji, Puga&cski. Bilo je zjutraj 1, okt I, 1715., ko se v Vincen-skem gradu zbudi petleten otrok, ter svoje ofii vpre v u/e obleeenega moza, ki je dremd v velikem nislou-jui i. Ker si ne upa ?zbuditi g-i, poknllja prav krepko. Strczaj se zbrdita: „fcsyitli kralj, k»j zapovedate?-1 To izieksi se pribliza kraiji-vt-niu b z Sea. ^Coratois - poprosi mali kralj — poglfj, ali je to ooc dosti zamutlo.* Strode pogleda skozi okno. -Svitlost, §e nijseta videl tobko snega uakrat44. R0 kaka sreda — zazVne kr«Ijid vesel krik — Koj vstanem, Comtois. Ivar obleci ni", pa ic h;tro.u «Kaj pa Yam je, ako smein piasvti, da lu^ete danes tako zgodaj ustujati," zacudi se CooitoK ter se miren spusti v naslonjac. r,Ali pa ves, Comtois, damislim danes bojevat: se? Stavim ne \rem kaj, da je moj p.-otivnik u2e p »d o-ro/jem. Za ves stet bi ne hotel, da me prchiti.* Comtois: BVerjemite mi, protivnifc §e pour.i. Sve-tujem Vara, storite tudi Vi tako.1* BKaj? Pfipravlja se vsii na boj, in jiz, kra'jtrau-coski, naj bi spat? Kedo je §* kaj tao-'ga si.sal? Hiiro obleei me, le treuotka nesmem zapraviti." Strezaj pristopi rekod: T,Dajte si mir, velicanstvo, in bodite pametoi. Go-spa Ventadour mi je prepovedala, in rekla, da po hi-kakem ne smete tako zgodaj ua noge.tt ikofov, ^7 vojvodov, 82 k«i»tlauov in 10 gospodo*', se iastmmt slu^bami. V drugi so zborovali poila ici, ka-tere je izbralo mnogobrojno polj*k«> plenwtvo. Mesta, trgi nsjso bill zastopaiii, Se manje kmetje, ki so bill su?.ni. Ker so poslauci bill popolnem svobodni in ena-ki, ustanovilo se j»», da murajo tu Ii enoglasno skl»»p,iti, da sklep obvelju. To tem takem jo mi sain vporni glas (vuto) unieil ves trud in vsak sklep, ee nij ma-nj5.ua tako domoljubna bda, da 8d je vedini prosto-voljno udala. JSilina pomot, in odina mo« nadstiaukami je mo gel bui kralj, nli pn vs.iki volitvi no je ta moe oila-bela, kajti zm;igavajo«ie stranke, so so poprcj % njim pogajab*, in kandidat za pr#stol je moral zdaj od svo-jih dohodkov zdaj od kraljevskib pravic kaj irtovati, in bil je koneCno v«6 kraljevska senca tiego drugo, GospoJujo&t pleniittfo j*» uameravalo, le svojo mo«5 po-veSiivati ne glede na nurod in na drzavno ob«5no ko-rist, kakot je to navada pri vmlkom stami, culo Cte jo kaHta. Po dolgoiu boji moj htrankami so po Sigisumuda II. izvobb tujea, franonskega kraljevi^a flonrika Anjou (Awfcu) On pritle in o.lalo po fteitik mesecih, ker se mu n jio dop.idali Poljci, in on njim ne. Po ti>m je bil izvoljen Stefan Battiri, knez na Sudmogradskcm, braber vojak. Nj**gov uusbdnik na, prestolu je Si-gisuiuitd III, SvetUki km1/.. Izmej v^eb kraljev tob in po2nejsih ^Jasov so je najbolji izkaza! domatiin .fanez III. Sobieski, ki je Ditnoj junasko re§.l Turkov leta 1683. Grozoe borbe, ce!6 eviopejski boji so nastali, ko so inieli Poljaki leta 1733 zopet vuliti kraija. Dva kandidata sta bila: Stauislav l,?sc uski, k iteivga je po-sebno polpiral Ljudevit XVr, fraucoski kralj, z donar-jem in vojaki, in aaksonskt knoz Avgust, katerega je podpirala itusij:!, ki se je bala fiMnoosk-ga upliva ua svojih mejalu Vr drzavuem zboru je bil izvoljen prvi Leseinski, pa ne soglasno, iii po t'jm od druge stranke Avgust, katero jo z nisk(» vojno pomoejo koneeno zma-gjd. Uzc sla!»a Poljska ja zdaj bitro propadabi, ker so so tujci ho bolje mesali v ojeae zadeve, in so Poljci sami m«*j se!)oj od stottij slepi se klali hrepeivo' po casti. Najbujsa je bila vobtev Staoislava l^matovskega, rIa j;»z, kraj Fraticosbj in Navui, ukazojera ti." BVelK";inHtvo, veditt^.. ^.laz ne vein h\ fiot-cm nic vedeti, ti me imal u-bogatirt odgovon petletni Ladovik na v«r, gia^, ter na-daljuje: „Vojvodie Charlies me j«* preh.tol; on je glavar en«ga ud le:ka, jaz onega. Bi^ ko ne, me uie caka. Comtois, kak i sraiuotii) bi biio za me, ko bi me pod-fezmki m ji imeli za fuamo&t in b ija^sjivca.* „Takega Va< n^ bolu nihe^ imel. Sij je dobro znano, da h» in so bli vsi Vis* sritle rolovine hrabri vojscakt." nDej - pnganja kraljie - se preduo solnce sa-sije, moram tiji, da mi orozja ne raztopi.tf ..Kaktiauo orozje pa je vendar to, da je moie soluce raztopiti?" zacudi se Ciiinto.s. wMoje orozjo so sneXene k«*pe% odgnvort Ludovik z glasnim smehom. Contois, le smeji ne; taka k«-p«, nep.imctno in sebifino delalo v svoj in uarodov pro-pad, in mijvec so zakriviti njib voditelji. II. Vse drugaije se je na Iiuskem go lib v tej doty, in krepko s« je drLava sirila ol casa, ko je Ivan 1. od leta MUl do 1505. vladajofi iz de^elo izpodil divj J Moug >le, ki so v Itusiji skozi 200 let silov»to gospo-darili. On js zi-dinl ves poprej m*j razue .kneco razko-s»ni ruskt iarod. Svobida pa n«j trpd, vzel jo je ihe-siom, in tudi ponosua M.»kva je niorala slus.vti; zato pi se nij izpolnila njegova zelj?i, da bi se iz surovosti povzdigod uuroJ. Njegov sin Vasiloj se je tudi So moral bojevati s Tartiri, m po sriinili bojib je Se bolje zedinil in zvc-zal vse riMke dezcb, in prvi si je pndjal naslov «Car* 1533. Naslednik mu je bil sin Ivan II. s priimkom gro* zoviti. On so j?* bojeval z Tartari, in Polj'kn, Svedijo, „Mi'slite li — poupras i otrok, ki je imel svojo misli le pn snogn - da mi soluce sneg raztopi?" vLi'hko j« to mognce* odgovori Villorey ves ne-potrpe/dj v, i,iodi prosini, cujte odgovor: «Mi kralj ua Fraucoakom in v Kavati, iiuciujemo vojvoda Or* k-anskegi.... * „C-»mtois, pogloj, ali jo sueg Se trd." „Velicanstvo, pustite sneg - seze mu Villeroy v bescdo; „I/.ieknjte za mauo oni stavck". Itiztiesuni kraljie pa: rMoj bog, stavim, da ima Chiitres uze kepe v r»kah. ..* wAko nocete posluSati - pristavi Villeroy z 09-tvim ghisom - ne bote se naafiili svoje 4:ve dni " Iiudovik zamrmia » „0 kaj bi dal, ko bi me uzc bilo na travn.ku!u „Po sluvesuo ti Vam tega nib6o ne bo branii, ve-licaustvof* •¦ •; . .... ,Mcjn U-m mi pa sneg sknpm« vzdihno kraljie. ^Yei'iaVi-ec, ce tudi skopni, veli&tnstra* ^KAk.v^e bomo pa kfpali po tem?* pIr6bfbf'po tern se pa ne boste, vclicanfitvou. , M moja bitka, moji vojsaaki in tovanSi, ki 96 zabavajo, ko me imato tukaj zaprtega?- - ' . Villeroy odvrne resao: »Kralji imajo dru^e dol«-nost', kakor kopraeti po vesolicab.4 rUze vidim, da je kraljovanje zelo sitno w n«* prijetno." BNTaucite se, velicaustvo!" % . Had, a budite mi porok, da mi sneg ne zvodeiiK« nTega ne moreinl Toda za boga, cas poteka, in se ai6 ne znate.a pritiska Villeroy. f - Ludov ik se nazadhje vda ves pobit. Staves za stavkora mora ponavljati, dokler se ogovora ne navadt ^ Iri&Hi&jo in s tursko in udrib.il je tudi po snotrajntb , ury^ajkifa^ateili.je ML dom* in zvunaj deaele, pmoj-skoval je Kazan, Astrahan, pa druX; Kanate in naro-de, in prisei je v Sibirijo, postavljaje tako tcmclje se dajuiiati neizmerno velikemu carstvu. Pri vsi sdovi-tosti, pravijo, da je bil prijatelj om>ki in napredkn, izdal je prvi civilno postavb (sudebuik) in novo kasen-sko pqstavo, pokbcal je v dezelo tuje rokodelce, ru-darjo, umetnike itd., toda rusko Ijudstvo nij maralo za to, ker so Rusi suzna creda b»ii. Togoteu je bil tako, da je v jezi svojega siaa Dimetrija abil, in umro leta 1584. m , , ., • Drugi njegov sin TeodV je nialo easa jlaJaril in & njim pomrejo mozki (Slani iz carske dru2iu© Kurik. Po vefikih homatijah in nesrecah iz*oljo Rusi Mihaela Romaiiovega ewa nadSkofa Filareta, hre/pogojnozacam s pravico, da ujegova rodb.na bode prestol podedovala. Od zdaj naprej ima Kuska do dandies vt-c.del krepke vladarje, Najimeuituejsi je car Prfi-r vobki, on, ki je prav iz doa srca sovrazd baibarstvo svojega nuke** naroda, hotel ga je po vsi sili z lepu m z grda onii-kati, in zares je postavil teraelj ruskemu napredkn, zavtdajo6 se, da drugace ne mare vehka Rusija po-fltati sjavua in. se veeju , On je sreuo svojo nalogo iz-vrSeval od leta 1689. do 1722. Po njegovem testa-meutu to delali in delajo se njegovi nasleduiki na pre-stolu, in rnski drzaviuki; Rusija pa je cudovituo na predovala ua zvuuaj, doma pa se razvijala, se ve da, pocasi v znanostib, v trgovstu in sploh v vsera. N.sj-boljo se razvija po sedaujeni cam Aleksaadru II, ks-teri je vsled svojo poind drzavue oblasti kmete, tudi poljsie, osvobodil, da so oni, poprt jsni tlaceni suzoi, zdaj popolnoma lastmki svojo zemtje, in s tern kora-kom je vrata odprl prihoduiji polstieni svobodi tudi na Itaskem. Bodocuo»t te drzave je vebkanika na vsaketn polji in posebao njm pokltc bo Siriti omiko po Aziji. Iz teh splosmh potez se vidi, da je sieer velik pa razkosan v surovosti in snznosti zakupan rnski narod iz prop&da pouasi se povzdigal, da je velevlast postal po krepkib razsvetljenib viadarjih, da je celo pridobil podlago bododue politique svoboJe, to je oseb io pro stost, mej tem ko je svobo Ina prav omikuna iu vel.ka Poljska propala v razvahne, da si ue more vec poma-gati razkosani poljski narod. 111. Oba ta naroda sta nam Sloveoccm, da si smo majbeo narod in v populoma drug.h razmerah, vendar v vzgled, in poduk v glavnib reCeb. Mi Slovenci smo razcepljeni, ali vendar pod istem vladarjem, zaostaii smo kot poprejsni sozui v vsem, in v posebni nevarnosti je na§a naroJoost, ker imamo hude sosede, in celo maj seboj tujce, ki so se vrinili, in hocejo zdaj nam gospodovat*, akoprara t>mo osebuo svobodni. Nas namen mora torej biti, vses-ransko de-lati in napredovati v poijedelsivu, obrtniji, trgovstvu, v slovstvu in v politiki si pridebiti svoje pravice in, kolikor mogoLe, veliko veljavo. Mi moramo po tem takem stopiti v akcijo ali v krepko delovaoje. Da bode to uspesoo, treba je, kakor pri vsakem delu ia vaznem ia tezavnem zapocetji pt vtd in pred vsera zlogo in mir obraniti v dezeli in mej seboj. Mir pa nij za- ., ¦ " ' . " [mm^—¦—»¦——* do dobra. Zado?oljin se povrne Villeroy iz sobe, in Ludovik poskodi od samega veselja; „To je pri kr^ji, zdaj pa bitro na travmk!" A motil se je ue^recai kraljic; se nij bil mfiida Villeroy dalec iz sobe, ko oaznaai Ctmois drug po-hoi: „Go3pa Ventadoar in g. Fleury, drug Va$ nci-telj, YehcansLvo!" Za omenjene;na razvistt se cela vrsta streiajev, ki neso v rokah krasna praznicua ohla^ita in drugih recij za kratjica. „0 kako je to lepo! — zuvzamc se Ludovik Mama, bom U v tej krasni opravi bojeval ss?" „Bojeval? Naroceao mi je bilo saaio, da Vas ob-leSem, za b.)j ne veji mc." Kraljic pregleda kos za kosom, s kojim ga oprav-ljajo. Pred vsem pride na vrsto prav ok a* no nabrana jandida z visecimi suknenimi rokivi njulicae barve, na to mu denejo obilno se ziatom obsito kapico mglavo-, okoli vratu pride viSojev trak z redom* sv. Ludovika in sv. Duha. Do les je bila kraljicu oprava prav po godu, ker mu je hodiio na raisel, da se prikuzt* v njej ita bojiSci. A kako se zacudi, k» mu Venradonr po-nudi zlate rOeaje, j, kukor§nimi vode otroke, da se ho-diti nauee. «Kaj je to, mama, in kaj hocete s tem" oprasa resno. „To so povodci, s katerimi Vas imam okincati.* sMen: povodce? Ah se ne salite?" B66tovo da ne; a ti povcdci so VaSi otroski obleki neobhodao potrebni." •Iz kratka nocem jih po nobeni ceni, saj nijsem vec majhen otrok.« ?Ves syet ve, da nijste; 61ovek s pettmi leti in sedmimi meseei nij vefi majhen otrok. Povodce pa tirja Sega in. etiketa, da nosite je pri p.jsebuib sveca-nostih, Vi kot kralj so v otroSkih letih.tt ,Sega? Ettketa? Kaj me to briga? J<»z jih no-&m; dajte je raji kakemu staremu go^podu. Lejte, ___... i i ----r-^--------------- spanost ati n umna vdtnost, ampak je ctla, ziva delal-nost brez stra?tnih hu.lih prepiror, ki so tollco Sko-dovaH Pqljnk!. PoseMiLJse *p je ogibati verakih in terkvenib bomatij, k»|fi kosalu se vuame zirad takib vpraSanj budo sovraStvo ia vai evropejski naro H so pre3tali uze krvave boje *a*tr*n njib, «n Cehi hi bill znan* SOlettii veraki vojni skoro pogintli. K sreai se je ni.r skleidl leta 1648. Tudi je pomU.ti da kristj mska vera nij v ne?araosti i« tali no more biti, saj v Evropi u* in zlasti ne pri Sl.iveacfli. Kaj tacega trditi je smesn•», temviSe, ksr Slovenci tak majhen narod, g-itovo «e od-locijo mc, ko bi tudi bila kaka odlocba potrebua. Na-sa narodnost je p:i v nevarnosti, in te^i ne more ni-hce tajiti, akopram smj zi up v pridnem delovanji, v zivi akcrji uze mno^o !et. Dokaz te nevarnosti so tudi zadnje volitvd po nasih mostih in trgib. Drug.e potrebujomo sau4pe$n-» delovaoje svubol**. To imamo, saj nnam> dos'isvubositnskih obtik, imam > namrec drzavntia define zbore,t53tske olbor^, ob&n-ska starosinstva in p?>rutne sodnije. V vseh teb nn-redbah »ma ljudstvo delati za obcni b!agor, in o .o mora t»*m oblikam svobcda zivei»je vpihati in jedra dajati se svojo pametno, domoljubno sarnodelalnostjo. V poduk so mu Lasniki, knjige, pogovori, tor^j c'iti!-nic*-, taborji ia sploh javno zivenje Vsako skopno delovanje m>ra pa zm->zn* vodi-ttdje imiiti, in posebnu vsako mn ig.ibrojfio ljudstvo jib fMtrebnje. Vtdeli smo v Rniji, d» je vsa drzavna uioc zerliojena v eni roki koristno delala ia velikost drzave. Tudi vem>, d:i s> se sv>bodni R mljani y ne-varnih fi.isib oipovelali svobode in sa pjdvrgli d?kta-torju, ki je w linil v s'jbi vso drzavno mod, dokler nijso premagali nevarnost*. Nam Slovencem sicer nij mogoce posnemati ne prvh ne drugih, vendar pa je j-tstm, da p«itrebujem> dobrtb voditeljev, zedinjenih v srediSce, v katir«m bi lezala vsa moralna m >6 (dt*uge tako n:j) ysega narola. Svobodni narod ai voliteljesam voli, totej bi jib morali voliti tudi mi Slovenci. Inrtmo jib in ti s> naSi u a-rodni dezolui in drzavni poslauci. Xaaod Jim je z*-upal svojo psodo, zat.iraj naj prav oni stopijo v tesoo zvezo in naj vodijo narod. Ker pa nijraa Korosko noj benega po%lanra, uaj druStvo nTrdhjava* poslje^-JS in v takem sredisci bodo vsi Slovenri z-istopani po vofji naroda: ObCno mnrnj?, etwnikarstvo, in vedno ve6a zrelost naroda ba zabranjevala, da ne bo krivo rabdo svoje mo^i to srcdiSSe. Cehi imajo shoJo svoji h p:»lancev iu delajo z Mora vari, tiidi Hrvatje imajo svojo vedino pisfaticev, ki skupno tako ga vodsti. Edinost, zloga in moc morajo lms vezati v nasem kaj tezavnem delovanji. To velevata zdravi um in vsa zgodovina, tedaj delajmo tako. da ona ne pore&3 po-znc*j o nast da bi v reSitvo bili potrebavali, kakor Po-Ijci, namesto svubode kakega Ivana grozovitega. vojvoda Buljonski jih zelo zelo potrebuje, saj komnj na nogah stoji. Tudi marsal Ikselski hudo strani, dajte mu je. J.tz jih nocem, za n;c na svetu ne, p* mir besedij, mama! Toda kaj se obotavljam? Skoro uscane solnce. 0 nikar me ne zadrzujte, ker imim s« to jutro zmago obbajati in vojna priprava nij se v re.Iuu „Prosim, vtdiianstvo, vzemite povodce; saj Vam ne bodo kar mc ua potitt. „Fej, ali bi se mi to vari si pad smejali, pos-bno Chartres.** PNe bodo si npali!" ,Zakaj ne?A nKer se bodo kazni bali, velicanstvo!*1 nA kako malo je zuate t Ati sc mi Francozi koga bojimo?-* ^Nijmate prav, velicinstvo, da Vas moramzatako maleukost tako dolgo prostti. Storite mi to ljubav, prosira Vas.u | „Saj bi uze so, ko bi le tudi drugi decki takovih imeli; a glejte! Vojvoda Nangis, mail inarkez Nesle, j inali grof Feraiidy i drugi jib oijmajo." i „A to uijso kralji kakor Vi, velicanstvo!4 | MAli se vsi kralji tako grozno dolgocasijo kakor jaz? Samo to jutro mt je pnneslo kraljevattje vlm tri nevsecnostni: Zamudo boja, naufe i grde povodce?" „Gid«? Prosim, poglejte je bolje na Uuko. Krasni so, da nijste tako§nih se videli.* nKaj maram! Krasni ali ne, uijso mi vsec, pa je! Ventadoar je izgubila vse upa'ije, z ito s j obrne proti drugemu u&telju, • ki je pri oknu cital bivvir: „Gospod Fleury, po*kusite Vi. jaz ne opravi in nic*. „G)spod Fleury — zacne d^ek. 5a preduo utegne nagovorjenec spregovoriti — ker ste uze lavno pri ok-nu, povejte mi, ali n>j se sne^ skopneI?A „Ne set odgovori Fleury bbzaje se. nVelieanstvo to pa nij prav, da se ustavljate tako m:tltm to pra- I vifimm zahtevam. PoskUsimo! Dajto mt to roko, ve- Dopfei. VGorici 12. novembra. Vsa se j; lepo pom'rilo po vobtvah in poizornost v-?eh «e obraci zdaj na dr-zavni zbor, kateri si pricbbi lohko v s-nlajai s*siji vi-likansko zaaluge, ako z dobrim vspehom i'^Si vsaj naj-vaznejse v pre^ioiuem govoru razloz'iue mu nilogo. Csrav-iti sk>d:jive in ceialje nevarniSe' postaj.ijoce na sledke dunajskega Hkrahau, to pac nij malenkost iu ustavijeui uibrajo biti, ee necemo doziveti spIoSuaga drzavnpga ^krali*", cigar na-iledka ne more naprej nihce preceuitt. Ugibati se pac da, da bi ute.gntli po-stati pogubonosn'u §e druga posebao ia2na -naloga drzavnoga zbora ima biti ta, da stalno u/vvni razmerje raj cerkvijoiu driav^». Gotovo bode reseuo to vprus-tnjo po svob) lo-uiisvluih na6»'ili, kajti velika vef3:iitdi/iviuh pos!auoev se ustevrt mej 11 bora Ice. Diticoa razprava bo nesam) razbaniii potlansko in g<>*po*ko zb->rntco, atnp»k vz-btiilila bo tudi gi>tnvo v klt-r-kaluili in svobodujaskiU listib mntrgo kokoiajeinja, perusa se bodo zopet hudo zaspicila in vuame se /unmlistiuni boj, staviino, da ne • manje srdit in gotovo Se boijo zatiim>v od volitvencga. Pred win bo pa adresna debata zanimala vse krogt", ker nam bo hajjasnfjde kazala, kako nam je soditi o polit cmh teznjab posarorziiih strank in stra-i-kic v drzavuem zboru, kiteri je letos v tem ozirn 3o hujj raztepljcn, uogo po navadi. Mej fc-ieralisti UMlmjiino narodun in nenarolnc, pravuarje alt klenkalce iu liberalce; ustavoverci se pi locijo v stare usravoverce in mlado nem&ke liberalce. Vrnes bodo gotovo tudi kik ^divjak*, kakor se irae* nujejo pislauci brez odlodne pditicne barve, Kam piipida t;>, kam uui poslanec, vse to puz-vemo iz adresnega prepira, v katerem se navaduo muogo pi'Mzne slame premlati. Razpravljati se imajo v tej sessiji §e mnogedruge vazne tvarin«», toda do 26. njvembra bo pafi tezko, da bi drzavni zbor vse to omagal, kar ma je presvirli cesar nacrtal - mars;kaj bo treba odloitti 'ix p<» boztfjne praznike. 26. novembra so sklicani vsi takrajlitavski dcMni zbon, — motda za kakih 14 doij, da ustanovijo de-zeluc proraf'une in ^klencjo v naglici 3e kako maleukost. Ali se bo specijelno nad dezoini zbor&ak p^dal s kakim posebtio vaznim vpraSanjeui, nam do zdaj §e nij znano. Venio pa, da mu tvarine ne manjka in da bi moral marsikaj dogotoviti in dogoatiy kar se od nfega uze dolgo pricakuje. 0 svojem casu sun v „So6.u obsirno ra/.pravljali, kako naj bi se popravila obcinski red in volilnik, ve-Ijavua zi na§o pokne^^oo grofijo; oaiom.i smo tudi uze veckrat. da bi trebalo oaSo do/ulo pol ticuo rfior-ganizovatr, ker nij nobonega naC-ela v razvrscenji n i-si!. zupanij, ampak so takoneredno razkropljene, zdru* zene iu razdruzene, kakor bi jib bila viharna ploba razsnla po dezeli. V lanski sesiji je dobd dezelni ol-bor narocilo, da ima vse ijucUke Sole zadevajoce po-stave pregiedati, in po tem nasvetovati primerne in potrebue prenaredbe. ToJa s tem vprasanjeui smo se v nasem Iistu ob^iruo pecali. Kaj pa, velevaina a prepotrebna postava zastrau uravnave nalib zemljiS^nih licanstvo! Nu, vdajt'% saj nij drnga To se mora zgoditi, ce ne z lepi, pa sr »ilo.u tPrem'shte veudar, da mo;am na travtiik kepnt se1* vgovarja Ludovik tesnega «rca i t.c solznimi ocmi. tPrve v vrsti so do'.znosti. Kot kralj dajte uzo sedaj, ceravno se mlali, drugim l«»p vzgled. Vzd»gnite rok«», pro^ini Ya* — Dobro, zd:«j s-j ono. Nu, tovelji, i srdno bvalo Vam, velicanstvo!* BAko so kralji srecni, saj ko deCki nijso* spre* govori Luilovik so solzami ogledovaje zlate povodce. Kom:tj se to zgoli, pristopi drug streze z nazna-nilom: nKra1jeva kocija caka!u Ventadour prime ded-ka za roko. Fleury i plemici sleie. Osem kouj 313 cakalo pri yhodu pred krasiiua vozom. Bil je z*l6 iinzcl dm, in Lu lovik XV. m je toga sreno ves»lil, k«jti je u;ial, da bo tnogei veadirle kj-pati se, V t*»j nadeji stopi v voz, ter zasede sprednje sedalo- Tudi Villeroy i Menski vojvoda prideta kot castna sprej-m'jevalca; a pri vozu zacue se odabou pivpir mej njima zastran Lastnega mesta v kociji. nliii:im fast, opomuiti gospolu mirsalu Viileroyu - zadere se vojvoda Memki, da gro meni nrvo mesto pri kralji*. rI jaz imam cast, opomoiti gospodu vojvoii Men-skemu, da gre to mesto meni kot dvorskemu mar&ilu Njib velidaustva." pBomo vtdeli !•* zaklice vojvoda, ter hoce z vso sde zavihtiti se v voz. „I)a, bomo videli !* zaklice ravno tako osab-io Villeroy drze vojvoda za suknjo. „Moj bog! oglasi se kraljic, ki ga je vodprti kocji budo zebio — vzenrta si kar sprednje mesto: saj so vam* rad vmaknem." „To ne sme b«ti!a odgovori marsal* i „Nr», tako sre6kajta se slamnimi bilkami!" nasve- I tuje petletui decek nekaj v sali. To se zgodi. in voz zdrdia bitro naprej. , (Konec prih,) knjig? Mi ne'vemo piav, ali spi ta zadeva v narocji via da aii dezelnega odbora. Vsakakor bi jo moral na§ dezelni zbor iz spanja (in k zivenji obuditi. Hudirjal saj nij uobeneg;i koi-a! Dalje bi raorda ne bilo od vec, ako bi se iias zbor posvetoval,* kako bi se z ve-diui vspihom po'.topati imelo pri pogozdovanji Krasa. Vlada si aicer rouogo prizadeva v dosegq tega naroena, toda nam se v*o mi, da gre stvar pie pocasu in da preveestan. Za Eras primerna postava, po ka- . teri bi morale vse obcine svoja zemljiSea m«>j ob&-narje v last razd-.lH,* bi meaJa ve6 izdala, nego vse kotnisije gozdnik inSpektorjev in posilao nasejanje dre-vesnic. Ozrite so p> zemljiicih omh obdin, kder so uze pred 10 in vie leti toko_razdeliteyjiognaUjn^rer ^prifattierbottete, «l»-»o~|id"t^J poU~~niglu2e dozene obraieenje Krasa. In tako ima na4 dezelni zbor Se marsikak dolg, katerega bi moral c-in brze tern bo!je poravnati; a bojimo se, da ->i dopada podoben bid onim dolznikom, kateri tohko 6am odlalajo s placilora, dokler ne za-ropota boben sodnij^kega beritia.. ,Caveaut consumes....! H§ Krasu 11. nov. [I/,v. dop.j Volitveui hum na Krasi Se zdaj nijpopolnem potihnil. Mungo nc ugiblje, z; kaj je gospod Sue iz Pliskorice v prvi volitvi glaso-vai za dr. Lavrica, v ozji pa za dr. Tonklja. Ocita se mo, da je mdosledno ravnal, da je zapustil svoje stalisfe in se udal pohl^poim klenkakem. Ker je moid nekoliko o um znatio, hoeem po-voclati: Kakor priprost muz ima zd»j na Krasu najveS zaupanja gospod Sue. On zna v vaaki roci t>e svojo glavo miihti, kakor malokodo. Nij t'anatiuen ia se da ptfepricati, pa ne preslepiti. Na ujega je duhovska khka uze v prvi vohtvi z vso mogoc.iostjo pritiskala; a njegovtga znafaja n>j mogla ziuamtti; zato pa jejela na vse grio krifatt, da so le y/ivoljn njega skoro vsi driigi Kt-uficvet za dr. Lavrica glisovali. Pre! o&jo volitvijo pa je bila za njega duhovScina So enkrut vse sifo i.apehi; a vendar ttc bi bil nikdar volil T nklja, Oo tie Im bil inace nedosdedon. 0 svojem casu je bdo v »S«iafit vec veljavutb moz flknpnj in mrj njimi tudi gospod glavar Mai'. Nenad ma vunme be inej njiint govoriea o drzavnem poslanei. Gospod glavar deje, da mj Tonklt ne Lavrc za to. Nekdo diugi so na to iromluo izra/i: Kaj ltoceino druzega iskati, saj 80 tukaj uas gospel glavar dabri za po>iaiica, pisejo pre-chj dobro slovensko, to voliki posestaik ltd. Uospodu gbvarjti jo to vidno dopad i!o, ker jo Intro poprafial i "/.ocuega Sticn, /a koga da muli dr/.ati in gl.iHuvati. b.e se mu kar inoiato olroz«f da za uradntka n i k-ilur n e. Toraj Sue je bil v tum alucaji dosteden. Steer pi vein, da bi bd tudi gospod Sue po pro-padu gospoda Lnvr.ea najbr/e raji tako naredil, kot neki „Gla8ovec% ki je rekel: Saj vein da na Touklija se nij ni6 zana§ati"— jaz biraji dal glas njegovi zeui, pa — ltd. En volilec. V Ljubljani 11. no v. [hv. dop.] (Volitve hrcz lonca in kraja. — Due dtm iz vie reieni. — Kratka o-imnha.) BSbakespcaie und !mi-slil, da uze pri vohtvi v drzavni zbor Iitbnieanje i LaSeanje ntjso marali za klenkulca ter so namesto grofa Barba izvolili liberalca Petra KozJarja za svo-jega poslanca. Se ve, da zdaj b«»de g. kaplan wklju-ml*, da je sel za g. Pak;za agitovat. Kler.kalei papo-reko zdaj, ko je g. Pakt2 res izvoljen: .Nas *je ltt -dasuavno prav dobro vedo, ka je zadnjid K«?.larja vo-1'!, a ne jzrofa Barba, da je tedaj narodni jliberalec, a uikakov kledeplaz. Zaoimiva je bda tudi volitev v kup^jjski kumori. Ce pomislimo, da je ta staroslovenska in klerikalna zbornica pri zadnji volitvi drzavnega poslanca.tako fi-gamoSrvo pokazala, da je prosofilnoniu 'dr. Schafferju ved glasov oddala nego harodnemu kanldatu, po tern se nij friditi, ce so bili nekateri Slovemi glede volitve del poslanca kaj vebki jrosimisti. Do'go 5asa se je za kandidata unenoval [tukajsnji 151e.weissov sorodnik, trgovee Knsar, se pre«a^j zmerem gospod Zadnje me sftje pa stvar tako zasukala, da je |bil za dez. poslanca izvoljen postonjski zupan g. LovrenCic, ki je pri zadnjih voJirvah v Postonji pokazal, da vstmu apo-Stovanju vkljab, katero v/.iva, vendar mej narodom nij-ma nobeiKga upliva, ker je prevefi s klerikalci zvezan. NaSel bi se bil lehko blize, v ljubljani, boljgi poslanec, ljubljanski trgovee g. Potri6i6, ki ima pa preveliko napak ria 1 svojo gresno glavo, tako da se ga svetniki a la Costa uze od dated ogibajo. G. Petri6i6 je nam-roc' v tigovskdi zidovah izvedeu in praktifien moJ5, inv politicis neodvisen, po svojem misljenji liberalen in -kar jo najveft greh — Alan o^rednjega volilnega odbora, po veri pravodaven, p> roiln Srb. Takih gobo-vih ljudij pa se nnSi pobozni Jjudjo boje, kakor hudi6 kriza. Jezovitni starokopituik Kromer '§e je tudi nayeli-5al proti vodi plavati, polo^il je torej svoj roartdat dei poslanca in 22. nov. boilo nova volitev v KoSevji za koSevsko mesto i ribniiki trg. Da bi narodnjakt zma-gali, nij misliti, ker imajo Ko6evarji valine. Dve ver.a du4i ste bili to dni iz vie rcfienf. Sln-venski Bazain jo od rimskega papeza prejel viteiki kriz sv. Gregorja, prof. Tafiek-jo bd pa v zadnji spji mutidnega odbora za mat. tajaika izvoljen, Tantae mollis erat t...... Ali bade tudi prof. To§«k zaatonj tajnigrvoopravlj.il, kakor je je prof, Lesar, tega do danos go nijsoiii mogel poizvedt'ti, samo to vein, da bode tudi prof. Tufek za tajniStvo vsako leto tako po-Stene stotako v zop Jvinknil kakor je je prof. Lesar vtikal; kajti pri slov. matici je navada,' da se tajniku no plrtcuje sinio nngrada nego tudi korektura, pnftfca-rija, za pometftfij* drnfttveoe sobe in za druge tajniSka (?!) opravila. Primeii le drustvenc racune. Dleiweissov ^ommbus" je v svoji zadnji Stevilki svojega atarega kluseta pognal ter se v BSofiitieg»u dupisnika zaletcti hotel. Ker ga mj mogel povoziti, ga je SMtno nekobko s ecstnim blatom olkropil, v tern ko ja njegovi It iginanti vsa sapa p >81a, da jo sredi eesto v kaluzi obstala. Kak<» so stnefini ti ljtidjo! 7* obrekovanjem, z denuiieijacijami nas menljo ostrasin, ter poleg t«ga no pomttlijo, da njih graja jo da da-ties pri vseh ra/.umndi in poiteniii ljudeh — hvala in priporoedo. Znaui siovca<«ki pisat'dj na Dunaji mi jo eukrat rekel, ko je bd nekaj tiskanega izdab: „Da in me le Blsiweiss v nN.>visjuliM ne pobvalil! To bi spis ob vso veljavo dpjalo!4 Tako tudi jaz mislim. Torej le hrabro po mem ! «Eh lebe jder frische, frbbliobo Krieg !4 _____—i Politicni pregled. Prva saja drzavuoga ^bora jo bila 4. t. m.; kakor smo uze zadnjifi poroSali, Cehi §e nijso vsto-pili iu menda tudi ne bodo, ker so jitu drugi fede-ralistt premalo zanosljtvi, posebao Poljaki ne. Za-fasni prodsednik bi bil moral po starosti biti neki poljski 'M Rubinstein, ? ali moz" nii! nemskega go-voriti ne more, zatorej je nastopil to mesto d'Elvert, bmski zupan. Poslauci so oprisogali v vseh jezi-cih, na zahtevanjo dr. Vosnjaka tudi v slovenskem jeziku. V fetvrtek ol> 11. uri se je priM drzavni zbor slovesno s pre^toliiint govorom. Naj nam bode dovoljeno iz njega nekoliko stavkov povzeti. rXova doba ustavnega zivenja se je pricola. Po neposrednjih volitvali drzavnih poslancev postal je drzavni zastop samosroj, in pripravila se je vsem strankam priloznost, da morejo izreci svoje pravice in svoje zelje. Vasa naloga, eestiti gospodje, naj bo z modrim prcudarkoin na tej podlagi dalje zi-dati in ^kupno z mojo vlado skrbcti, da se nase cstavoverne napravc utrdijo in razvijajo. Vi boste pospesevali edinost iu moe* drzavo, ne (»a bi segali v pravice posameznim dezelam zagotov-ljene, in ne da bi prezirali zadeve raznih narodov, boste zadostevali drzavnim potrebam in z vso mo6jo poprijeli velike in tezavne naloge, katero hoCom z Va§o previdno pomoqjp izvrsiti. Dalje pravi prestolni govor, da bode vlada tudi predlo&la pomoSke, ki se zdijo pripravni, da bi se onemoglo zaupanje zopet povzdignilo, in gospodar-stveno obcenje zopet na zdravc podlage vrnilo. Tudi razmerje mej eerkvijo in drzavo se ima s posebnim? pogodbami vrediti; gospodarstveno postavodajstvo se ima priravnati potrelam sedanjega casa, posebno glede* obrtnistva in glede zelezniskih naprav. To vse obeta. prestolni govor, katerega so ministri se-stavili, kaj se pa bode od vsega tega izvrsilo, ke* do ve ? Opozicya v dr2avnem /.boru ne; bo velika,, ker Celiov nij, in ker drugi federalist! si nijso V dini. Hohenwart ho6e sicer vso opozicyo skupaj k slo2nemu sodelovanji spraviti, a teSko bo kaj ta^-cega, ker se tukaj na svobodomiseljna praSanja pre-maio pazi. Tako je gotovo, da Stirjo narodno-Ilbe-ralni Slovenci se ne bodo nikebtr udali pravnarjem na vrat na nos in bodo raji svoj klub se slovan-skimi Dulmatinci in z isterskim Yitezieem osnovali.;i Kam se bode naS Winkler pridruzil, je pad tezko uganiti, on sedi sedaj v sredis6i moj Corouinyemia-Taceo-ain. V gosposki zbornici je za predsednika imeuo-vau Karl Auersperg; v zbcrnici poslancev je za predsednika izvoljen graski poslanec Recbbauer, iz-mej 286 oddanih glasov. se 205. Brestei je dcjbil 20 g-lasov in 28 listkov, kaloro so bajo oddali prav* narji, so bili piazni. Mi se ne vjemamo po vsem z polititoim programora Rechbauerja, a on je vsaj ilistega znatfaja in nij se poslanskega mandata zlo-rabil v svojo korist. Za podpredsednika sta izvo-ljena Vidulich in pi, Fillersdorf, Horbst jo prod* lagal iiujiio, iiHj so prestolni ogovot* odgovor} « po* sebno adresso, kar je bilo tudi enoglasno spvejoto. Za redovalca jo bil mej drugimi izvoljen z najve^ (202) glasovi tudi na§ dr. Razlag. Na ICraujskom so bile te dui volitve v do2elni zbor na dveb mestib. KibniSko-KoCevski okrajje izvolil mesto odstopilgoga Svetca poStouoga dotno< . rodca Primo^i Pakiifa z eniin glasoui vcfiine. V takih Kluf'ajih je dobi'o, da si poslanec tudi sam sebi glas da, ce s tern pravifini reSikemagi pripomaga. V kupfty'ski zbornici, kder se jo bilo zaradi Sohaf-ferjeve indite volitve v drzavni zbor bati, da zuUga tujcL, jo vendar z vetino glasov prodrl postojnski zupan LovveiuH*. Fiaaitfiui minister Je uze prinesel v zbornico pred log, n»j se izposodi SO milijonov, da se borna kriza vsaj nekoliko na bolje pripravi. Ogrski dczolni so je odprl 8. t. m. Ghyczy se je poslanstvu odpovedal. Tudi pri Ogrih je ft-linnftnr stan zalosten, fie zaldsineji. kakor pri rias." Onden dogodljaj' se je vrSll to dni na Srbskem. Kistirovo ministerstvo ima mnogo zaslug za Srbe in to je tudi knez Milan pri svojem nastopu priznal. In od istega due se nij niC pokazalo, ki bi na pro-pad vlade UistiCove kazalo. Te din* pa, ko se je knez z potovanja domov vrnol, je odpustil vse mi-nistro razun fmanCnega. Dunajski listi ugibljejo nzroko, ter pravijo, da je Andrassy k temu pripo-mogel. Ogrskim in nasim drzavnikom je bil menda Ristie vendar prevefi Srb in Milan je moral na$m drzavnikom ugoditi, ker so ga na Dunaji tako slovesno sprejeli. Tudi pise Andrassy jev list „Pester Lloyd" jako dobro o sedanjih ministrih in pravi m«»j drugim, da si.vladar knez Milan pac nij mogel boljSih osob izbrati. Bodemo videli, kaj poreCe blizna bodo&nost. Ka NemSkem so bilo volitve v drzavni zbor. KatoliSki listi so z vspehom neki prav zadovoljni, ker so stevilo svqjih poslancev od 60 do 82 pom-nojfili. NemSki vojaki so Francosko Cisto zapustili, in po vsej dezelt je inir. Charganier je predlagal, naj se Mac Malionovo oblast podaljsa na deset let; pred-log je izrocen posebnemu odboru, ki bodo tudi spre-jet, a le s tern razlockom, da se bode Mac Naho-nova oblast podaljsala le na pet in ne na deset let. Ministerstvo je hotelo demissionirati, a Mac Mabon nij toga sprojel. V Turinu so 8. t. m. odkrili spominek nmr-lega ministra Cavour-a. Kralj, kraljevici, ministri in zastopoiki poslancev so se svecanosti ndeleziii. TurinSki znpan j.^ imol slovesen ogovor, v katerem je rekel, da Cavour ny dozivel zedinjene Italije, a njegova politika so zivi, tor je-Lnhe pripeljala v Rim in Benetk«.\ 0 spaujski republiki vse molcl, le majbne pra* ske se dogajajo mej Karlisti in republikanci. Razne vesti. jj.-imvo. G. Laka Uvtar, do selaj supleat njk vel.ki reulki v Ljubljani je im«»novan za glavneg.-i uci- lelja na. tiikaj8»j.'m pripravnisSi. Dobro dosel! U. J. Ki'dnz, Gorman, je imenovaa za trdaega ucitelja v i Pttzeu, §e sedaj ne vemo, fcnj b» / nas'm pripravljaluini kursom srednj h §ol. Domink» nij hotel sprejeii te slazbe, ker nij stalna. Sedaj je imeuorau g. Skub;o, pa tttdi uze odstavljeo, ker nij — dijakov. \z glrana-zije so le dva Slovenca zavrmli, mej teni ko 16 Labor, fu iz drugih krajev tudi saaia dia. Koliko jih iz'realke zavrnejo, uij §e znano. Moreda bodemo obsirn^je in odkritosrdno bosedo izpregovorili prihodnjid o tej stva-ri, katera nam je do§la po Vredkovi nvlosti. jos. <3urjwp, dosedajni okrajni adjnnkt, je ime-novan za okrajnega sodnika v Kanalu. Tr««&ki cenfralnt vnlilnl odbnr zit nkntlen je pwlal slededi oklic: Okoiidani! Centralni vo'ilnf oib>r j* v svojem denasnem shodu, kteregt se je tudi mnogo vulilerv <>-kolice udelezilo, kandidate za mestai -il».»r k«»n zad«ve pri vsaki pnloznosti k«epk» zago-vnrjali. VaSi kandidati so ti-l.«: za J. okraj Sancin Jnr.e/, posestnik; za II. okraj Dr. Muha Vulbenk, zdravutk; za III. okmj Nadlisek Stefan, posestnik; za IV. okmj dr. Lozar Junez, pen-ssiomrani c. k. vodja; za V. okraj dr. Bizjtk Josip, advokat in predsedoik trzaske ditalmce; za VI. okraj Nabergoj Ivan, drzavni poslanec in posestn»k. Okoiidani! Ponosni zauiorcte biti zarad sijajne zmage, ktero ate pri zaduji volitvi v drzavni zbor ol-nesli. Tudi zdaj gre zn Vas blagor in volitve v mastui zbor so za Vas v mnogih zadevah se vazuejsi nego volitov v drzavni zbor. Volita tedaj zlozni; ne dajte so preniotiti in Vas glas drugemu kaii lid ita dati, ka-kor tistemu, kterega se Vam tu priporoduje. Vase geslo naj bode vselej: V zlugi je zmaga in mod. Vsuki volilec n»j jasno sam zapise, au uaj si da znpHuti ime in priimek kandidata na volilm hsU-.k. ¦>Vmt, Iz Otlice se nam pise: 4. t. in. je §!a „po-trca* po plado c. k. gojzdiiarjev iz Doh v 'AjdovSdmo. Domov vraeajoco se napade na pod nad Slokarp-m neznan olovek, in joj vzame torbo. Ljndje so bill blizu, a nihce se nij npal za njim ieteti. A pravi tat to oij mogel biti, ker je zaprto orbo s kamujeui pre-bil in vsu piama z denarjem vrcJ in skril tam biizu v grin. — m_amm_____ 0 imtnttnostf bolniinic pri nalezljivlh boleznlh in o kozah posebej. Spisal — of.. (Konec.) Kako neki ravnajo t bolniSnici? Naj nekaj iz lastnih skusenj povem. V prvih znamenjih te bolezni more se bolmk hoditi brez veiikih tezav. Nekterim nij celo nid, samo da se jim t»i pa tam po zivotn ktera sknla prikaze. Ta Se nedolzui stan traja po navatii kacih 40 ur, in boloik ne povzije druzcgi^ ko seat ali sedemkrat na dan po skledico krepke meseue juhe. Ko mu telo olezi, posebno pa glava, mora bolnik ledi. Grozna vroLina in skoro neugasijiva zeja ga jameti tr-pip^iti; zato dobi od ure do ure zlico zelo hladilne pijace, ki menda tudi pripomore kuzam na videlo. Ko-BBur imajo koze posebno uadlego delatr, ta zacue bl«-sti in tega odpravijo v posebno, dobro zavarcvano stanico z omrezenimi okui ia vrataii na tasko; ker se rado zgodi, da bolmk v teh tezavab skoz okno «koei, m se tako pobrje ali celo nbije. Sicer ne vjide skoro noben bolnik polahkemu blaznovanju. Trdno zaspati nij mogoce, m v tem snobudenji vidi bolnik grozilne spake okoii sebe, vsakoterihposastij, vehko drega Ijadii, vojake, boje itd. Jaz sem videval vse nebo opeto z beliroi in ernimi podobami, ua kattr»h so b.h nama lane ali izdolbene glave ali dopisniki historicno imemt-nih osob. Vse se je majalo, vse je kimalo, se pret-varjalo, pretilo. Nektere podobe so se naravnost pred mano ustopde, oci zvijale, roLe v.le, glave manj-Sale in veksale in jo grozna spremmjale. Drugikrat je tela vcjaSka vaja po tleh ali §e rajia po zraku. Konj« in topovi so letali kakor orb po visavab, dhie-mu nofinemu lovu enako. Videl sem na konj.h brodja ah skelete po generalski oblecene, §umeti v grozovitem diru mimo in ozirati se po men;. Tudi krvavi boji so se vrSili. Eukrat se mi je zdelo, da imamo vojsko z Fraucozom. Dolgo smo prezali na tej straui. Vsi vo-jaki v popolui paradi smo biii razvrSieoi po skednjih in pokopaliSdib. Zdaj ustreli ogromen top francoski kakor v pozdrav in znamenje, da se ima boj prideti. Zdel se mi je ta strel tako slovesen in pomemben. da se mi po hrbtu pomrgci. Na to se popademo a Francozom, in ko ga premagamo, zagode vojaSka banda ceearsko himno. Ali zdaj sine vse po zraku, in za-pleSe po njein, kakor bi bito ua Klekn. Ena podoba — zelo krasna, skoro nadzemska od zaCetka, mi pride sedaj naproU, spreminja se in spremitija, dokler sena-zaduje ne spremeni v ostndno po§ast, ki mi za^ne grdo zugati. Iz tega se vidi, kako hitro dela v tem stanu ran- jena fanta«*j^. A v ^'sem njenem deloktogu vladajo le strasni spakici. Noben tak prizor pa n^ nadzivi skoro trenotko, in rekel bi, bliskom spremeni se slika r sliko. Izmej vseh, kar nas je bilw &» b*dje trdaib bolnikov, poizvedel nijseni ntkogar, ki bima ne biit kako pona-gajala fantazija. To nevsedno pretvarjanje pa nij to, kar imeonjemo prav za prav sanje, vrsi so ˇ nekom snobo-denji. Zato sem s»* zmirom vaioval, kakor se pravi, zgubtti se, da mi nij bi!<» trdno zaapat% ker sem bil preprican, da padem posastlm v oblast. kir nij nikar pr ijetno. Kako lahek je torej prehod o I tog* faotazovanja v popolno blaznovanje! bmej vseh, kar nas je bilo tedaj v boliiisoici, Media je samo ena 10 let stara de-klina^v pasebnoj zaperM*__.SjaJktmii oiebaini ujj..malo_ opravka, ker h'&jo po v*ej sili treo. Postelje se boje in ce nij dragac>, zlezej» p-xl njo, tadt oWeke ne trpe in v en© mer kbfiejo svojee. Pomag4dr a!i oni od.*, fei ima tedaj nadaor, mora neprestaiio eovati n-td tako nesrecno osobo. Koz© obaejejo 4i?otf ali z^io po gostero w6-krat tako, da zrase jih w6 v eno pHtvo bnlo. Moje so bile za grab velike th torej manje nevarne, kakor se mi je dejalo. Bolje hade in uadlezne so one drobne, rude6e pikiee, ki obsejeje polt zelo na g.istem. V bolnisnici auvajo nad takim bomikom z nepre* stano marljivostjo, pa ne, kakor se lehko prepridas, iz gole dolznoati, marked iz dlovekoljubja. Bazun pom*-gafiev ali nadzirajodh o«5etov, pride pror pogic-dat saj dvakrat na dan, da se zdmvniSkt preprida bolezenske-ga stana. Skrbno popraiuje, svetnje in naroda. Vsak dan enkrat je pa glavna wzitacija z mestnim zdrav-nikom. m Pri marsikom se izpahajejo koze po 5 — 7 dm na dolgo, veSkrat bolje ob kratkem. Ko nij ved nevarnosti, se zboljSa tudi hrana. Re-konvalescent dobi zjotraj skledicr go«*to poz.ane juhe z narezanim kruhom, ob 11. uri skledo juhe, skledo dobro skuhanega riza, lep kos mesa in kroha, in vsega skied sco pnkuhe. To je kosdo. Za Vfcerjo spet jiiha kaka moSnata jed in kos kruha. Opolud-te je tndi k-»-zareek zelo okusoega vina. Marsikomn dtvajo tudi po-oo6i ob 10. uri skledico zelo krepke me*eoe juhe. Kar se tnene tide, skleml st-m, ko bi me uapadla kaka taka bolezen, nikamor drugara ne iti, ko narav-nost v bolnisnico. Naj bi te vistice ont>, ki se toliko in po otrocje boje boluisnies*, nverile, da je ravnanje v njej zelo pametno in clovckoljubuo, da se za boltnka v njej po ocetovski skrbi in nikjer dragde ne zadobi tako gotovo spet Ijiibega zdravja, nego tam. BolniSnice so prava dobrota za trpeco cloveStvo. Poslano. BGlasoy* dopisnik iz Csrnid v 11. §tev. eedi s jje sline na „Socof in pa se nekam. „0ast, komar cast* pravi dopisnik; dobro, jaz se s tem tudi vjeraam, todi kedor mjraa dasti, je tudi dru-gim ne more dati. Da bi se Soda pravim Socanom studila, (o more le tak redi, ki se rad kaj izmiSljuje; Soca je lepa in zdrava, z njo se pecnJD mozaki, ki" so tudi za Lavnca glasovali. Socaui tudi s p o § t u j e j o d u h o v s 6 i n o, ali le tisto, ki je spo§tovaoja vredna, to je naroduo in vestno, ne pa h i n a v s k o. Na pr. g. D. M. M. se tize ved let za nas b'agor trudi, njega vse hvali in jaz ga tudi dislam, posebno pa zi to, ker se ne vtika v tuj delokrog. Ali uij tako gospodine ? Dopisnik pravi dalje: „kar je duhovea za cttal-nico storil, to sta dva Socaua podrla". Uprasam pa, kaj sta uaredita D. m B., da je zacel ude se surovo-stjo pitati in mozake po casuikih napadati? Tega prepira so biii nekateri uze siti in s> i z-s t o p i 1 i. In ko je videl g. dnhoven, da je v Cer-nicab, kder se ne da tako Ijadstvu ukazovati, kakor kde drogod, je se sam ditalnici hrbst pokazal; po tem jo je pobrisal se g. B. * ¦ ¦ Tako je bifa citalnica razpala! Citatelji se morda se spominjajo necega dopisa.. ki je novemu zupanu, ko se je bilo pred dvema leto-ma novo starelmstvo sebralo, priporoueval, naj se on citalnice usmili, in jo zopet v ziveuje pripravi. To se je tudi zgodilo, toda omenjena dva napredovalca'mjsta vec v uitalnico prisla, a poleg tega je ditaluica zivela in tudi bode se napredovala. Vidi se iz tegat da je bila citalnica nze pod vodstvoin g. R. in g. B. op«-§ala, in da je bila §e le po Sodanih zopet ozivljena. Sndani so tudi vselej cas, denar in svoje dusevne modi radi zrtovali; mradnjaki pa so navadno kimali, kar nafbolje znajo. Kovadi ^Glasovega" dopisa imajo pa v Crnicah tak upliv, kakor leto§nji so!ndui zarki na lanski sneg. Y Cernidah 9. nov. 1873. S05AN. na gor'dhem Irgu, 13. nov. Pseisica kraska, vagan „ gorska ,. „ goriska „ Ttirsiea doma^j „ „ ogcrska „ Jtwinen eel f, ,, poltan ., Oves laski „ „ ogrski „ Fizol laski „ „ gorski m Krorapir nov cent . Seno „ R5!»ma „ SUaiua [speh] iloiwifr* ,, amcrikaiiska VIno Lm», vedro [Em] „ belo. ,, Fivo gnwlsko „ ____ a; so si 2b 2; -H\.ii 1 3t» 1 JJO 3| 40 2i (J? 2] 30 2! SO Ti -li — 42 -35: -W do; 22: — 14 „ I 18! — 9 „ j % m Ril 1. vj-ste po 13 II. vrsko p> 19.50 111. v«te po 10.25 IV*. vr*t«j po 0.50 V. vrate po 8 II, Moke is Hitterjevih mlinov v Stmcicah. 85 Sakljenr St I. po 16.70 St. II. po 15.40 St. III. po 13.60 St. IV. po 12.50 St. V, po 10.90 VI. po 8.40. Brez fciklja: Otrobi drobni po 3.30 otrobi debeli po 3.— fl. ODVETNIK Dr. JOSIP JAKOPIC iijixnuujc'i si. ol>Liusmi, isitriio v K i^TELIJ v 0no izvrstno in ceno po^trezbo. dobre je- ^3 dila in pijade je tudi preskrbljeoo, vsled de- jjj sar se si. obdinstvu priporoda \ rim c fMiiiiiiisiiiiiiliiill ino slamorezae kose, lepo pozladene krize SS \ za grobe i. t. d. ^^