Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra - 16. februar 1987 - števika 6
»Mnogi pravijo, da smo, razen Mateje, neuspešno nastopili na Svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Crans Montani. Sam menim, da ni tako. V slalomu smo bili trije med prvimi petnajstimi, s tem pa se ne more pohvaliti vsaka država. Gotovo pa je tudi to, da smo Bojan, Rok in jaz sposobni doseči tudi več. Lahko bi bili vsi trije med prvimi desetimi ali celo petimi,« je v intervjuju za naš tednik izjavil Grega Benedik, eden najboljših slalomistov na svetu, sicer pa tudi Iskraš iz razvoja v kranjski Telematiki. Intervju z njim bomo objavili v prihodnji »Iskri«. (Tekst L. D., foto Egon Kaše).
Pred našim prvenstvom
»Če bom doma In če ne bom Imel obveznosti do Jugoslovanske reprezentance, se bom v soboto, 28. februarja gotovo udeležil Iskrinih zimskih športnih Iger na Kobil.«
To Je obljuba enega trenutno najboljših smučarjev na svetu Grege Benedika, mladega Iskraša Iz razvoja v kranjski Telematiki. Ena Izmed medalj Je torej že skoraj oddana, še vedno pa Je dosti drugih odličij In ker Iskrini smučarji ne veljajo zaman za Izredno dobre, bo tokrat na Kobil zelo vroče.
Med nami pa niso dobri samo alpski smučarji: spomnimo se na skakalca Bogdana Norčiča, pa na tekača Iva Čarmana In še na mnoge, mnoge druge. Konec koncev Je tudi odnos Iskre do športa tak, da številni uspehi Iskra-šev-športnlkov In rekreativcev ne presenečajo več.
Do Iskrinega »Zimskega svetovnega« prvenstva sta torej le še slaba dva tedna. Lanskih zimskih športnih Iger se Je na ravni celotne sestavljene organizacije udeležilo nad500 tekmovalcev, seveda pa ne smemo tudi mimo letnih Iger, kjer Jih Je bilo še dvakrat toliko.
Kakšne bodo te na Kobil In v Bohinjski Bistrici, Je še prezgodaj napovedovati. Gotovo nič manj množične In kakovostne kot dosedanje, povrhu vsega pa bodo še jubilejne — XXV. Upajmo, da bodo tudi bolj družabne, da bodo srečanje Iskrinih delav-cev-športnlkov In rekreativcev In ne samo tekmovalcev. Vsi se Jih seveda ne bodo mogli udeležiti, kajti Izločilne tekme po delovnih organizacijah so pač »naredile svoje«, upajmo pa, da so na njih prišli na svoj račun tudi tisti, ki Jih ne bo na Koblo oziroma v Bohinjsko Bistrico.
Lado Drobež
Iskra SOZD
Pomembno	ea « *	* —.	„.■■■■>	, .
za poslovanje iskre Kaj je novega v najpom embneisih zakonih m predpisih
__:.,:~io no tom nrtHrn/^in nhctaialn volikn nla^iln na nnrllani nhvP7nn<;ti Hr»	&
Zakon o spremembah
Zakon o celotnem prihodku in dohodku
Dosedanji zakon o celotnem prihodku, ki je veljal od 1.1.1985 je bil v tem obdobju že štirikrat dopolnjen, oz. spremenjen, predvsem na področju nadomeščanja obresti, oz. tečajnih razlik, revalorizacije zalog in osnovnih sredstev ter razmejevanja stroškov v zalogah in način ugotavljanja celotnega prihodka. Zaradi vseh pomanjkljivosti v obračunskem sistemu je bilo potrebno zakon spreminjati. Cilj novega zakona o obračunskem sistemu, ki je bil sprejet za leto 1987, je realnejše izkazovanje celotnega prihodka in dohodka v inflacijskih razmerah, onemogočanja razporejanja dohodka za vse vrste porabe nad ustvarjenim dohodkom v določeni obračunski dobi, izkazovanje realne vrednosti družbenih sredstev vseh vrst in oblik. Eden izmed ciljev je n.pr.: tudi prehod na realno obrestno mero.
V zakonu se spreminja tako področje pridobivanja, kot tudi področje razporejanja celotnega prihodka. Zaradi ohranitve realne vrednosti premoženja je uvedena nova bilanca, tako imenovana »revalorizacijska bilanca«. V zakonu to obravnava posebno poglavje, v katerem se ugotavljajo revalorizacijski prihodki in revalorizacijski odhodki.
Ker bo nov obračunski zakon zelo različno vplival na položaj gospodarstva tako, da bodo obstajale panoge in grupacije, ki ne bodo mogle uspešno poslovati v realnih ekonomskih kategorijah, so sprejete prehodne rešitve, ki bi omilile rezultate TOZD, ki bodo padle v izgube.
Pri tem je potrebno poudariti še to, da je zakon v nekaterih členih nejasen, zato bo potrebno počakati na predpise, ki jih izda zvezni upravni organ za finance.
Zakon velja od 1. 1. 1987 le za področje ustvarjanja dohodka, za področje delitve dohodka pa začne veljati od 30. 6. 1987, ko bo znan model »dvodelnih osebnih dohodkov«.
Približni izračun poslovanja SOZD Iskra v letu 1985, pripravljen po osnutku novega zakona kaže, da bi bil celotni prihodek Iskre za 7,1 nižji, porabljena sredstva pa celo za 11,1% s tem. da bi bil zato doseženi dohodek večji za 7,5%. Ob isti delitvi kot je bila v letu 1985 v Iskri, bi to pomenilo znatno večjo
akumulacijo. Ocenjujemo, da novi zakon v povprečju ne bi smel poslabšati rezultatov poslovanja SOZD Iskra. Seveda pa dopuščamo odstopanje po posameznih DO, oz. TOZD.
Zakon o amortizaciji družbenih sredstev
Zakon o amortizaciji družbenih sredstev je sprejet namesto dosedanjega zakona o amortizaciji družbenih sredstev, ki je bil sprejet ob koncu leta 1984 in pozneje delno dopolnjen ter zakona o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstev izven uporabe. Zakon o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstev izven uporabe, ki je bil sprejet aprila 1986, je bil le začasen in enkraten ukrep za sredstva, ki so bila izven uporabe 31. 12. 1985. Z novim zakonom pa so začasne rešitve postale sistemske rešitve trajnega značaja.
Cilj spremembe zakona je bil, da mora obračunana amortizacija zagotavljati možnost nadomestitve izrabljenih družbenih sredstev in, da se v pogojih inflacije zagotovi tak način obračuna amortizacije, ki bi nevtraliziral vpliv inflacije in njeno razvrednotenje.
Zakon predvideva popolnejše rešitve glede na ugotavljanja in izkazovanja vrednosti nekaterih osnovnih sredstev.
V tem zakonu naj bi bila v večji meri odpravljena tudi možnost, da se amortizacija odloži, ali obračunava v manjšem znesku. Dosedaj
je na tem področju obstajalo veliko izjem. Kljub temu pa zakon v prehodnih določbah dopušča, da se podaljšajo roki za začetek obračuna amortizacije za ceste, za gradbene objekte na področju nekaterih skupnih dejavnosti, dejavnosti, ki se pretežno financirajo iz proračuna ter za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini.
Iskra je v svojem dosedanjem poslovanju v dokajšnji meri že upoštevala veljavne zakone o amortizaciji tako, da predvidevamo, da novi zakon ne bo poslabšal pogojev gospodarjenja v SOZD Iskra.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva
Sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva se poleg manjših sprememb nanaša v največji meri na ureditev vrstnega reda poravnavanja obveznosti uporabnikov družbenih sredstev. Začasni zakon o spremembah je urejal to vprašanje le do konca leta 1986.
Tako se obveznosti za plačila opravljajo po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
1.	obveznosti po podlagah za plačilo iz 102. čl. zakona (izvršljive sodne odločbe, kazni za gospodarske prekrške itd.) in nalogi za
plačilo na podlagi obveznosti do tujine;
2.	nalogi za plačilo obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev, nalogi za plačilo obveznosti iz kreditov, nalogi za plačilo obveznosti iz naslova vračila združenih sredstev in nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstevi;
3.	nalogi za izplačilo čistih osebnih dohodkovdovišine, določene z zveznim zakonom, ki ureja sanacijo in prenehanje organizacij združenega dela, oz. z zveznim zakonom, ki ureja zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev;
4.	nalogi za plačilo prispevkov in davkov iz osebnih dohodkov;
5.	nalogi za plačilo drugih obveznosti
V kolikor bi se v letu 1987 bistveno poslabšala likvidnost posameznih OZD v Iskri bi na osnovi tega zakona lahko prišlo do težav, predvsem pri izplačilih OD.
Zakon o sanaciji in prenehanju OZD
Z zakonom je noveliran izključno tisti del zakona, ki se nanaša na sanacijo, oz. predsanacijske postopke in ukrepe. Določila zakona o stečaju in redni likvidaciji ostajajo nespremenjena.
Popolna novost v zakonu je v opredelitvi postopka za odstranitev vzrokov nelikvidnosti v OZD. Nelikvidnost, ki terja sprejemanje ukrepov za zagotovitev likvidnosti, je podana v kolikor je organizacija nelikvidna neprekinjeno 20 dni, ali
Pretekli teden se je v Ljubljani mudila mladinska delegacija iz SR Makedonije,, ki jo je vodil predsednik Republiške konference Branko Azeski. Obisk, ki so ga pripravili člani RK ZSMS, je potekal v smislu medsebojnega spoznavanja in izmenjave stališč mladinskih organizacij. Veliko pozornost so v razgovorih namenili gospodarski problematiki v državi in v obeh republikah in ob tem spregovorili tudi o možnostih večjega povezovanja na tem področju.
V spremstvu sekretarja RK ZSMS so se pozneje udeležili razgovora v Iskrini poslovni stavbi, kjer so jih sprejeli člani poslovodnega odbora in predstavniki mladinske organizacije. Po ogledu filma o Iskri
sta člana PO Miloš Kobe in Rado Faleskini predstavila Iskrino organizacijsko strukturo, njene poslovne rezultate in predvsem področje razvojno raziskovalne dejavnosti. V razpravi, ki je sledila, so gostje dobili še vrsto podrobnejših informacij o trženju, kadrovski politiki in inovacijski dejavnosti. Izrazili so priznanje Iskrinim dosežkom in pristopom k reševanju nekaterih problemov in ugotavljali, da bi določene Iskrine izkušnje lahko koristno uporabili tudi v makedonskih delovnih organizacijah. Zato so menili, da je treba nadaljevati tudi s konkretnejšimi oblikami zbliževanja in sodelovanja gospodarstva v obeh republikah.
IS
45 dni v enem trimesečju. Tako kot v primeru sanacije, je poudarjena vloga sestavljene organizacije o postopku za odstranjevanje nelikvidnosti. Določila zakona o postopkih za odstranitev motenj v poslovanju in za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo v periodičnem obračunu ne vsebujejo bistvenih novosti, z izjemo krajših rokov za posamezna opravila in s poudarjeno vlogo DO in SOZD v predsanacijskih postopkih. Sanacijski postopek, ki ga zakon predvideva v primeru poslovanja z izgubo, je pomembno spremenjen, zlasti v postopku dobiva pomembno vlogo sanator. DO in SOZD nista dolžni sprejeti sanacijskega programa TOZD, ki ima izgubo in lahko pripravita svoj sanacijski program za TOZD, oz. DO v izgubi. DO in SOZD sta dolžni tudi proučiti odgovornost organov upravljanja in poslovodnega organaTOZD (DO) in predlagati ustrezne ukrepe organov upravljanja, oz. družbenopolitične skupnosti. Novost je tudi, da kreditov za sanacijo ne more dobiti izgubar, ampak le sanator, ki je kreditno sposoben. Izjemno je banka lahko sosanator pod pogojem, da za 50% kredita dobi jamstvo od druge OZD, brez jamstva druge OZD pa le v primeru, če v DO, oz. SOZD, ni kreditno sposobne organizacije. Sanacijski program mora v obeh primerih sprejeti zbor banke. S takšnimi rešitvami se povezuje medsebojno odgovornost med TOZD v okviru DO, kot tudi med DO v okviru SOZD.
Uvedba sanacije in predsanacijskih postopkov ima po zakonu za posledico omejevanje izplačil OD, pri čemer zakon razmejuje osebni dohodek na živo in minulo delo. Kot posledica je pretežno predviden izpad izplačil iz naslova minulega dela.
V zvezi z izplačevanjem OD v DO, oz. TOZD v sanaciji, je potrebno omeniti, da je razveljavljen 20. člen republiškega zakona o zajamčenih OD, ki je omogočal v primeru dovoljenja družbe-no-političnih skupnosti in zagotovitve nepovratnih sredstev organizaciji združenega dela v izgubi izplačilo polnih OD.
Glede na določilo tega zakona je zlasti pomembno, da v letu 1987 vzdržujemo zadovoljivo likvidnost vseh TOZD v Iskri, kakor tudi, da ne pride do motenj v poslovanju in do izgub, ker je povsod posledica omejevanje OD.
in dopolnitvah zakona
o temeljih bančnega in kreditnega sistema (Ur. I. SFRJ 72/86)
Glede internih bank sprememba Zakona ni bistveno posegla v način in obseg poslovanja le-teh tako, da ne zahtevajo sprememb v sprejetem SaS o ustanovitvi Iskra banke.
Dopolnjen je 27. člen — drugi odstavek, s čimer je izrecno omogočeno interni banki, da lahko v okviru svojega poslovanja sprejema vezane namenske in nenamenske depozite od družbeno pravnih oseb, ki so s sporazumom, ali drugim aktom povezane v procesu reprodukcije z ustanoviteljicami interne banke ter prav tako od občanov, ki so sklenili pogodbo o kooperaciji z ustanoviteljicami interne banke. Interna banka sme prav tako v svojem imenu in za račun ustanoviteljic ob zgoraj navedenih pogojih dajati kredite, v smislu 207. čl. zakona. Smiselno so dodane kazenske določbe.
Spreminja se 39. člen zakona, ki ureja način formiranja zbora interne banke. Do sedaj je določal, da ima vsaka ustanoviteljica v zboru banke najmanj enega delegata. Po novem tega določila ni več in je način formiranja in delo zbora interne banke prepuščeno SaS o ustanovitvi interne banke.
Vse ostale spremembe se nanašajo na delo temeljnih in združenih bank.
Cene
S področja cen je zlasti omeniti resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986-90 v letu 1987, spremembe in dopolnitve zakonao sistemu družbene kontrole cen, zakon o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov, odlok o ciljih in nalogah skupne emisijske in kreditno monetarne politike ter odlok o uvajanju neposredne in družbene kontrole cen.
— V resoluciji se opredeljuje oblikovanje cen glede na tržne pogoje, kot .prevladajoči način oblikovanja cen, s katerim naj bi zmanjšali tekočo rast cen in s tem prispevali za učinkovitost protiinflacijske politike na vseh področjih. Nasprotje tem opredelitvam pa so prav gotovo že 26. decembra
sprejeti ukrepi za izvajanje neposredne kontrole cen.
— Zakon o -spremembah in dopolnitvah sistema družbene kontrole cen je poostril odgovornost oseb, če ne ustavijo protizakonitega uporabljanja cen in določil, da mora proizvajalna organizacija plačati razliko v ceni za proizvode, ki so v zalogi prometne organizacije, kadar pride do predpisa o vračanju cen na določeno raven, če se s kupcem (prometno organizacijo) ni drugače sporazumel.
Te primere smo v preteklem letu že v Iskri imeli.
— Novo je tudi določilo, s katerim se ukrepi neposredne kontrole cen nanašajo tudi na izdelke in storitve, ki se prvič proizvajajo, oz. opravljajo razen za izdelke, ki so rezultat domačega izumiteljskega in razvojnega dela, če so zavarovani s patentom, modelom, ali vzorcem in so prvič v prometu na enotnem jugoslovanskem trgu.
— V zakonu o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov je zlasti omeniti, da se kot monopolni SaS šteje samou-
pravni sporazum, po katerem se poleg cene kot pogoj za dobavo blaga uvaja dodatna plačila kot doplačila za razvoj, za kritje izgub, proizvodnjo po posebnih specifikacijah, razširitev zmogljivosti in podobno.
Na te spremembe je v SOZD Iskra treba paziti pri nabavni dejavnosti.
— Odlok o ciljih in nalogah skupne emisijske kreditno monetarne politike zadeva naše organizacije v tistem delu, ki nalaga poslovnim bankam, da morajo ustaviti nadaljnje kreditiranje in izterjati že uporabljene kredite v primerih, da pride do:
—	izkoriščanja monopolnega položaja,
—	zadrževanja zalog zaradi povečanja cen,
—	nespoštovanja predpisov o ukrepih neposredne kontrole cen.
Vsi predpisi s področja cen pomenijo za Iskro zmanjšan obseg neposredne kontrole cen, čeprav gledano v celoti za vse industrijske izdelke obseg omejitev ostaja nezmanjšan.
Višina povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog
Na podlagi SaS o enotnih osnovah in merilih za izplačila stroškov delavcem, ki sojih imeli vzvezi z opravljanjem del in nalog v SOZD ISKRA ter na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS, so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve za četrto trimesečje leta 1986 naslednji:
1.	Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano) (po čl. 5. SaS) znašajo:
—	cela dnevnica nad 12 ur	5.187 din
—	polovična dnevnica od 8 do 12 ur	2.658 din
—	znižana dnevnica od 6 do 8 ur	1.921 din
2.	Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije (po 6. čl. SaS) znašajo:
—	po priloženem računu
—	brez računa največ 40%
3.	Kilometrina (9. čl. SaS) — pavšalni znesek kilometer z avtomobilom srednjega razreda
—	za 15.000 km letno po
—	za 20.000 km letno po
—	za 25.000 km letno po
4.	Stroški za ločeno življenje (14. čl. SaS)
—	stroški za stanovanje največ
—	stroški za prehrano največ
5.	Povračilo stroškov za delo na terenu (15. čl. SaS):
3% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SOZD ISKRA v obdobju 1.9. 1986 (povpreč. OD v SOZD 1. 9. 1986 je 108.662 din)	3.260 din
6.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela (18. čl. SaS):
Samoprispevek 1% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SOZD ISKRA v obdobju 1. 9. 1986	1.087 din
4.588 din 1.835 din
za prevoženi
64,39 din/km 56,18 din/km 51,26 din/km
41.292 din 46.683 din
2. stran
št. 6., 16. februar 1987
Iskra servis
Požar uničil naš servis v Zadru
Požar, ki je izbruhnil v skladišču embalaže Tovarne alkoholnih in brezalkoholnih pijač Maraska v Zadru, je uničil tudi Iskrin tehnični servis, škoda je velikanska, prostori so neuporabni, najnujnejše servisne posege pa opravljajo trenutno v zasilnih prostorih.
Igra dveh otrok v kletnih prostorih poslovno-stanovanj-ske hiše v Zadru, v kateri je tudi Iskrih servis, je zadnji ponedeljek v januarju povzročila velikansko gmotno škodo. Najbolj sta prizadeti tovarna Maraska, v njenem skladišču plastične in lesene embalaže je tudi zagorelo, in Iskra, saj je bil center požara, kar so ugotovili pozneje, prav pod našim servisom.
Po večurnem neuspešnem, po mnenju mnogih pa tudi nestrokovnem gašenju, so se namreč udrla tla v servisu in ogenj je uničil vse — od opreme servisa do izdelkov, ki so bili v popravilu, vprašanje pa je tudi, če je gospodarno, da bi Iskra obnovila te prostore.
Po prvih ocenah znaša škoda v našem servisu med 90 in 100 milijoni dinarjev. Uničenih je nad 10 barvnih in več 10 črnobelih televizorjev, mnogo gospodinjskih aparatov, velikanska škoda pa je tudi zaradi poškodovanih ojačevalnih naprav, ki so jih tamkajšnje turistične organizacije prav v sedanjem zimskem času prinesle na redno vzdrževanje. Seveda
Ognjeni zublji so osmodili tudi vhod v servis In fasado zgradbe.
so popolnoma uničeni tudi merilni instrumenti in druga oprema serviserjev, kot že rečeno pa je vprašljiva tudi sanacija prostorov.
DO Iskra Servis je imela osnovna sredstva in rezervne dele zavarovane, izdelke, ki so bili v popravilu pa le delno, dot. i. prvega rizika.
Takole zdaj zgleda Iskrin servis v Zadru, ki je bil do usodnega požara med našimi najlepšlml.
Iskrin tehnični servis v Zadru je v ulici Ivana Milutinoviča. V njem je pet zaposlenih. Servis vzdržuje tako Iskrin profesionalni kot 81-rokopotrošni program. Lanska realizacija servisa je znašala skoraj 30 milijonov dinarjev. Od tega so z delom zaslužili dobro tretjino, ostalo pa s prodajo rezervnih delov, ki so Jih vgradili.
Poškodovani poslovno-sta-novanjski objekt je bil zgrajen pred manj kot desetimi leti. Del kletnih prostorov in podkletne-ga dvorišča so sprva namenili za garaže, pozneje pa je te prostore najela Maraska in v njih hranila embalažo. Poklicni gasilci, ki so prihiteli na pomoč, niso imeli nobenih načrtov prostorov, v katerih je divjal ogenj, tako da se je gašenje izredno zavleklo — od ponedeljka dopoldne do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. Vse kaže, da gasilci tudi sami niso vedeli, kje je center požara, ali pa so pozabili ukazati evakuacijo ogroženih prostorov. V popoldanskih urah so se zaradi vročine in gašenja udrla tla v našem servisu in ogenj je nadaljeval neodgovorno gostijo tudi pri nas v pritličju.
Lado Drobež
Iskra Elementi
Živimo v svetu, ki je poln velikih transformacij v znanosti, tehniki in tehnologiji. Zato tradicionalni šolski sistem vse hitreje zastareva. Nujno je, da do izraza prihajajo vse bolj netra-dicionalne - funkcionalne oblike izobraževanja. Zato želimo v naši DO uveljaviti koncept permanentnega izobraževanja ter vso pozornost posvetiti prefesio-nalnemu razvoju kadrov.
Več poudarka
sistematičnemu izobraževanju
Kot prvenstveno nalogo smo v letošnjem letu načrtovali izdelati model razvoja in napredovanja kadrov, ki bo temeljil na računalniško podprtem kadrovsko informacijskem sistemu. Če namreč pogled usmerimo v preteklo srednjeročno obdobje, lahko ugotovimo, da je bila naša izobraževalna dejavnost usmerjena predvsem na kadre v pripravi — naloge na področju štipendiranja, pripravništva, proizvodnega dela in delovne prakse. Manj časa pa smo posvetili realizaciji permanentnega izobraževanja kadrov v funkciji. Vzpodbujali smo sicer pridobivanje strokovne izobrazbe zaposlenih delavcev (študij ob delu). Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s strokovnim izpopolnjevanjem delavcev, saj smo se omejili le na seminarje in tečaje, ki sojih organizirale zunanje institucije. Premalo pozornosti pa smo namenili sistematičnemu izobraževanju. Prav
to vrzel pa želimo v naslednjih letih premostiti z načrtovanimi izobraževalnimi akcijami, ki bodo temeljile na:
—	ugotovljenih izobraževalnih potrebah
—	planiranju in projektiranju zadovoljevanja izobraževalnih potreb
—	programiranju izobraževalnih vsebin
—	pripravi in organizaciji vzgojno izobraževalnega procesa
—	realizaciji vzgojno izobraževalnega programa
—	valorizaciji vzgojno izobraževalnega programa.
Zavedamo se, da je to dokaj odgovorna naloga, ki jo bo mogoče realizirati s sistematičnim pristopom.
Naše prve akcije po začrtani poti smo že sprejeli in že v mesecu februarju načrtujemo izobraževanje za proizvodne delavce v temeljni organizaciji
Industrijska elektronika. Tokrat bo izobraževanje potekalo predvsem ob pomoči strokovnjakov, zaposlenih v naši DO. V akciji nameravamo delavcem predstaviti vhodne materiale, izdelke, proizvodni proces, tehnologijo dela, kontrolne postopke in izvajanje kontrolne politike. S tem bomo skušali delavca osvestiti o pomenu njegovega prispevka h končnemu izdelku in poudariti, kako pomembno je kvalitetno opraviti vsako fazo v proizvodnem procesu. V sklopu izobraževanja pa naj bi delavec prejel tudi osnovna znanja o družbenoekonomskih odnosih in samoupravljanju. Izobraževanje bo potekalo v obliki predavanj, dopolnjenih s pismenim gradivom. Kako bo naš prvi poizkus uspel, pa bomo ugotovili po končanem izobraževanju, ko bomo izvedli valorizacijo vzgojno-izobraže-valnega programa.
Vključujemo pa se tudi v ak-
cijo 2000 raziskovalcev. V okviru raziskovalnih nalog, ki jih financira Raziskovalna skupnost Slovenije, je namreč mogoče izvesti konkretne raziskovalne naloge naših TOZD. Interes temeljnih organizacij za to obliko izobraževanja bi bil še večji, če bi bile tozd sposobne pogrešiti več strokovnjakov za čas njihovega specialističnega izobraževanja. V letu 1986 smo se z raziskovalnimi institucijami uspeli dogovoriti za izobraževanje desetih delavcev, nenehno pa iščemo možnosti za vključevanje še večjega števila mladih strokovnjakov v to akcijo.
Ugotavljamo, da se v tem srednjeročnem obdobju že kažejo pozitivni premiki v spoznanju, da bo mogoč korak s časom le, če bomo še več pozornosti usmerjali v razvoj kadrov.
Kadrovsko izobraževalna služba
Skrbno izbrani investicijski kriteriji
Izvoz, investicije in zaposlovanje so tri najpomembnejše naloge, ki čakajo Iskro v nekaj prihodnjih letih. Na ravni SOZD Iskra je za investicijsko področje zadolžen dolgoletni vodilni in družbenopolitični delavec Stane Preskar. Z njim je stekla beseda o investicijah, pri čemer smo dali največji poudarek izbiri investicijskih kriterijev.
Znano je, da smo v Iskri v preteklem obdobju premalo pozornosti posvetili Investicijam. Posledice premajhnega Investiranja pa so vsekakor prepočasna gospodarska rast, ki se kaže, tako v tehnološkem zaostajanju, kot v zaostajanju rasti Izvoza In zmanjševanju konkurenčne sposobnosti na svetovnih trgih...
»V preteklem srednjeročnem obdobju smo investirali sorazmerno malo. Investicije so znašale približno 1,5 kratno amortizacijo v Iskri. Torej nekaj več kot enostavna reprodukcija.
Na prehodu v to srednjeročno obdobje pa se je izredno povečalo prizadevanje za ustvarjanje novih investicij in danes imamo kar precej investicijskih zamisli in to skoraj v vseh programih. Težimo k osvajanju novih izdelkov, želimo doseči modernizacijo proizvodnje in povečevanje proizvodnje nekaterih blagovnih skupin.«
Kako pa bomo to dosegli konkretno, saj se, kot Je pokazalo preteklo obdobje, srečujemo z nemalokaterlml problemi?
»Pri tem, ko oblikujemo investicijske namere, se pravzaprav srečujemo z nekaj težavami. Te težave so na eni strani programske narave, po drugi strani ekonomske narave. V srednjeročnem načrtu Iskre imamo zapisano, da bi radi izboljšali poslovanje, naš cilj je uvajati nove izdatke, ki bodo sposobni tekmovati na svetovnih trgih in želimo s tem povečevati izvoz, hkrati pa želimo dosegati tudi večji dohodek in seveda ustvarjati večjo akumulacijo.
Da bi vse to dosegli, oz. da bi tudi tiste strokovne in poslovodne delavce, ki se ukvarjajo z investicijami, usmerili v ta prizadevanja, smo izbrali nekaj investicijskih kriterijev za interno uporabo v Iskri. Naj mimogrede povem, da v naši družbi obstaja vrsta investicijskih kriterijev. Tako jih je izdelala Komisija za oceno investicij SR Slovenije pa tudi Ljubljanska banka. Nekateri kriteriji so že sprejeti v družbenem dogovoru o izvajanju srednjeročnega plana 1986—90 v SR Sloveniji. Vendar smo poleg vseh teh kriterijev, ki so zelo številni in obsežni, želeli imeti še nekaj svojih kriterijev, ki naj bi bili bolj maloštevilni in strožji od družbenih.«
Kako pa ste Izbrali te kriterije za oceno Investicijskih pobud?
»V tem smislu smo pripravili osem kriterijev, ki so zdaj v obravnavi. Zaenkrat smo jih obravnavali v okviru poslovodnih struktur, zdaj pa teče o njih obrav-
nava v strokovnih službah v Iskri, ki se ukvarjajo z investiranjem. Trenutno so investicijski kriteriji v fazi predloga, lahko doživijo še nekaj sprememb. Naredili pa smo že preizkusno oceno naših investicijskih namer za leto 1987 tako, da lahko kriterije praktično preverjamo pri naših investicijah.
Razdelili smo jih v tri skupine: prvi trije kriteriji so programske narave, druga dva kriterija sta izvozne narave in trije zadnji kriteriji so ekonomske narave.
Programski kriteriji
Velik poudarek je na tem, da želimo uvajati nove proizvode in stimulirati investiranje v nove izdelke in to take, ki bodo tehnološko in cenovno konkurenčni na svetovnem trgu in, da bodo pri tem seveda tudi po drugih kriterijih dosti bolj uspešni.
Naložbe želimo uresničiti v takih izdelkih, ki bodo povečevali reprodukcijsko povezanost v Iskri torej, ki bi omogočali, da bi bilo proizvodno, tehnično in tudi poslovno sodelovanje v Iskri večje, s tem pa bo tudi sama integracija Iskre trdnejša.
Izvozni kriteriji
Druga dva kriterija sta izvozne narave. Glede nato, da želimo na eni strani kot Jugoslavija, na drugi strani pa kot sama firma povečevati izvoz in doseči v Iskri leta 1990 že izvoz v višini 50% naše proizvodnje, potem moramo sami posebej stimulirati tiste investicije, ki bistveno povečujejo izvoz na konvertibilna tržišča. Za nas pa izvoz ne pomeni samo posebnega napora in seštevanja deviznih učinkov, ampak hkrati tudi možnost, da kot Iskra tekmujemo na zunanjih trgih, da na ta način sodelujemo v proizvodnji sodobnih proizvodov in da si na ta način omogočimo gospodarsko rast. Seveda te gospodarske rasti ne bo, če ne bomo sledili tudi drugim težnjam, glede same rentabilnosti proizvodnje. Zato je velik poudarek na ekonomski uspešnosti novih investicij.
Ekonomski kriteriji
Ekonomska uspešnost naj bi se kazala v tem, da želimo v bodoče vgrajevati v naše izdelke čimveč znanja, kar z drugimi besedami pomeni, da mora biti dodana vrednost čedalje višja, ali še drugače povedano, da mora biti delež porabljenih sredstev, delež materialnih stroškov v teh čedalje nižji. Predvidevamo,
da bi morali posebej pospešiti tiste investicije, kjer so porabljena sredstva 50%, oz. manj v celotnem prihodku.
Naša gospodarska rast bo v bodoče odvisna od ustvarjene akumulacije. V srednjeročnem planu smo si zapisali, da bomo dosegli 8% akumulacije v celotnem prihodku že v tem srednjeročnem obdobju in zaradi tega moramo posebej pri novih investicijah paziti na to, da nam bodo omogočale daleč boljšo akumu-lativnost kot pa obstoječa proizvodnja.
Poseben problem v sedanjem trenutku je tudi ta, v kaj investirati. Če pogledamo samo strukturo predračunske vrednosti, bi morali investirati precej več v opremo, kot pa v zgradbe. Zato posebej spodbujamo, kot tudi sam republiški dogovor o srednjeročnem planu, da je potrebno z raznimi posegi poslovodne narave in tudi v skladu s srednjeročnimi usmeritvami doseči, da bomo pripravili investicije tako, da se bo skupna uspešnost, ali delovne organizacije, ali pa SOZD Iskra povečala. Zaradi tega bo potrebno doseči t. im prestrukturiranje proizvodnje in to najlažje dosežemo s pomočjo investiranja. To bi lahko realizirali tako, da bi nakupili opremo in jo dali v prostore, v katerih se danes morda proizvaja nekaj, kar ne omogoča dovolj dobrih tržnih in dohodkovnih perspektiv. Gre za opuščanje neke proizvodnje in nadomeščanje le-te z novo proizvodnjo, z novimi stroji, kar bi moralo biti sestavni del poslovne politike za naslednja leta. To bi lahko dosegli, potrebujemo pa razumevanje delavcev in poslovodnih struktur za takšno usmeritev.«
Ob teh treh samostojnih skupinah Investicijskih kriterijev pa ste Izbrali še enega...
»Naj omenim, da smo med kriterije na koncu dodali še enega, za katerega pravimo, da je posebne narave, ker naj bi dal določeno prednost tistim investicijam, za katere kupci združujejo sredstva v Iskri (tu mislimo tudi namensko proizvodnjo), ali, da se združujejo sredstva po družbenih dogovorih (pričakujemo, da bomo na ta način združevali sredstva za mikroelektroniko). Ta zadnji kriterij naj bi omogočal tudi prednost določenim investicijam v izboljševanje tržnega nastopa, oz. za marketing in pa v morebitne potrebne tehnološke sanacije.«
Kakšen pomen Imajo tl kriteriji za Iskro? AH mislite, da bodo »Izboljšali« Investiranje v Iskri?
»Skratka, če se še enkrat dotaknem vseh teh investicijskih kriterijev, bi rekel da je njihov namen usmeriti poslovodne in strokovne delavce, ki se s tem ukvarjajo tako, da bodo predvidene investicijske namere, oz. projekti omogočili proizvodnjo sodobnih proizvodov, ki vsebujejo več znanja in so bolj konkurenčni na svetovnih trgih, ob tem pa, da dosegajo nad poprečne ekonomske rezultate. Hkrati pa ti kriteriji tudi pomenijo, da se bomo s pomočjo le-teh laže opredelili, katere investicijske projekte bomo uresničili in katerih ne. Povedati namreč moramo, da imamo prav zdaj toliko investicijskih načrtov, da jih vseh ne bomo mogli realizirati, ker sedanje poslovanje Iskre in pa razmere v družbi tega ne omogočajo. Nimamo dovolj, ne svoje akumulacije, niti v družbi ni dovolj akumulacije za nove investicije. V Iskri igra pomembno vlogo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za prioritetne investicije, ki omogoča, da se do 40% akumulacije zd-
ružuje in usmerja v naložbe, ki so prednostne v Iskri. Poleg tega izredno uspešnega sporazuma v Iskri pa je tudi na bančni strani sporazum o bančnem konzorciju, ki Ljubljanski banki omogoča, da se za prednostne investicije v Iskri tudi pri njih združujejo sredstva v posebnem skladu. Vendar kakor sem že omenil, vse to ni dovolj za nove investicijske projekte v Iskri, če hočemo doseči predvidene stopnje gospodarskega razvoja. V bodoče bo potrebno, tako v družbi, kot pri nas v Iskri razmišljati o dodatnih poteh za združevanje sredstev za investicije. Po vsej verjetnosti bo treba najti način, da se praktično uveljavi t. im. jointventure, to pomeni združevanje sredstev za investicije s pomočjo zunanjih, tujih partnerjev, da pa bo najbrž treba tudi razmišljati o združevanju sredstev znotraj Jugoslavije tako, kot jih omogoča zakon o razširjeni reprodukciji.«
V. Ž.
Iskra Avtoelektrika
Mladi pregledali dosedanje delo
Na letni konferenci so predstavniki mladih Iskre Avtoelektrike Nova Gorica ocenili delovanje v prvem delu dvoletnega mandata in se dogovorili za najvažnejše akcije, ki stojijo pred njimi. Teh je veliko, veliko pa je tudi mladih v tem 3500 članskem kolektivu, zato nikakor ne smejo dopustiti, da bi jih v najlepših letih zajel val utrujenosti, ki že kar nekako lebdi v zraku. Konferenco sta s svojo prisotnostjo obogatila tudi predsednik sindikata Miloš Vodopivec in glavni direktor Robert Žerjal.
prisrčnem pozdravu med drugim dejal: »Iz vašega plana dela pogrešam mnogo stvari. Morate se vključiti kot enakopraven subjekt pri kreiranju poslovne in kadrovske politike, stanovanjske izgradnje, izobraževanja, nagrajevanja, štipendiranja itd. V vse, kar je osnova za uspešen razvoj
Potem, ko so izvolili delovno predsedstvo, predsedoval mu je Iztok Pelan, je predsednik Igor Šinigoj, podal poročilo o dosedanjem delu. V okviru priprav na 12. kongres ZSMS so v februarju pripravili javno razpravo o kongresnih dokumentih, ki jebilatu-di osrednja razprava mladih iz združenega dela v novogoriški občini. V istem mesecu so se udeležili tudi vsakoletnega srečanja mladih naše SOZD v Poreču, kateremu so dali tudi svoj vsebinski prispevek.
Največjo pozornost so namex nili sprejemu štafete, saj je bila prav ta slovesnost v Avtoelektriki osrednja v novogoriški občini. Sodelovali so tudi pri pripravi proslave v počastitev praznika dela.
Maja so navezali stike z mladimi iz idrijskega Kolektorja, saj je ta DO eden največjih poslovnih partnerjev Avtoelektrike. Prišlo je tudi do medsebojnih obiskov in vzpostavitve trajnejših vezi. Ob dnevu graničarjev in dnevu JLA pa so obiskali mlade uniformirane fante.
Predsednik je pohvalil tudi dobro sodelovanje z vodstvom delovne organizacije in občinskim komitejem ter kritično opozoril na nekatere slabosti in kadrovske težave v posameznih osnovnih organizacijah. Izboljšati bo potrebno informiranje, več narediti pri pridobivanju no-
Delovno predsedstvo konference
vih članov, ki se na novo zaposlujejo, posvetiti večjo pozornost štipendistom, izboljšati delovno in splošno disciplino, kvaliteto in odgovornost na delovnih mestih.
V nadaljevanju so sprejeli okvirni program dela do polletja. Povzemamo glavne aktivnosti. V februarju bodo sodelovali na srečanju mladih sozda v Poreču, po osnovnih organizacijah pa bodo izvedli letne programske konference. V marcu načrtujejo
obisk mladih v tolminski in bovški Iskri, naslednji mesec pa obisk mladih v tovarni žarnic Ljubljana in v obratu na Predmeji. Aprila pa bodo evidentirali mlade v mladinske delovne akcije. Kot stalno akcijo pa so si zadali kadrovsko krepitev osnovnih organizacij.
Svoj prispevek konferenci sta podala tudi predsednik sindikata Miloš Vodopivec in glavni direktor Robert Žerjal, ki je po
kolektiva! Nikakor ne smete pozabiti, da starejši odhajajo, na njihova mesta prihajate vi, mlajši, zato mora prav mladinska organizacija igrati bistvenejšo vlogo, kot jo igra.«
Glavni direktor je mlade pozval, naj izrabijo možnost izobraževanja ob delu, naj se vključujejo v razne akcije urejanja okolja, preseljevanja proizvodnje v nove prostore, mlade naj se čuti na vsakem koraku, saj bo le v tem primeru tudi več možnosti za cenejšo izrabo prostega časa, kamor spadajo tudi izleti.
Razprava, ki je sledila, je bila usmerjena vse preveč v izrabo prostega časa in vse premalo v strategijo razvoja Avtoelektrike, v njen program, osvajanje novih proizvodov, v drzno zastavljen plan itd. Vse premalo je bilo vprašanj, kaj čaka mlade v bodočnosti...?
Osnutek programa je torej treba dopolniti in ga čimprej posredovati najširšemu krogu mladih, jih pritegniti k delu in izničiti uvodne besede o valu utrujenosti. Velika zrelost mladih v Avtoelektriki je vsekakor pravšen dokaz, da skupno začrtane naloge iz letošnjega in dolgoročnega plana uspešno opravljajo v dobrobit sebi in celemu kolektivu kar jamči uspešnejšo prihodnost tega kolektiva.
Marko Rakušček
Mladi na konferenci so z zanimanjem prisluhnili besedam glavnega direktorja Roberta Žerjala
Drugi o nas
•	Beograjski Privredni pregled v celostranskem prispevku piše o poslovnih rezultatih Iskre v letu 1986, njenih razvojnih dosežkih, dilemah in načrtih za prihodnje. Med drugim poudarja, da je Iskra kljub neugodnim pogojem gospodarjenja z velikimi napori uspela ohraniti izvoz na isti ravni kot je bil leto poprej. Tudi ostali kazalci gospodarje-njaso relativno zadovoljivi.Tehnološki položaj Iskresejevletu 1986 v primerjavi z drugimi organizacijami v Jugoslaviji izboljšal. To pa ne velja za razvite dežele, kjer se konkurenca razvija vse hitreje. Zato so se v Iskri opredelili za še hitrejše osvajanje novih proizvodov, učinkovitejše povezovanjez razvitim svetom in zatehnološkovključevanjev mednarodne projekte. Po načrtu elektroindustrije Slovenije je Iskra prevzela velike naloge, med drugim tudi kar 71% investicij v slovenski elektroindustriji.
•	Isti časopis je objavil zanimiv prispevek o reakcijah jugoslovanskih kolektivov na obisk japonskega strokovnjaka Shigea Shinga v Jugoslaviji. Omenjeni strokovnjak je »učil« deset strokovnjakov iz Crvene zastave, po pet iz beograjskega »21. maja«, sarajevskega »Famosa« in »Unisa« ter petnajst strokovnjakov jugoslovanskega zavoda za produktivnost. Avtor članka komentira, da se ne ve, kaj je bilo iz vsega tega, vendar ostaja dejstvo, da iz teh kolektivov do sedaj ni še nobenega odmeva. Pač pa je reagirala Iskra iz Ljubljane, ki v obisk sploh ni bila vključena. Zaprosila je Zavod za produktivnost, da sodeluje pri reševanju njihovih proizvodnih problemov. Tako bodo strokovnjaki omenjenega zavoda, ki imajo Shigeovo diplomo, odšli v Iskro, se seznanili s proizvodnimi procesi in ugotovili točke, kjer je mogoče izvajati nadaljnjo racionalizacijo. Avtor zaključuje, da od japonskega čudeža pri nas ne bo nič, če se ne bomo obnašali tako kot ljudje iz Iskre.
•	Delo je na reportažni strani objavilo obširen prispevek o pomenu sistema Iskra 2000 in o zaslugah, ki jih ima pri tem direktor tovarne Georg Wirth. Pri konceptu organiziranja proizvodnega procesa je direktor Wirth vpeljal t. i. neprekinjen proces proizvodnje, pri čemer se je zgledoval po kranjski tovarni IBI. Tako je prvi pri nas vpeljal v elektroindustrijo tehnološko zaokrožen, fazno povezan proizvodni proces, brez vmesnih skladišč, ki je kombiniran z zagotavljanjem trajne kakovosti. Po njegovih besedah nima program Iskra 2000 nič skupnega z delovno in energijsko intenzivnim okoljem, ki je tako značilno za Gorenjsko in Slovenijo. To je program, ki zahteva poleg žuljev na rokah tudi žulje na možganih. S tem je slikovito prikazal eno
bistvenih sprememb pri preusmeritvi proizvodnje, ki jo zahteva tretja tehnološka revolucije v svetu, to je veliko večji delež znanja, kot je bil potreben doslej.
• Več časopisov je pisalo o obisku predsednika Gospodarske zbornice Jugoslavije Milana Paviča v Iskri. Tako beograjski Privredni pregled poudarja, da je bila zunanjetrgovinska problematika ena izmed ključnih tem razgovora. Predsednik pbslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Šifkovič je gosta in njegovesodelavce med drugim seznanil z nekaterimi globalnimi izvoznimi podatki. V zvezi s tem je dejal, da je Iskra lani zaradi neugodnega položaja izvoznikov pa tudi zaradi nerealnega tečaja dinarja, izvozila za 30 milijonov dolarjev manj kot bi lahko. Med glavnimi problemi, ki tarejo Iskro, je obstoječi devizni sistem, ki zmanjšuje individualnost gospodarskih subjektov. Predstavniki Iskre so ocenili, da sta večja dohodkovna motivacija izvoza in njegovo povezovanje z uvozom strateški vprašanji, ki terjata čimprejšnjo razrešitev.
Iskra
Iskra Commerce, p.o.
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje naslednjih del, oz. nalog
v Tržnem področju SEV
Strokovni sodelavec za tehnično področje
v predstavništvu Moskva Pogoji:
—	visoka, oz, višja izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri
—	4 leta delovnih izkušenj
—	aktivno znanje ruskega, ali svetovnega jezika, ki jev rabi v zadevni državi
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kadrovski sektor, Topniška 58.
Iz tujega strokovnega tiska
Čezoceanski kabel
Letos jeseni bodo položili od ameriškega kraja Tuckertona do britanskega VVidemoutha in še naprej do bretonskega Penmarcha za prst debeli kabel iz steklenih vlaken. To bo prvi čezoceanski kabel, dolg 6.684 km, po katerem bo hkrati potekalo 40.000 telefonskih razgovorov. Realizacija načrta, imenovanega TAT 8, bo veljala 335 milijonov dolarjev in ga bo financiralo 29 evropskih in severnoameriških podjetij, s 37% deležem ameriškega koncerna A.T.&T. Živ-Ijenska doba novega kabla bo najmanj 25 let in trikrat daljša od satelita Intelsat z dnevno zmogljivostjo dveh milijonov razgovorov.
Steklena vlakna debeline samo ene desetine milimetra predstavljajo jedro laserskega prenosa tel-einformatike. Kabel bodo položili v globino 1.000 m, na razdalji 31 morskih milj pa bodo razporejeni ojačevalniki. Na ameriški strani bo začela polagati kabel najprej kanadska ladja s hitrostjo polaganja 5 morskih milj na uro. Delo bo nadaljevala ladja Long Lines podjetja A.T.&T., ki bo nosila celotno ostalo dolžino kabla. Stroški najemnine na en telefonski kanal se bodo znižali na 8.400 dolarjev. Že sedaj pa programirajo drugi kabel TAT 9,
s katerim naj bi se znižala najemnina na 5.000 dolarjev za en kanal.
Vodik —
gorivo bodočnosti
Mnogi strokovnjaki trdijo, da bo v naslednjih 30 do 60 letih doba fosilnih energetskih virov, kot so npr. nafta, zemeljski plin, minula. Najpozneje takrat se bo začela doba vodika. Vodik kot absolutno čisto gorivo bo poganjal avtomobile, iz izpušnih cevi avtomobilov pa bo kapljala le voda. Nasprotno pa strokovnjaki za nafto trdijo, da bodo mineralna olja še najmanj 150 do 200 let poganjala motorje pod pogojem, da bodo imeli katalizatorje.
V naših zemljepisnih širinah bo možno pridobivanje vodika samo z jedrsko energijo. Nasprotno pa v subtropih in tropih obstaja velika možnost pridobivanja vodika s sončno energijo. To pa bo spet pomenilo odvisnost od kartela OPEČ, tojeod dosedanjih izvoznic nafte. Spet se pojavlja vprašanje koeksistence med industrijskim severom in nerazvitim jugom.
16-Mbit čip
Japonski časopis Nikkei Sangyo poroča, da je družba NTT razvila 16-Megabit-DRAM čip. Družbi se
je posrečilo združiti 35 milijonov tranzistorjev in drugih elektronskih elementov na silicijev substrat 1 cm2. Razmik med mikroelektron-skim vezjem znaša 0,5 do 0,8 mikrometra. Čip ima pomnilniško zmogljivost milijon kitajskih znakov, ali obseg časopisa s 64 stranmi.
Družba NTT bo novost prikazala na mednarodni polprevodniški konferenci konec februarja v New Vorku.
/v/e na avtomobilu
Zamudno jutranje odstranjevanje ledu na zmrznjenih avtomobilskih šipah bo poslej odveč, če lahko verjamemo podjetju Leybold — Heraeus iz Kolna, ki je razvilo tanko folijo, ki se prilepi na avtomobilsko steklo. Folija je absolutno prozorna in prevodna tako, da jo lahko električno segrejemo in v kratkem času odpravimo ivje.
Tudi poleti bo imela folija praktično korist za avtomobiliste. Pro-puščala bo samo 50% sončne energije v notranjost vozila, kar se bo posebno poznalo pri parkiranju na vročem soncu.
Opozorilna naprava za peči
Podobno kot imamo marsikje v
Iskri na stropih javljalce požarov, je izdelala tovarna G. Diepelt iz
Neukirchen-Vluyna majhno opozorilno napravo. Če jo vtaknemo v vtičnico, takoj prevzame opozorilno nalogo pri čezmernem pojavu plina, začetnem Stadiju požarov. Naprava sproži alarm tudi pri običajnih gospodinjskih plinih, zemeljskem plinu, mestnem plinu, propanu, butanu, ali pa tudi ogljikovem monoksidu. Podjetje priporoča rabo naprave zlasti v kuhinjah, bivalnih prostorih, kopalnicah, v kleteh s kurišči. Tehniški časopis VDI Nachrichten ne navaja cene za napravo.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
■se a
sindikalnih zimskih športnih igrah. Tekmovali so v dveh oiscipnnan, vtis-
ob podelitvi medalj v prostorih hotela Bor. O sobotnem utripu na črnovrškem smučišču pa priča naslednja fotoreportaža.
F. Šemrl
Sleherni, ki /e prispel na cilj Je prejel poseben Sal In Šilce žganja, ki sla pomagala premagovati mraz
Precej je bilo tudi takih, ki so se po opravljeni veleslalomski preizkušnji pognali še v štiri kilometrsko tekaško smučino
Za merjenje časov In obdelavo podatkov ter rezultate so poskrbeli Iskrašl, člani računalniškega kluba
Rezultati
Veleslalom:
mlajše pionirke: 1. Polona Pagon, 2. Tina Menard, 3. Saša Lampe; starejše pionirke: 1. Andreja Pagon, 2. Nataša Petek, 3. Simona Rupnik; mlajši pionirji: 1. Borut Poljanec, 2. Žiga Kogej, 3. Gašper Svetlik; starejši pionirji: 1. Zoran Dobravec, 2. Peter Boškin, 3. Uroš Lazar; ženske A: 1. Andreja Mohorič, 2. Vanda Gostiša, 3. Barbara Tratnik; ženske B: 1. Marina Ogrič, 2. Nadja Didič, 3. Marta Lampe; ženske C: 1. Viktorija Gorjup, 2. Zdenka Šturm, 3. Dragica Boškin; moški A: 1. Miloš Nagode, 2. Edi Erjavec, 3. Milan Kavčič; moški B:
1.	Metod Rejc, 2. Marjan Ozbič, 3. Zdenko Hladnik; moški C: 1. Martin Lazar, 2. Zlatko Gorjup, 3. Milan Miklavič; moški D: T. Srečko Čuk,
2.	Lucijan Lipušček, 3. Srečko Lapajne.
Teki:
ženske: 1. Marta Eržen, 2, Marija Eržen, 3. Lucija Vidmar; moški A: 1. Peter Nagode, 2. Anton Čuk, 3. Ivan Poljanec; moški B: 1. Cveto
Brenčič, 2. Jože Merlak, 3. Ivan Leskovec.
skupna uvrstltev-veleslalom: 1. Komerciala (62 točk), 2. Tehnologija (40 točk), 3. Danfoss (38 točk), skupna uvrstltev-tekl: 1. Hotedršica (35 točk), 2. Tehnologija (17 točk), 3. Polizdelki (10 točk).
Predsednik centralnega delavskega sveta In član Iskre Rotomatlke Igor Gruden je prejel medaljo, tokrat za najpočasnejšo vožnjo
Sem-? * ~ StJttsse-
E M 446 -Sv&Tl«
/Stez? zore »s n«, j
«V0, ex>r*C(^tU4 A,S rZ /n'-v

Idrijskih Iskrašev so se pred svetovnim prvenstvom v Crans Montani spomnili tudi člani naše moške alpske reprezentance In jim dan pred Wengensko preizkušnjo poslali pozdrave
Programska konferenca aktiva Zveze borcev Iskre v Kranju
Nenehna prizadevanja borcev za napredek naše družbe
Člani združenega aktiva Zveze borcev delovnih organizacij Iskre v Kranju so se 23. januarja 1987 sestali na programski konferenci aktiva. Konference so se udeležili tudi predsedniki ostalih družbeno-političnih organizacij, podpredsednik Občinskega odbora ZB Andrej Babič in direktorji iz Kibernetike, Električnega orodja in Telematike.
Predsednik aktiva ZB Miha Kramarje govoril o delu in nalogah borčevske organizacije v preteklem letu:
»Več desetletij je že minilo od viharnih časov naše mladosti, ko smo se borili za ideale naše revolucije. Življenje neusmiljeno teče naprej in pred nas postavlja nove in nove naloge. Borci hočemo biti prisotni tudi danes z našimi izkušnjami in prenašati ideale naše revolucije na mlade ljudi.
Tudi današnji časi niso taki, kot smo o njih sanjali v svoji mladosti, niso brez problemov. V svetu ni miru, za katerega smo nekoč žrtvovali celo življenje. V tekmi velesil ni predaha v tekmovanju za boljšo oborožitev. Številna so vojna žarišča v svetu, veliko je nasilja, kjer se ljudje borijo za svoje osnovne pravice.
Mi v Jugoslaviji pa vendar živimo in ustvarjamo v miru. To je verjetno najlepše, kar danes imamo. Kljub številnim problemom v naši družbi smo lahko optimisti, če pogledamo okoli sebe: koliko je bilo po vojni narejenega! Naša dežela, takrat zaostala in porušena, lahko danes znova pokaže svetu in nam svoj novi obraz, nova lepa naselja, razvoj industrije in kmetijstva ter lepši vsakdanjik. To so zmage tudi članov ZB, ki smo si vedno prizadevali in upali v boljše dni.
V	teh dneh naše in svetovne krize nas čakajo nove naloge, prav tako pomembne in častne kot v času NOB. Zato hočemo obogatiti hotenja mladih s svojimi izkušnjami. V težkem gospodarskem položaju so naši člani sodelovali v vseh družbenorpolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. S svojimi predlogi in pripombami so pripomogli k reševanju težav.«
V	nadaljevanju je predsednik Miha Kramar
povedal, da ima združeni aktiv ZB Iskre v Kranju sedaj 61 članov, od teh ima 19 borcev priznano posebno delovno dobo. V preteklem letu so se borci šestkrat sestali in obravnavali aktualne naloge ZB ter gospodarski položaj kranjske Iskre. Uspešno so reševali tudi probleme članov, za kar ima največ zaslug komisija za socialna vprašanja, ki jo vodi Miha Logar. Komisija v sodelovanju z dr. Milanom Ce-pudrom predlaga člane za klimatsko zdravljenje, lani je bilo na zdravljenju osem borcev. V Novigradu imajo na voljo štiri garsonjere, zanimanje za letovanje pa je vse večje, saj so cene zelo ugodne. Stalna naloga socialne komisije so tudi obiski bolnih in upokojenih članov, ki jih skromno obdarijo. Vsako leto pripravijo tudi srečanje petdesetletnikov v Nemiljah, vselej povabijo bivše predsednike in člane izvršnega odbora, ki so se upokojili.
Lani so se člani ZB vključili tudi v volitve, aktivno delajo v več delegacijah in v samoupravnih organih. Podpredsednik aktiva ZB Jože Peklenik je lani prejel prvomajsko nagrado dela, Miha Logar pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, kar prav tako pomeni priznanje borčevski organizaciji v kranjski Iskri.
V razpravi je podpredsednik aktiva Jože Peklenik poudaril zanimanje borcev v Iskri Telematiki za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Prisotna je tudi skrb za prihodnost kranjske Iskre. V Telematiki se reorganizacije karvrstijo, borci jih redno spremljajo in sodelujejo pri odločanju o pomembnih zadevah. Posebno pozornost bo treba nameniti proizvodnji in osvajanju novih tehnologij, saj bo tekma z razvitimi zelo težka. Ekonomski položaj Telematike pa ni najboljši.
Podpredsednik Občinskega odbora ZB Andrej Babič je pozdravil zbrane borce in se jim zahvalil za uspešno delo. Dejal je, da se Kranj zaveda odvisnosti razvoja od uspehov industrije. Pohvalil je napore Telematike po sprejetem sanacijskem programu in Iskrašem zaželel, da bi se njihovi načrti uresničili tudi v letošnjem letu.
V razpravo se je vključil tudi glavni direktor Iskre Kibernetike ing. Peter Kobal. Omenil je, da je ekonomski položaj kranjskih tovarn Iskre soroden. Za uspešen nadaljnji razvoj bomo morali več vlagati v znanje. Delavci v Kibernetiki so lani presegli načrt proizvodnje za 11%. Tudi devizni suficit je že kar tradicija in velik uspeh. Izvozne spodbude so prišle prepozno, čeprav smo na težave pravočasno opozarjali. Lani smo lahko povečali cene števcev le za 22%, vendar stroški naglo rastejo, zato se še trudimo, da bi omilili cenovna neskladja. Ob visokih cenah kapitala in prenizkih cenah izdelkov se vsako povečanje obsega proizvodnje pokaže kot izguba. V prihodnje se bomo morali bolj naslanjati na mlade kadre in izkoristiti ustvarjalnost njihovega duha. Za •njihovo uspešno delo bomo morali zagotoviti sodobno opremo in druge osnovne pogoje.
Tudi direktor splošno-kadrovskega področja DO Iskra ERO Dušan Prezelj je povedal, da je bilo lansko leto kar uspešno, saj so izvozili kar 65% skupne proizvodnje. Do leta 1990 bi radi zaključili načrtovane naložbe in izboljšali delovne razmere. Skupaj s Kibernetiko bi radi zgradili novo skladišče repromateriala in posodobili delavsko restavracijo. Vsakdanje naloge zahtevajo velike napore tako od starejših Iskrašev kot tudi od mlajših, ki prihajajo v Iskrine tovarne. V Iskri imamo perspektivne proizvodne programe, ki pomenijo lepšo prihodnost za mlade ljudi. Pohvalil je tudi prizadevanja borcev, ki se tudi v DO Električno orodje radi vključujejo v delo samoupravnih organov in v reševanje problemov.
Direktor za kadrovske in splošne zadeve v Telematiki Brane Račič je dejal, da Iskra Tele-matika prehaja v novo tehnološko revolucijo, delavce bodo morali preobraziti in usposobiti za nova dela. To pa ni enostavno. Posebno pozornost so namenili kadrovski politiki. Kranjska Iskra ima dosti štipendistov, ki jim bo treba zagotoviti delo. Problemov ne bo malo, laže jih bomo reševali z uspešnim sodelovanjem.
Alojz Boc
Prva letošnja upokojenka v novogoriški Iskri Avto- sodelavke in sodelavci priredili prisrčno slovo. Na sku-elektriki je Nada Pahor, doma iz Šempetra. Nada seje pni slavnosti sta se ji za ves vložen trud in nenehno zaposlila v tovarni generatorjev in elektronike 1. oktobra prizadevanje zahvalila direktorTOZD Metod Gorenšček 1974. leta. Najprej je opravljala dela in naloge na liniji re- in predsednik sindikata v TOZD Vladimir Fornazarič, gulatorja, v zadnjem času pa na liniji podsestavnih delov njeni najožji pa soji podarili spominsko darilo in šop alternatorja. Ob koncu zadnjega delovnega dne so ji rdečih vrtnic.
Skadarsko
jezero
Prepričan sem, da imate nasvetov in navodil pa še česa podobnega, že zdavnaj čez glavo. Ampak, verjemite mi, da vam ne bo žal, če boste dan, dva, ali pa teden, dva preživeli ob Skadarskem jezeru.
Izredno prijazni fantje iz Iskrinegatitog-rajskega predstavništva so mi za »popoldne« ponudili dve možnosti: ali kopanje in veslanje po mirni Morači, nedaleč od Titograda, ali pa obisk Skadarskega jeze-
ra. Tudi s kopanjem in veslanjem, seveda.
Imel sem srečo in se odločil za Skadarsko jezero, le kakšnih dvajset kilometrov niže od Titograda. Tudi zato, ker se konec koncev še Morača izliva vanj.
Upam si trditi, da ni lepše »sladkovodne« ribiške vasice, kot je Vranjina na začetku Skadarskega jezera. Cesta in železnica se začneta tamkaj po umetnem nasipu prebijati čez jezero proti jugu, najprej do Virpazarja, nato pa čez, ali pod Rumijo do morja. Ob cesti pri Vranjini zasedajo preštevilni ribiči bregova nasipa, na cesti sami pa domačini ponujajo mimovozečim obiskovalcem kapitalne trofeje — šarana, skadarskega krapa. Pa ne enega. In ti krapi nimajo ukusa po mulju.
No, ko sem že pri šaranih, naj še zapišem, da se ob črnogorskih bregovih Skadarskega jezera vse bolj bojijo za prihodnost te ribe. Sosednji Albanci so namreč v tistih letih »bratske« navezanosti na oddaljeno in veliko LR Kitajsko vložili v jezero, seveda na svoji strani, mladice »uvoženega« nekakšnega kitajskega krapa. In ta je zdaj — brez dovoljenja Tirane in v jezo Črnogorcev — na pohodu po celotnem jezeru. Je precej manjši od šarana, nekoliko temnejši in bolj debelušen, zlasti pa požrešen. Namesto riža golta tudi ikre našega domorodca — Skadarskega šarana.
Črnogorski ribiči ob jezeru so ga krstili za Kineza in verjetno jih ni v jezeru dosti manj...
Državna meja na Skadarskem jezeru je gotovo ena najbolj odprtih v Evropi. Ampak samo za ribe.
Morda nekaj podatkov o tej topli in čisti mlakuži, ki je povrhu še precej plitva. Dolga je nekaj čez 40, široka pa nekaj manj kot 15 kilometrov. Celotno jezero obsega skoraj 370 kvadratnih kilometrov, nekaj več kot polovico pa ga je v Jugoslaviji. V poprečju je globoko med 4 in 7 metri, pohvali pa se lahko z nekaj globljimi vrtačami, tudi takšnimi čez 40 metrov.
Skadarsko jezero — bogastvo rastlinskega sveta
če ne bi bilo številnih pritokov, bi jezero ob tamkajšnji vročini hitro izhlapelo, Črnogorci pa bi se morali lotiti kmetijstva. Ra imajo srečo: že na naši strani je več pritokov, med njimi so tudi Morača, Crm-nica in Rijeka Črnojeviča, »razred« zase pa je albanska Bojana.
Kljub temu hladnemu blagoslovu pa jezero v poletnih mesecih verjetno nima nikoli dosti manj kot 30 stopinj Celzija. Prava mlakuža pa še čista povrhu. In prav ta čistost in topla voda pa prelepa narava, so tisti, ki bi lahko pritegnili večje število turistov. Pa jih žal ne. Kot da Črnogorci ne znajo izkoristiti lepot svojega jezera. Morda pa tudi nočejo, ali pa je —pretoplo. Klima namreč.
Ko sva v Virpazarju z Iskrašem iz Titog-rajskega predstavništva Iskre Commerce spraševala, kje bi lahko postavil šotor, sva naletela na nedvoumen odgovor: to je obmejno območje, kampiranje pa je zato prepovedano.
Albanija pa je od Virpazarja oddaljena vsaj 20 kilometrov...
Ob več deset kilometrih obale, na nekaj deset prelepih otočkih, na katerih kraljujejo ohranjeni samostani in cerkve, ni razen manjšega prostorčka za taborjenje pri Reki Crnojevičev, niti enega poštenega kampa. Redki obiskovalci, tudi mnogi tuji ljubitelji ribolova pa se veselijo samote. Čista in topla voda pa šarani in kinezi in še kakšen plavajoči Albanec turizma na Skadarskem jezeru ne bodo, niti ustvarili, niti rešili. (»Še vedno« se nadaljuje.)
Podlistek
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Naš sobesednik ing. Vladimir Klavs
Najvišje
Iskrino
priznanje
'Tako smo se počasi približali h koncu srečevanj z našim sobesednikom ing. Vladimirom Klavsom. V začetku leta 1980je namreč odšel v zasluženi pokoj, potem ko je z nenehnim delom in ustvarjanjem zapolnil najlepša in najzrelejša leta svojega življenja. Zato ni nič čudnega, da je leta 1980, na dan Iskre in borca, ki je bil takrat v Žužemberku prejel, sicer že v pokoju, najvišje Iskrino priznanje — nagrado za svoje življenjsko delo. V obrazložitvi nagrade so predlagatelji takrat zapisali:
Vladimir Klavs je nosilec partizanske spomenice 1941. Po osvoboditvi je tedanje Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Slovenije imenovalo Vladimirja Klavsa za svojega delegata v kranjski Strojni tovarni z nalogo organizirati proizvodnjo za potrebe povojne obnove. Iz kranjske Strojne tovarne je postopno nastala današnja Iskra tako, da Klavsa lahko prištevamo med pionirje Iskre in
slovenske elektroindustrije. Drugi del Iskre je zrastel iz Inštituta za elektrozveze v Ljubljani, kjer je deloval Vladimir Klavs od leta 1951. V tem obdobju je uspešno organiziral nastanek novega obrata Elektronike Horjul, v katerem so na lastnem razvoju začeli industrijsko proizvodnjo elektronskih elementov.
Kot strokovnjak in družbenopolitičen delavec je s svojim prispevkom pomembno vplival na nastanek poslovnega združenja Avtomatizacija, kasneje pa Združenega podjetja Iskra. Po ustanovitvi Iskre pa je bistveno prispeval k njenemu nadaljnjemu razvoju in usmeritvi. Kasneje je Vladimir Klavs, kot pomočnik generalnega direktorja SOZD Iskra ter kot predsednik delavskega sveta SOZD, bistveno prispeval k preraščanju Iskre v eno vodilnih jugoslovanskih industrijskih organizacij združenega dela, prav tako pa tudi k njenemu usklajevanju z določili nove ustave in Zakona o združenem delu.
Seveda smo se nagrajenca tedaj spomnili tudi v našem glasilu in sam sem poskušal takrat takole ujeti njegovo podobo v zapisane črke in stavke, iz katerih je nastal naslednji zapis: poskus portreta našega sogovornika.
Pol leta je že v pokoju, vendar pravi, da mu sploh ni dolgčas. Veliko ima namreč še postoriti in tudi družbeno je še zelo angažiran. Nikakor torej ne upokojeni borec ali utrujeni veteran.
Sediva in segava globoko nazaj v čas, v čas njegove mladosti in šolanja. Železničarski sin iz Zaloga pri Ljubljani, v mladosti bolj lačen kot sit, vendar željan znanja in spoznanja. Zato dijak-vozač klasične gimnazije v Ljubljani, kjer maturira tik pred drugo svetovno vojno.
»Po maturi sem stal pred dilemo, kam naprej na univerzo. Vendar je bila pred menoj ena sama pot: čim prej do zaposlitve in kruha. In to se mi je zdelo, da bom najlaže uresničil z vpisom na gradbeno fakulteto ljubljanske univerze,« pravi.
Vendar p v, je bil kot študent tudi strasten radioamater. In prav ta ljubezen do radia, elektrotehnike in zdajšnje elektronike je usodno
vplivala na njegovo nadaljnjo življenjsko pot.
Vojna. In vse, kar je z njo v zvezi. Mladi študent Klavs, že prej levo usmerjen zaradi svojega delavskega porekla, navdušen telovadec in Sokol se vključi v osvobodilno fronto in pritegnejo ga v centralno tehniko. In to je bilo že enainšti-ridesetega leta. Zato je danes prvoborec, spomeničar.
Potem pa partizani, nenehno delujoč in snujoč v oddelku za zveze pri glavnem štabu NOV in POJ Slovenije.
»To so bili neponovljivi, fantastični časi. Če samo pomislim, koliko radosti in veselja sem imel, kosem vzpostavljal radijske zveze med slovenskim glavnim štabom in vrhovnim štabom pa celo z Moskvo. Res, bilo je nekaj fantastičnega sredi okupirane Slovenije in Evrope pogovarjati se z Moskvo«.
Kljub dokončanim petim semestrom gradbeništva in izredni praksi, ki jo je Vladimir Klavs opravil med narodnoosvobodilnim bojem, saj je med drugim sam skonstruiral v zelo pičlem času oddajnik, ki je takoj in brezhibno deloval, je moral takoj po osvoboditvi prevzeti nase hudo in težko breme organizacije in obnove slovenskega gospodarstva.
Tako ga že leta petinštiridesetega najdemo kot delegata (takrat so tako pravili in označevali direktorje) v tovarni LGW v Kranju, ki so jo preimenovali v Strojne tovarne in iz katerih je potem zrasla kranjska Iskra.
»V meni ni bilo nič vojaškega. Zato sem takoj po osvoboditvi sprejel ponudbo, naj grem v industrijo. Ponudili so mi delegatsko, danes direktorsko mesto, v dveh tovarnah v Mariboru, ki je imela 1700 strojev in Kranju, ki je imela takrat 700 strojev. Odločil sem se za Kranj iz dveh razlogov, bil je bliže Ljubljani in tudi strojev je imel manj.«
Iz Kranja gaje pot vodila spomladi 1946 v Ljubljano k sedanji Elektrotehniki. Iz velikega podjetja je šel v manjše. Čemu? Vseskozi od demobilizacije je Klavsa spremljala nenehna misel, da bi ne ostal brezimni, nedokončani študent in
Takratni Iskrini nagrajenci: Franc Košir, prof. dr. Jožko Budin, Vladimir Klavs, Gojmlr Blenkuš In Ivan Cvar
Vladimir Klavs je prejel Iskrino nagrado 1980. leta
zato je hotel nadaljevati študij in ga tudi končati. In iz Ljubljane, tako se mu je vsaj zdelo, bo laže uresničil to svojo željo.
In tako je prišla jesen 1946. leta. Vladimir Klavs pa se je odpravil v Sovjetsko zvezo na študij elektronike. Prvi letnik je obiskoval v Leningradu, naslednje leto ga najdemo v Moskvi. Potem pa je prišel informbiro in vrnitev v domovino.
Vladimir Klavs nadaljuje s študijem elektrotehnike, vendar se kot absolvent ponovno zaposli, to pot v Inštitutu za elektrozveze, bodočim pomembnim delom današnje sestavljene organizacije združenega dela Iskra.
Diplomira na elektrotehniki in uspešno uveljavlja svoje strokovne in tehniške pa tudi družbene in politične sposobnosti v Iskri vse tja do svoje upokojitve v začetku letošnjega leta.
Na vprašanje, kako se počuti zdaj, pravi, da bolj na dopustu kot pa v pokoju, saj ima še vrsto volonterskih zadolžitev, kot predsednik elektrotehniške zveze Slovenije, predsednik zveze strojnih in elektrotehniških inženirjev Jugoslavije...
»V načelu sem zadovoljen s svojo dosedanjo prehojeno potjo«, pravi in doda, »že sam narodnoosvobodilni boj, potem pa Iskra sta mi dala možnost neke uveljavitve, da sem v življenju lahko nekaj storil in tudi ustvaril. Uresničila se mi je tudi želja, da sem postal elektrotehnik in na tem področju našel mnogo radosti, veselja pa tudi naporov in težav. In zdi se mi, da bi, če bi moral ponovno začeti znova, šel po natanko isti, doslej prehojeni poti...
»V življenju nisem bil nikoli preveč ambiciozen, privlačilo me je tiho, ustvarjalno delo,« doda skoraj tiho ob koncu najinega dolgega, prisrčnega in iskrenega razgovora, ko sva našla tudi čas, da sva obujala spomine na skupne profesorje na klasični gimnaziji, na kateri je moj sobesednik maturiral precej pred menoj. In ko sva se poslavljala, sem si mislil: tisto, kar je naš nagrajenec označil kot svojo premajhno ambicioznost, ni čisto res, mi temu pravimo preprosto in naravnost: skromnost.
Iskra
Iskra-Baterlje Zmaj
Industrija baterij in svetilk, n.sol.o.,
61000 Ljubljana, Stegne 23
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v
Delovni skupnosti skupnih služb
direktor nabavne službe
—	za nedoločen čas
Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe — dipl. ekonomist, ali dipl. ing. tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, ali VII/1 stopnja strokovne izobrazbe —ekonomist, ali inženirtehničnesmeri in aktivno znanje angleškega, ali nemškega jezika.
Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
organizatorja nagrajevanja
—	za nedoločen čas
Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe — organizator dela, ekonomist in 4 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 60 delovnih dni.
TOZD Baterije Ljubljana
vodja sektorja operativne tehnične kontrole
—	za nedoločen čas
Pogoji: VI/1 stopnja strokovne izobrazbe — ing. tehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti.
Poskusno delo traja 50 delovnih dni.
strojnega ključavničarja
—	2 izvajalca — za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe — strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 40 delovnih dni.
orodjarja
—	2 izvajalca — za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe —orodjar in 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 40 delovnih dni.
TOZD Specialne baterije, Šentvid pri Stični
procesni tehnolog'I
—	za nedoločen čas
Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe — kemijske, strojne, ali elektrotehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj, ali V. st. strokovne izobrazbe, kemijske, strojne, ali elektrotehničnesmeri, z možnostjo ugotavljanja delovne zmožnosti.
Poskusno delo traja 50 delovnih dni.
procesni tehnolog II
—	za nedoločen čas
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe — tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 40 delovnih dni.
vodja Izmene
—	za nedoločen čas
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe — strojni tehnik, ali kemijski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj, ali IV. st. strokovne izobrazbe kovinarske smeri, ali kemijski procesničar in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 50 delovnih dni.
dispečer — poenter
—	za nedoločen čas
Pogoji: III. stopnja strokovne izobrazbe — poslovni manipulant in 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 30 delovnih dni.
snažilke
—	za nedoločen čas
Pogoji: Končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih dni.
Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovsko socialni službi ISKRA— BATERIJEZMAJ, Industrija baterij in svetilk, Ljubljana, Stegne 23. Objavni rok je do zasedbe objavljenih del in nalog.
Iskra
Iskra-lndustrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., TOZD-Tovarna antenskih naprav-Antene, n.sub.o.,
61360 Vrhnika, Idrijska 42
razpisuje dela in naloge
1.	Individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika izpolnjevati še naslednje:
—	Končano visoko, ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske, ali organizacijske smeri
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodenja
—	sposobnost vodenja, poslovanja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta
2.	vodje proizvodno tehničnega sektorja
(ni relekcija)
3.	vodje finančno računovodskega sektorja
4.	vodje kadrovsko splošnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika, izpolnjevati še naslednje:
pod 2. — končano visoko, ali višjo izobrazbo elektro, ali strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah
pod 3. — končano visoko, ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju pod 4. — končano visoko, ali višjo izobrazbo pravne, upravne, ali organizacijske smeri
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodenja organizacijskih enot Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1.	razvijalec I
—	več delavcev Pogoji:
—	končana visoka, ali višja izobrazba elektro, ali strojne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih
—	poskusno delo traja 3 mesece
2.	konstruktorja I
—	več delavcev Roaoii:
—	višja izobrazba strojne, ali elektro smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na konstrukciji
—	poskusno delo traja 3 mesece
3.	konstruktor II
Pogoji:
—	višja, ali srednja izobrazba strojne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 2 meseca
4.	tehnolog II
Pogoji:
—	višja, ali srednja izobrazba elektro, ali strojne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 2 meseca
5.	vhodnega kontrolorja
Pogoji:
—	srednja izobrazba strojne, ali elektro smeri
—	1 leto delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 2 meseca
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa, v zaprti ovojnici, na naslov ISKRA TOZD Antene, Idrijska c. 42, z oznako za pod točko 1 »Za razpisno komisijo IPO«, za pod točko 2. 3. in 4. z oznako »Za razpisno komisijo«, za vse ostale naloge pa v 8 dneh Komisiji za delovna razmerja.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh posprejetju sklepa pristojnega samoupravnega organa.
______Mali oglasi______________________________
Prodam malo rabljen TV TRIM z vhodom za računalnik C — 64. Naslov: Urh, Kranj, tel.: 064-27544
Prodamo dva računalniška sistema ID 80/76 po 2,5 m in šest terminalov po 0,5 m. Naprodaj je še programski paket SVSROP za materialno poslovanje v vrednosti 1 m. Informacije: Marko Breskvar, Iskra Avtomatika, Stegne 15 b, TOZD Naprave za energetiko, telefon 556-141, int.: 304.
Iskra
Iskra-lndustrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub.
o.,
61000 Ljubljana, Stegne 15 b
Programska zasnova Avtomatike, ki je s 4200 zaposlenimi ena izmed največjih delovnih organizacij v SOZD Iskra v znatni meri temelji na visokih tehnologijah in programih, v katerih dominira produkcijski dejavnik znanja. Glede na velike naloge, ki nas čakajo na področju raziskav, načrtovanja, razvoja in proizvodnje sistemov in naprav vabimo k sodelovanju dinamične in ustvarjalne sodelavce, ki se želijo tvorno vključiti v naš kolektiv, ki z dobro opravljenim delom, zadovoljevanjem potreb tržišča in hitrim uvajanjem novih znanstvenih in tehnoloških dosežkov v lastne izdelke dosega ugodne ekonomske rezultate.
Zavedamo se, daje naš razvoj odvisen od nas samih, od naših ambicij in zagnanosti za pridobivanje novih znanj in spoznanj.
Komisije za delovna razmerja temeljnih organizacij objavljajo prosta dela in naloge, prepričani smo, da boste med njimi našli področje dela, ki vas zanima in na katerem bi želeli delati. Sprejmemo tudi neomejeno število pripravnikov in absolventov elektrotehniške, ali računalniške usmeritve, ki bi lahko diplomsko nalogo izdelali v času pripravništva.
TOZD Naprave za energetiko Ljubljana
— v področju proizvodnje zaščitnih naprav in avtomatizacijo elektrarn:
1.	vodja inženiringa v energetiki
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike s 5 leti delovnih izkušenj, ZT registracija, strokovni izpit, znanje dveh tujih jezikov
2.	vodja oddelka tehnologije in konstrukcije
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, ali strojništva s 4 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit
3.	tehnolog projektant
(za 4 delavce)
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike s 3 leti delovnih izkušenj
4.	samostojni tehnolog 1
(za 4 delavce)
Pogoji: ing. elektrotehnike s 4 leti delovnih izkušenj
5.	skupinovodja — monter 3
Pogoji: elektromehanik 3 leti delovnih izkušenj
— v področju proizvodnje in razvoja naprav za prenos informacij po energetskih vodih:
6.	vodja konstrukcije
Pogoji: dipl. ing. elektrotehriike, ali strojništva s 3 leti delovnih izkušenj
7.	razvijalec 3
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (ind. el., ali TK) s 4 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika
8.	razvijalec 4
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (ind. el., ali TK) z 2 leti delovnih izkušenj, znanje tujega jezika
9.	razvijalec 5
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (ind. el., ali TK) z 1 letom delovnih izkušenj, znanje tujega jezika
10.	razvijalec 9
(za 3 delavce)
Pogoji: elektrotehnik s 6 meseci delovnih izkušenj
11.	tehnolog proizvodnega programa 2
Pogoji: dipl, ing. elektrotehnike (ind. el., ali TK) z 2 leti delovnih izkušenj
12.	inženir programske opreme 3
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (ind. el., ali TK) s 3 leti delovnih izkušenj
13.	inženir programske opreme 4
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (ind. el., ali TK) z 2 leti delovnih izkušenj
14.	umerjevalec 2
(za 3 delavce)
Pogoji: elektrotehnik s 3 leti delovnih izkušenj
15.	umerjevalec 3
(za 3 delavce)	'
Pogoji: elektrotehnik z 2 leti delovnih izkušenj
16.	monter 1 (za 2 delavca)
Pogoji: elektrotehnik s 3 leti delovnih izkušenj
17.	monter 2
(za 3 delavce)
Pogoji: elektrotehnik z d verni leti delovnih izkušenj
— v področju proizvodnje programsko usmerjenih mikroračunal-nišklh naprav:
18.	inženir programske opreme 2
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (računalništva) s 4 leti delovnih izkušenj, znanje 1 programskega jezika
19.	inženir programske opreme 3
(za 2 delavca)
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike (računalništva) s 3 leti delovnih izkušenj, znanje 1 programskega jezika
20.	vodja informacijsko-računalniške priprave proizvodnje 2
Pogoji: dipl. ekonomist z 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje osnov računalništva
21.	referent za domačo nabavo
Pogoji: elektrotehnik ali komercialni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj
TOZD Trženje Ljubljana
22.	asistent za izvozno dejavnost I
prodajnega področja za varilne in mehanske sisteme Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, ali strojništva, oz. dipl. ekonomist s 5 leti delovnih izkušenj, aktivnoznanjesvetovnega, ali nemškegajezika, izpolnjeni pogoji za delo v ZT
23.	oblikovalec politike pospeševanja prodaje
v službi za marketing aktivnosti
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, strojništva, ali arhitekture, dipl. ekonomist s 4 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega, ali nemškega jezika
24.	izvajalec elementov pospeševanja prodaje
v službi za marketing aktivnosti
Pogoji: ekonomist, ali organizator s 3 leti delovnih izkušenj
25.	komercialist lil
v prodajnem področju elementi
Pogoji: ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj, znanje svetovnega, ali nemškega jezika
TOZD Razvojni inštitut Ljubljana
— za razvojni sektor za avtomatizacijo v energetiki
26.	razvijalec 8
Pogoji: magister elektrotehnike, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega jezika
27.	razvijalec 7
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike s 4 leti delovnih izkušenj
— za razvojni sektor za avtomatizacijo železniškega prometa:
28.	razvijalec 6
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, ali strojništva s 3 leti delovnih izkušenj
29.	razvijalec 5
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, ali strojništva, 1 leto delovnih izkušenj
Če menite, da bi lahko opravljali katero izmed objavljenih nalog, nam pošljite svojo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjega dela na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Področje za kadrovske zadeve, Ljubljana, Stegne 15 b. Rok za prijavo je osem dni od dneva objave tega oglasa.
V kadrovski službi vam bomo radiodgovorili navaša vprašanja: pokličitenas po telefonu: 556-141, int.: 420.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor.
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v petnajstih dneh po sprejemu sklepa.
Iskra
Iskra Kibernetika — Industrija merilno-regulacijske
in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o.,
64000 Kranj, Savska loka 4
Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela razpisujemo naslednja prosta dela, oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
TOZD Tovarna sestavnih delov
1.	vodja tehnološke priprave proizvodnje
2.	vodja tehnične kontrole
TOZD Vzdrževanje
3.	vodja elektro vzdrževanja
TOZD Razvojno-tehnološki center
11.	pomožni delavec
za dela v gradbeni delavnici
12.	dve čistilki
za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov
TOZD Inženiring
13.	vodja proizvodnje sestavnih delov
14.	administrativni referent
na področju planiranja
TOZD Razvojno-tehnološki center
15.	dva orodjarja ali finomehanika
za dela v prototipni in poskusni proizvodnji
TOZD tovarna števcev
4.	vodja ekonomsko-planskega oddelka
in objavljamo naslednja prosta dela, oz. naloge:
TOZD Tovarna sestavnih delov
5.	mojster
— urejevalec strojev za brizganje termoplastov
6.	več strugarjev
za dela na stružnih avtomatih
TOZD Vzdrževanje
7.	vodja tekočih popravil v elektro vzdrževanju
8.	več strojnih tehnikov, ali strojnih mehanikov za vzdrževanje strojev
9.	več elektrotehnikov — elektronikov ali elektrikar-elektronik
za vzdrževanje elektronskih naprav
10.	avtomehanik
za vzdrževanje viličarjev
Iskra
Iskra Commerce, p.o.
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del oz. nalog
Tržno področje Dežele v razvoju Predstavništvo Peking
Predstavnik
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	zunanje-trgovinska registracija
—	aktivno znanje angleškega jezika, ali svetovnega jezika, ki je v rabi v zadevni državi
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kadrovski sektor, Topniška 58.
16.	vodja oddelka planiranja in terminiranja
Kandidati za vsa dela morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje:
Pod točko 1.: — visokošolska izobrazba strojne smeri,
Pod točko 2.: — visokošolska izobrazba strojne, ali organizacijske smeri,
Pod točko 3.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, ali visokošolska izobrazba organizacijske smeri z elektrotehniško predizobrazbo,
—	strokovni izpit iz elektrotehniške stroke za odgovornega vodjo del
Pod točko 4.: — visokošolska izobrazba ekonomske, ali organizacijske smeri
Skupni pogoji za vsa razpisana dela:
—	5 letne ustrezne delovne izkušnje,
—	znanje tujega jezika,
—	ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti,
—	pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Za vsa razpisana dela velja 4 letna mandatna doba.
Pod točko 5.: — štiriletna srednješolska izobrazba strojne smeri,
—	zaželene večletne ustrezne delovne izkušnje
Pod točko 6.: — triletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri
—	strugarska, ali druga ustrezna usmeritev,
—	zaželene ustrezne delovne izkušnje
Pod točko 7.: — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri,
—	5 letne ustrezne delovne izkušnje,
—	zaželeno znanje tujega jezika,
—	ustrezne vodstvene sposobnosti.
Pod točko 8.: — štiriletna, ali triletna srednješolska izobrazba strojne, ali kovinarske smeri,
—	zaželene ustrezne delovne izkušnje
Pod točko 9.: — štiriletna, ali triletna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — usmeritev elektronika,
—	zaželene ustrezne delovne izkušnje.
Pod točko 10.: — triletna srednješolska izobrazba avtomehanske smeri,
—	zaželene ustrezne delovne izkušnje
Pod točko 11.: — zaželena uspešno končana, osnovna šola,
—	starost nad 18 let,
—	sposobnost opravljanja težjih fizičnih del in del na višini Pod točko 12.: — zaželena uspešno končana osnovna šola, starost nad 18 let
Pod točko 13.: — visošolska izobrazba strojne smeri,
—	4 letne ustrezne delovne izkušnje
Pod točko 14.: — triletna srednješolska izobrazba administrativne smeri,
—	zaželene ustrezne delovne izkušnje,
—	uspešno opravljen preizkus znanja strojepisja
Pod točko 15.: — triletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri-orodjarska, ali finomehanska usmeritev,
—	najmanj enoletne ustrezne delovne izkušnje
Pod točko 16.: — visokošolska izobrazba organizacijsko-proizvodne, ali ekonomske smeri,
—	5 letne ustrezne delovne izkušnje,
—	aktivno znanje tujega jezika.
Kandidati za vsa razpisana in objavljena dela naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
Iskra
Iskra-lnvest servis-Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
Delavski svet Iskra Invest servis razpisuje v skladu s 23. in 24. členom statuta in določili družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, naslednja prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
vodenje gospodarskega področja
Od kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	visoka, ali višja izobrazba ekonomske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj na področju financ in poslovnih analiz,
—	strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Iskra Invest servis, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
Delavski svet znova razpisuje v skladu s 23. in 24. členom statuta in določili družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, naslednja prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
vodenje vzdrževanja
Od kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje —
—	visoka, ali višja izobrazba strojne, ali elektro smeri,
—	pet let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav,
—	strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti.
Pri izbiri bo razpisna komisija upoštevala določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi v zaprti ovojnici, z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po sklepanju na delavskem svetu.
ISKRk	OTROČKA ^ABAVI- NAp^AVA	AVTORJEll TjELEŽf . 0t>T>0HO]> KA I6|RE	Z A VOl) Z OSKRBO Zk DIJAKE	^EHOV Amon	sestavil RUDI MURN	LASNICA	MLAD . PRAŠIČEK	MESEC v letu	PETER Mah le	ZVEZj)0- SLOVEC	JELEN Z VILA- STIM RO^oVJEP	NAPAD JUR|Ž
VTIKfič					BODETA NEzA							
PO^KOjtB*					VRSTA BOJNEGA strupa ANTIMON.							
TRIkllTflD- TOLUEjJ				KONTAKT STIK mu					PO} SLOV. OBMOR. MESTO			
KENIJSKI ELEMENT								ARABSKA KŽAVA				
ITAL. j )ENAK ,					LESK0VAC HČERKIN MOŽ.			jutranji SVIT NERES- NICA				
JAPON-JENAR. |				ZAVETJE SKRIVA- LIŠČE TELUR.							SELEN)	ENAKI ČRKI
LJUBIT- ELJ							fRANC. NAZIV ZA MESTO AALST					
STRANICA PRAV0KO1 trirot- kJIKA							TEŽKA KOSMATA TKANINA					
Občni zbor PD Iskra
Tradicionalni vsakoletni občni zbor Iskrinih planincev bo v sredo, 25. februarja ob 17. v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Začenja pa se tudi že letošnja planinska sezona. V organizaciji PD Iskra bomo že v nedeljo, 1. marca šli na Koreno, prelepi hrib med Horjulom in Polhovim gradcem.
Izlet bo vodil Matej Burjak iz horjulske Iskre, pri njem pa lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Njegov službeni telefon je 749-016.
Dobili se bomo ob 7.15 pod uro na ljubljanski železniški postaji. Avtobus odpelje proti Horjulu ob 7.30.
Torej dve vabili hkrati — za občni zbor in za prvi letošnji (tudi nezahtevni) izlet.
ISKRA — glasilo uelovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.