FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

Martinez 50 - Buenos Aires

Težka izbira

Višek krize na Bližnjem vzhodu ni več
v Perziji. Vsa njena težina je prešla ob
obale Sredozemskega morja in nje glav¬
no prizorišče je sedaj Egipt. Ob Sueškem
kanalu je prišlo do prave bitke med An¬
gleži in egiptskimi nerednimi oddelki v
Ismailiji; v Kairu so demonstracije pro¬
ti Angležem dosegle svoj višek v ne¬
deljo 27. januarja, ko je razjarjena mno¬
žice izropala in požgala glavna poslopja
v središču mesta. Zakonita vlada Nahas
paše, ki ima redno večino v parlamentu
je bila odstavljena, ker ni zmogla ohra¬
niti reda. Kralj Faruk je obenem z voj¬
sko prevzel oblast in postavil na vlado
svoje ljudi. Incidenti enake vsebine si
slede v Tuniziji, kjer se domačini zbi¬
rajo v boj proti Francozom. Kakor v
Egiptu, tako so tudi v tej deželi poveza¬
ni z nacionalisti komunisti, ki podžigajo
množice k uporu; v Tuniziji proti Fran¬
cozom, v Egiptu pa tudi proti kralju in
zakoniti vladi. Po ulicah v Kairu so de¬
monstranti vzklikali Stalinu in Rusiji in
terjali takojšnje zavezništvo s Sovjetsko
zvezo.

To boj nacionalistov v Afriki in v Ma¬
li Aziji nosi v sebi veliko tragike. Ka¬
kor v Maroku, tako v vsej francoski za¬
hodni Afriki in v kolonijah južne Afrike,
povsod odmeva klic po samostojnosti .in
izgonu tujcev. Po mestih in naseljih so
nositelji tega gibanja nacionalisti, ki se
naslanjajo v veliki meri na študirajočo
mladino, v revnejših in industrijskih
predelih pa dajejo smer temu gibanju
komunisti s svojo izredno dobro mrežo,
podtalno in javno. Podtalna vodi v Mo¬
skvo, javna pa se naslanja zlasti na so¬
delovanje in pomoč komunistične stran¬
ke v Franciji. Dočim terjajo nacionalisti
s svojo propagando popolno osamosvo¬
jitev in vso suverenost za svoj narod in
popolno neodvisnost lastne politike v
sporu med vzhodom in zahodom, govore
komunisti svojim pristašem, da morajo
poleg nacionalne suverenosti izvojevati
tudi še socialno osvoboditev; nasprotnik
ni samo tujec, ampak tudi domači kapi¬
talist ali veleposestnik, ki bi si v bodo¬
či samostojni državi hotel še naprej o-
hraniti svoje dosedanje privilegije.

Vsa nacionalistična gibanja po 1. 1945
se v Azi ji in v Afriki najprej za taka ko¬
munistična gesla niso mnogo menila. Ra¬
čunala so, da si bodo v lastnih državah
kmalu organizirala oblast in oboroženo
silo, da bodo nato kos komunistom in
njih rovarjenju. V začetku so se v Indi¬
ji, Indoneziji, Perziji in v vsej Afriki
nacionalisti celo radi opirali na komuni¬
ste, ker so v borbi proti evropskemu ko¬
lonializmu morali računati na podporo
iz Moskve. S strašilom iz Moskve so celo
mnogo dosegli v Združenih državah, kjer
so mnogi postali kmalu največji podpor¬
niki vseh teh gibanj, ker da je bilo tre¬
ba prehiteti Moskvo in ji vzeti veter iz
jader. V Moskvi se zaradi tega tudi ni¬
so imeli kaj razburjati, ker na resnost
sodelovanja z nacionalisti tako niso ra¬
čunali. Sodelovali so z njimi le zato, da
so s tem domačim komunistom olajšali
njih organizacijo in pospešili miniranje
vseh odločilnih postojank v- raznih no¬
vih državah.

Med tem se je že posrečilo zahodnim
velesilam ustaliti nacionalistične režime
v Indiji, Indoneziji in Indokini. V Sever¬
ni Afriki se trudijo sedaj dokazati na¬
cionalistom in konservativcem v Maroku,
Tuniziji in Egiptu, kaj jim grozi iz za¬
vezništva s komunisti. V Perziji se je
Musadegova vlada sama odločila za o-
str ejši nastop proti komunistom.

V notranji politiki posameznih dežela
l e  ta smer že dovolj jasna in se tudi
krepi. Drugače pa je z zunanjo politiko
teh držav. Vse te države so mlade in si
sv °jo oboroženo silo šele ustvarjajo;
enako je tudi z gospodarstvom. Vse ra¬
čunajo, kako bi si vse to Utrdile, ne da
bi bilo treba sprejemati kakih mednarod¬
nih obvez. Od Indonezije, čez Indijo in
skozi ves arabski svet in v vsej severni
Afriki tli povsod strah pred tem, kako
se bo treba odločiti v trenotku izbruha
tretje vojne, v katere neizogibnost po¬
računajo. Vsi čutijo samo eno ve-

ba, stopiti zadnji trenutek na stran zma¬
govalca — in to si vsi žele, da bi bile
Združene države — ter deliti sadove
zmage, ako jih bo kaj. Prevladuje nam¬
reč strah, da bo vojna silno dolga, odlo¬
čil pa bo nazadnje tisti, ki bo najdalj
vzdržal.

Da bi pa bilo mogoče počakati na ta
zadnji trenotek, pa si je treba zavaro¬
vati nevtralnost, ali pa vsaj gotovost,
da bosta stranki v sporu to nevtralnost
spoštovali. Nikdo ne dvomi o stališču
Združenih držav; velik je le strah pred
obnašanjem sovjetov. Zato se je treba

včasih prikloniti sovjetom, pri raznih
glasovanjih v mednarodnih zborih po¬
tegniti s sovjeti ali pa celo podpreti to
ali ono sovjetsko resolucijo, ki je sicer
pri nadaljnjem postopku tako spet izlo¬
čeno.

Tisti delež, ki ga komunisti že prina¬
šajo v notranjo politiko teh držav, se bo
j vedno bolj čutil tudi v mednarodni poli¬
tiki azijskih in arabskih dežela. In če
vpoštevamo, da ima ta blok skoraj tri
četrt miljarde prebivalstva in da nadzi¬
ra najvažnejše sirovine na svetu (pe¬
trolej, kavčuk, cink), tedaj lahko spo¬
znamo, na kako važnih osnovah leže po¬
stavke sedanjih bojev v teh predelih
sveta.

Zverinski napad na škofa Vovka

Komunisti so v Novem mestu or¬
ganizirali zverinski napad na ško¬
fa Vovka, ko se je ta mudil v No¬
vem mestu v nedeljo 20. januarja.
Oblili so ga z nafto in nato zažga¬
li. Beograjski dopisnik lista “New
York Times” objavlja to novico v
svoji izdaji z dne 26. januarja po¬
ročilo samo pa je datirano z dnem
25. januarja. List sam objavlja po¬
ročilo pod tem čudnim naslovom:
‘‘Yugoslav mob accused of setting
Bishop afire — jugoslovansko
množico dolže, da je zažgala ško¬
fa”. Že iz naslova se vidi, da ured¬
ništvo lista ne verjame uradnemu
besedilu poročila, ko povdarja, da
“dolže množico” tega zločina dru¬
gi, ne pa list. — Besedilo novice pa
se glasi: “Beograjski radio je no¬
coj objavil, da policijske oblasti
preiskujejo trditev nekega kato¬
liškega predstavnika, ki pravi, da
je množica zlila nafto na škofa in
ga zažgala'in to v Novem mestu
preteklo nedeljo. Msgr. Vovk, škof
iz Ljubljane, je bil težko ožgan, ta¬
ko pravi član njegove okolice. Ra¬
dijska postaja pa dodaja, da je bil
član policije ranjen, ko je ščitil
škofa pred množico. Kakor pravi
radijska postaja, se je incident
dogodil, ko so škofa “spoznali se¬
stre in sorodniki tistih, ki so bili
pobiti med vojno in to zaradi izda¬
jalske vloge in zaradi nelojalnosti

PAPEL PARA DIARIOS SERA PRODUCIDO EN CORDOBA

Noticias de Cordoba cmuncian que en los primeros dias del mes en-
tiante, se inaugurara una fabrica de papel cuyas instalaciones se han
levantado en Rio Segundo. Los propulsores de la industria son iecnicos
alemanes que despues de largos y pacientes esiudios y experimentacion
han logrado producir papel para diario, earla, etc., teniendo como ma-
teria prima la paja de trigo y el lino y la cana de castilla.

Tan notable es el hallazgo de referencia — que solucionaria nues-
tra crisis de papel de diario especialmente — que se anticipa una pro-
duccion de cuatro toneladas diarias, en forma inicial.

Ademas, la empresa, que contara con el apoyo del Banco de Cre-
dito Industrial, se propone construir olra fabrica similar en la provincia
de Santa Fe.

nekaterih duhovnikov v tem okrož¬
ju.”

Zanimivo je, da je uredništvo li¬
sta navedbe o vlogi duhovščine in o
sorodnikih žrtev spet dalo pod na¬
rekovaj. Torej jih citira dobesed¬
no,, ne da bi jih sprejemalo za svo¬
je mnenje.

* * ★

Ta zverinski napad na škofa j
Vovka so organizirali komunisti s
pomočjo svoje policije, krivdo za
dogodek pa zvračajo na “jezo ljud¬
skih množic.” Ta napad spada v
verigo organiziranih napadov na
katoliško Cerkev in njene pred¬
stavnike, vse v okviru posebne
gonje proti Vatikanu, ki je sedaj '
v Jugoslaviji v polnem razmahu. \
Gonja proti veri in njenim pred-1
stavnikom je sedaj edino, kar je o-
stalom titovcem doma še kot pro¬
pagandno sredstvo. Gospodarsko
se morajo klanjati tistim, ki jim
dajejo podporo, vojaško in politič¬
no so odvisni od zapada, moskov¬
skih radio jih iz dneva v dan zmer-;
ja, da so “izdajalci komunizma” in j
da so postali fašisti — ostane jim
l še samo gonja proti veri, da doka-
| žejo, kakšni pravoverni komunisti
i so še. In dogodek v Novem mestu
| dokazuje, da so to v polni meri, saj
so v tem nastopu posekali še teror
| komunistov na Kitajskem proti ka-
1  toliškim duhovnikom.

TOVARNA ZA IZDELOVANJE PAPIRJA V CORDOBI

Iz Cordobe poročajo, da bodo prve dni prihodnjega meseca odprli
tovarno za izdelovanje papirja v Rio Segundo. Z načrti za postavitev to¬
varne so se dalj časa bavili nemški strokovnjaki, katerim se je po več¬
kratnem preizkušanju posrečilo izdelovanje časnikarskega in tudi pisem¬
skega papirja. Kot osnovno surovino bodo porabljali slamo od žita in
stebla od lanu ter trsa.

V začetku bo tovarna proizvajala dnevno 4 tone papirja in bo to
precejšen doprinos za ublažitev krize, ki je na domačem trgu s papirjem.

Za razvoj podjetja jamči Kreditno-industrijska banka. Poleg te tovar¬
ne bodo zgradili enako podjetje za proizvajanje papirja v prov. Sta. Fe.

Pred novimi kom. invazijami

vsod

liko

potrebo: stati izven konflikta, se v
e asu vojne okrepiti in ako bi že bilo tre-

Že dalj časa poročajo listi o komuni¬
stičnih pripravah vzdolž južne kitajske
meje. Kitajska kom. vojska se zbira v
stotisočih, ob meji Indokine so Kitajci
zgradili posebne železniške proge za
premik svojih vojska, premirje na Kore¬
ji — ako pride do njega podpisa — bo
samo oddih na severu, da se povečajo
sovražnosti na jugu. Vsa jugovzhodna
Azija je v nevarnosti. Prave vojaške ak¬
cije se napovedujejo v Indokini in na Ma¬
lajskem polotoku v smeri proti Singapu-
ru, napovedujejo pa se že prvi obrisi po¬
sebne sovjetske strategije, da bi tudi
Indonezija in Birmanija padli in prešli v
zbor sovjetskih satelitov.

Sovjetske priprave v tem delu Azije
niso bile neopazne. O tem se je že pisa¬
lo več mesecev; ta nova sovjetska ofen¬
ziva je bila'glavni predmet razgovorov
med Trumanom in Churchillom v Wa-
shingtonu. Oba državnika sta po svojih
razgovorih v svojih izjavah napovedala,
da bosta obe velesili z vsemi sredstvi
zavrli ta sovjetski vdor proti jugovzho¬
du. Toda ni ostalo samo pri tej napovedi.
Na glavni skupščini Združenih narodov
je bila v Parizu sprejeta resolucija, ki
svari sovjete pred invazijo v nova
področja v Aziji in sporoča v Moskvo, da
bodo članice Združenih narodov znale
odgovoriti na tak napad in to s primer¬
nimi sredstvi.

SVARILA NISO MNOGO POMAGALA

Te dni je na velikem zboru ameriških
gospodarstvenikov govoril guver n e r
New Yorka Dewey. Preteklo poletje je
potoval več mesecev po področju na ju¬
gu Azije. Takoj uvodoma je povedal, da
meni, da bodo Združene države izgubile

vse postojanke proti sovjetom v Aziji,
ako ne preprečijo, da bi sovjeti sprožili
invazijo v jugovzhodne dele Azije. Se¬
daj se pripravljajo sovjeti na vdor v In-
dokino, sledil bo sunek na Malajski pol¬
otok in v Birmanijo, položaj Indonezije
in Indije bo s tem postal tako kočljiv, da
bosta obe novi državi počasi klecnili pred
sovjeti. Ko bodo Združene države izgu¬
bile stik in nadzor nad tem delom sve¬
ta, bo brez veljave obrambni pakt, ki
je bil pred kratkim sklenjen s Filipini,
Avstralijo in Novo Zelandijo. Danes je
obrambna črta Združenih držav na Pa¬
cifiku še na črti Japonska, Koreja, Fili¬
pini, Indokina, Indonezija, Avstralija in
Nova Zelandija, ko pa bodo padle dežele
jugovzhodne Azije, se bo ta obrambna
črta morala umakniti spet na Havajsko
otočje, če ne celo na obalo Kalifornije.
Dewej pa je dodal, da je že 1. 1945 sva¬
ril Trumanovo vlado, da naj se ameriške
sile ne umaknejo s Kitajske, pa ni nič
pomagalo, zmagali so tisti, ki so bili
proti nadaljnji pomoči Čangkajšku in
vsa Kitajska je postala plen sovjetov.
Že 1. 1947 je Dewey svaril, da naj se
ameriške čete ne umaknejo s Koreje, ker
bodo komunisti s severa izrabili odsot¬
nost ameriških sil v Južni Koreji in
vdrli proti jugu. Obe napovedi sta se na
žalost izpolnili in danes smo tik pred no¬
vim sovjetskim navalom na ostale dele
Azije. V deželah kontinentalne Azije ži¬
vi sedaj še izven kom. oblasti 140 miljo-
nov prebivalstva, toda to še ni najvaž¬
nejše: v Indokini, v Siamu, na Malaj¬
skem polotoku in v Birmaniji so naj¬
bogatejša ležišča nekaterih sirovin (kav¬
čuk, baker, mangan).

Ako si hočejo Združene države ohrani¬

ti dostop do teh dežela in njih bogastev,
tedaj morajo kreniti v obrambo proti
sovjetski invaziji in to z vsem razpolož¬
ljivim orožjem. Sovjetom je treba naka¬
zati, da jih čaka protiudarec z vso silo,
obenem pa je treba vse te dežele pove¬
zati med seboj v veliko obrambno zvezo.
Dosedanji pakt z Japonsko, Filipini,
Avstralijo in Novo Zelandijo ni dovolj;
v Pacifiku je treba skleniti enako obram¬
bno organizacijo, kakor je bila sklenje¬
na za obrambo Evrope, ko je bila zvarje¬
na Atlantska obrambna skupnost.

PORAST KOMUNIZMA V INDIJI
Newyorški listi so te Deweyeve misli
objavili na vidnih mestih in s posebnimi
komentarji. Predvsem naglašajo listi, da
bodo nove obveze v Pacifiku še bolj
obremenile ameriške finance. Toda vse
to bi se dalo prenesti, ako bi v teh deže¬
lah bilo tako razpoloženje, ki bi kazalo,
da hočejo te dežele resnično ohraniti
svobodo in uiti kom. nadzorstvu.

Te dni se zaključujejo volitve v Indiji.
Dosedanji poglavar Indije Shri Nehru je
napovedoval, da bo njegova kongresna
stranka ohranila dosedanjo večino. Toda
dosedanji izidi kažejo, da bo njegova ve¬
čina v parlamentu skromna. Zelo pa so
porastli glasovi kom. stranke v celoti,
v nekaterih pokrajinah pa je celo nevar¬
nost, da bodo imeli kom. s svojimi so¬
potniki večino v pokrajinskih zborih.
Najbolj zanimiv je slučaj volitev v deže¬
li Malabar na skrajnem južnem delu In¬
dije. V tei sicer "najlepši, a najrevnejši
deželi Indije” so komunisti s svojimi za¬
vezniki na levici prejeli 48% glasov.

Dopisniki ameriških listov se vprašu¬
jejo, odkod tolik porast kom. glasov v
tem delu Indije, ki je enako daleč od
kom. Kitajske kakor od sovjetskih pod¬
ročij. Po analizi volilne propagande se je
izkazalo, da je med nepismenimi volilci
— in teh je v Indiji ponekod 95% —
nabolj delovala govorica o agrarni re
formi na Kitajskem, kjer da so revni
kmetje prejeli dovolj zemlje za pridelo¬
vanje riža. In prebivalstvo v Indiji sma¬
tra riž za nailjubšo hrano. Med volitva¬
mi so iz Pekinga napovedovali, kolikšni
tovori riža so na poti v Indiio. Nehruie-
va vlada je med prebivalstvo razdelila
dovoli žita in preprečila lakoto; toda lju¬
dje si žele riža in tega je v kom. deželah
Azije več kakor pa drugod. Tako vsaj
pravi kom. propaganda.

Vodja sodobne Indije in vodja kon¬
gresne stranke Shri Nehru ni hotel nik¬
dar veljati za nasprotnika komunistične
ideje, bil je le nasprotnik nasilnega u-
veljavljanja komunizma. V komunizmu
in v Moskvi je videl pohod progresizma
na splošni poti naporov za boljši red v
svetu; sedaj bo imel v kongresu skoraj
sebi enako stranko kom. opozicije, ki je
po njegovih zakonih o toleranci do levi¬
ce prišla že na prag prevzema oblasti.
Nehru pravi, da je bodočnost Indije v
njeni politiki nevtralnosti v sporu med
sovjeti in Združenimi državami. Z na¬
raščanjem kom. glasov bo komaj mogo¬
če še dolgo zagovarjati to stališče.

KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE
SLOVENIJE 1952

“Jasni se. Spoznanje, da izven
Boga ni pravega miru, se širi. Iz
strahot pretekle vojske in iz ne¬
popisnih stisk povojnih razmer se
Mr ju j e prepričanje, da ni druge¬
ga temelja za srečno življenje člo¬
veka in cele družbe, kakor tisti, ki
ga je postavil Bog v svojih razo¬
detih zapovedih. Če bodo državni¬
ki in narodi šli po poti tega spo¬
znanja, bo prišla svoboda in reši¬
tev tudi za naš narod. Prekrižanih
rok ne smemo čakati. Kar kdo mo¬
re storiti, da se jasnost pospeši, ji
dolžan storiti, čeprav ne bi mogel
drugega kot o tem govoriti svoje¬
mu okolju in z molitvijo podpirati
tiste, ki vodijo usodo narodov in
držav.”

Te tehtne in pomembne besede
je naslovil na vse Slovence prev-
zvišeni g. dr. Gregorij Rožman v
svoii letošnji poslanici, ki je ob¬
javljena v Koledarju - Zborniku
Svobodne Slovenije za leto 1952.
Če ga še nimate, kupite ga takoj
v upravi na Victor Martinez 50.
Stane samo 35 Pesov. Pri naroči¬
lu po pošti 3 Pese več za poštnino
in ovojnino.

Konferenca Srednje-vzhodno
evropskega odbora
v Londonu

Pretekli torek se je pričela v Londo¬
nu konferenca zastopnikov Evropskega
gibanja za Srednjo in Vzhodno Evropo,
kateri pripadajo predstavniki vseh na¬
rodov za železno zaveso. Med vodilnimi
emigrantskimi politiki so bili navzoči
bivša predsednika poljske vlade grof
I>aczynski ter Mikolajczyk, bivša ro¬
munska zun. ministra Giscianu in Ga-
fencu in bivši voditelj slovaške Ljudske
stranke Štefan Osusky. Kot zastopniki
zahodno evropskih narodov so bili med
drugimi navzoči belgijec Paul Henri
Spaak, franc, poslanec in bivši preds.
Vlade Paul Reynaud in številni angleški
ministri in poslanci. V pozdravnem go¬
voru je angl. minister Harold Mac Mil-
lan izjavil, da so se navzoči zastopniki
zbrali k velikem idejnemu zboru, ki naj
pokaže vsemu svetu, da je Evropa ena
sama celota, ki ne more biti niti sedaj
niti kdaj koli kasneje deljena: evropski
narodi morajo ponovno vzpostaviti v ce¬
loti vso svojo neodvisnost in popolno
svobodo”.

Kot nam javljajo iz Washingtona,
sta zastopala Slovence na tem zborovan¬
ju gg. profesor Sekolec Franjo ter Lav-
tencič.

Stran 2.

I

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 31. I. 1952

IZ TEDNA V TEDEN

Iz svobodMegu svetu

USA: Za predsedniške volitve v USA,
ki bodo v novembru t. L, se je pričelo
živahno trenje med demokrati in repub¬
likanci. Republikanci so objavili kandi¬
daturo Eisenhorverja, poleg Tafta in še
dveh guvernerjev, medtem ko je na de¬
mokratski strani objavil kandidaturo se¬
nator Keufauer, Truman pa se do apri¬
la še ne bo izjavil ne za ne proti lastni
kandidaturi. Gen. MacArthur je zahte¬
val, da ga izbrišejo z vseh kandidatnih
list. — USA in Brazilija sta sklenili vo-
vojaški sporazum o medsebojni pomoči
USA se pogaja za take sporazume tudi
s Čilom, Kolumbijo, Meksiko, Perujem
in Uruguayem. — USA so ukinile sle¬
herno gospodarsko in tehnično pomoč
Egiptu, Afganistanu, Burmi, Iraku in
Irski, ker niso pristale na določila ame¬
riške pogodbe o medsebojni pomoči. —
Eisenhower je v Parizu izjavil, da
“ZSSR še ne bo pričela s splošno vojno,
tudi ne, če bomo oborožili Nemce.” Po
njegovem mnenju Stalina ne bo odvrnila
od začrtane poti nobena zavezniška po¬
teza. Glede evropske skupnosti je izja¬
vil, da brez politične enotnosti tudi ne
more priti do tesnega gospodarskega so¬
delovanja. — Po mnenju ameriškega in¬
dustrialca Vogelerja, ki je bil zaprt na
Madžarskem, je “USA postala drugoraz¬
redna vojaška sila na svetu zaradi hitre
razorožitve po drugi svetovni vojni.” —•
Ameriški vojaški strokovnjaki so obja¬
vili, da je eno od novih orožij, ki jih bo
uporabljala ameriška vojska v slučaju
vojne, atomska megla, ki bo prisilila so.
vražnika na umik z okuženega ozemlja
ali pa ga uničila.

ANGLIJA: Prvič, odkar je v Španiji
na oblasti Franco, je angl. mornarica
obiskala špansko pristanišče El Ferrol.
Ta obisk je samo uvod v daljši in večji
obisk angl. sredozemske flote španskim
pristaniščem. — Feldmaršal Alexander,
dosedanji guverner Kanade (znan iz
Vetrinja), je bil imenovan za obramb¬
nega ministra v Churchillovi vladi. —
Lord Balfour je izjavil, da se bo ‘Angli¬
ja znašla na robu propada, ako ne uspg
merodajnim ljudem obdržati kontrole
nad stanjem funta šterlinga v odnosu z
drugimi valutami. Petdeset miljonov An¬
gležev ne bo dolgo več obstajalo,’ pravi
Balfour, ‘ako se to zgodi, kajti mi smo
kot dežela živeli daleko preko naše zmo¬
gljivosti in hoteli preveč narediti v pre¬
kratkem času. Dokaz leži v tem, da ni¬
smo bili v stanu zavreti inflacije.”

NEMČIJA: V okviru nove nemške ar¬
made bo ustanovljena tudi samostojna a-
viacija 1500 avionov ter 100.000 osebja,
ki ga bodo sestavljali najboljši piloti in
pomočniki iz II. svetovne vojne.

VATIKAN: Vatikan in Japonska sta
sklenila obnoviti diplomatske odnose.

JAPONSKA: Jap. vlada se je odloči-
spričo nujne potrebe takoj povečati šte¬
vilo svoje vojske na 10 divizij; vse višje
oficirje bodo prevzeli iz bivšega oficir¬
skega kadra, ki je vodil vojno proti
USA; nekateri jap. listi k temu sklepu
vlade pišejo, da ‘je to šele začetek nove
jap. armade’ za obrambo interesov de¬
mokratičnega sveta.

HONGKONG: Po ugotovitvah nac.
kit. inform. službe je v zadnjem času
šlo skozi Hongkong preko 135.000 t. o-
rožja v roke kit. komunistom.

VIETMAN: V težkih bojih z uporniki je
franc, in domačim četam uspelo zasesti
preko 15.000 ha plodne zemlje riževih
nasadov. S tem upajo zagovoti vsaj del
živilske preskrbe domačega prebivalstva.

AVSTRALIJA: Veliki požari pašni¬
kov v Avstraliji, ki so uničili sleherno
grmičevje na povzšini več stotin, kva¬
dratnih kilometrov, so doslej povzročili
nad 3 milijone funtov šterlingov škode,
ker je pri tem poginilo več stotisoč o-
vac in nad 30 tisoč živine. Požare je
povzročila velika suša.

BURMA: Burmanske čete so se te dni
spoprijele z nekaj tisoč možni močnimi
oddelki nac. kitajskih čet, ki se drže na
meji Burme in rdeče Kitajske ter od
tamkaj vodijo napade na kom. edinice.
Na burmanski protest pri Amerikancih
zaradi amer. orožja, ki ga nac. vojaki
imajo, Amerikanci še niso odgovorili.

Z« železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Pravoslav¬
ni huhovnik Dragoslav Veljkovič je bil
obsejen na zaporno kazen zaradi ‘zlora¬
be prižnice’ proti državi.

ZSSR: Sovj. vlada je na vse proteste
zah. zaveznikov in Nemcev sporočila,
da je zanjo vprašanje nemških in jap.
ujetnikov rešeno, kajti na njenem ozem¬
lju se nahaja samo še nekaj tisoč teh
ljudi, ki pa so vsi v razpravi zaradi voj¬

Vaške straže v Vietnamu

Za Pirkovičevim fantaziranjem o l
Gestapu v talarju in preganjanju sata¬
na izpod Gorjancev je Franček Saje po
nekaterih poizkusih blatenja antikomu-
nistične borbe objavil po nalogu CK
KPS posebno knjigo z naslovom “Belo¬
gardizem”, katere prvi del smo pred
kratkim dobili na vpogled. Z izdajanjem
tako pisanih knjig bi rad CK KPS pisal
zgodovino slovenske revolucije samo s
svojega stališča, ki je danes spričo do¬
godkov v svetu popolnoma napačno.

Včasih se zdi, da imajo slovenski ti-
tovei, izišli iz vseh različnih vrst disi¬
dentov in nergačev, smisel za humor.
Tako bi vsaj človek na tujem, zasledujoč
dogajanje doma po komunističnem ‘Po¬
ročevalcu’ in ižišlih knjigah lahko skle¬
pal, če prebira različne Pirkoviče in Sa¬
jete, Kranjce in Kosmače. Res si ni mo¬
goče misliti, kako se ti tovariši v ured¬
niških sobah med seboj menijo, ne da bi
se pri tem spomnili žalostne usode svo¬
jih poklicnih tovarišev Cokana in Brej¬
ca, Čampe in Jarca in drugih. Prav lah¬
ko pa je zaključiti tako nam kot najbrž
tudi njim razmišljanje o trenutnem
stanju slovenske komunistične diktatu¬
re in njega bombastičnih gesel o novi
družbi na slovenskih tleh z ugotovitvijo,
da bodočnosti komunizma na naši zemlji
grozi obupna praznina idej, porazna po¬
doba neizpeljanih načrtov in popoln po¬
lom revolucionarnih krilatic. Naslon na
zahod in pogosti obiski v Trstu (kdo bo
še prišel za dr. Cankarjem, Steletom u-
metniki in drugimi?) so v jasni luči po¬
kazali slovenskim sopotnikom da je
gradba ‘novega človeka’, o katerem je
sanjal in žlobudral Kocbek, zastala zara¬
di volje naroda — upirati se in upreti
nadaljni tiraniji ‘tovarišije ljudi z bom¬
bami’.

Stik s svetom, katerega so doslej urad¬
no — in neuradno še bolj sovražili, je
tako v partijcih kakor v sopotnikih iz¬
zval izpraševanje vesti: na zahod se ne
moremo prikazati kot moskovski agent¬
je, sicer ne bo dolarjev; zahodnjakom
se ne moremo predstaviti kot bivši tero¬
risti, atentatorji, politkom. in terenci,
sicer ne bo konzerv; zahodu ne bomo ob
prvem snidenju povedali, da smo zara¬
di trebuha z njim, a s srcem v Moskvi,
sicer ne bo obuval za vojsko; zahodnim
oficirjem na manevrih ne bomo pokaza¬
li rekviriranja v noči, streljanja v ži¬
ve tarče a la Kočevski Rog, pitja člo¬
veške krvi a la Suhor in likvidacij sre¬
di ulice a la Ljubljana, sicer nam bodo
namesto lahkega orožja poslali prisilne
jopiče. Ne! Vsega tega zahod ne sme
vedeti. Še manj videti! Tja moramo pri¬
ti oprani in umiti kot učenčki v prvi
razred ljudske šole, tja moramo priti
bolj lepi in svetli, kakor pa so zu¬
naj oni naši, ki so se pred leti dvig
nili proti komunistični partiji. Zato la¬
ja Pirkovič in si izmišljuje, zato je Sa¬
je po ukazu CK KPS rodil spet ‘Belo
gardo’. Rodil v takem času, ko naši ko¬
munisti ponovno rabijo nasprotnika do¬
ma, da morejo na ta način opravičiti še
nadaljni obstoj masovnih zaporov in ta¬
borišč. Rodil belo gardo tako, kot jo je
na zimo 1941. rodil Baebler in jo je
‘Poročevalec’ ob Emmrovi smrti razkri-
čal kot smrtnega sovražnika poletu
mlade KP na pohodu.

Tako kot tedaj tudi sedaj ni bele gar¬
de; tako kot tedaj bodo tudi sedaj iz vrst
naroda izšle legije vaških straž, da ob¬
varujejo domove pred zadnjim divjan¬
jem KPS. In če smo bili leta 1942. edi¬
ni na vsem svetu, ki smo iz lastnih sil
zgrabili za orožje, da se upremo komu¬
nistični tiraniji, potem sedaj te vaške
straže, ki že nevidno nastajajo sredi
slovenske zemlje, niso več osamljene.
Popolna pravilnost našega zadržanja
tedaj, dosledna pripadnost narodovim
idealom se vsak dan bolj potrjujejo

Naš odločni in načelni odklon komu¬
nizma in razgaljenje njegovih namer,
ki jih je sam tako odkrito povedal po
prihodu na oblast leta 1945, ni bilo ni-
kako izdajalsko dejanje napram naro¬

du niti tedaj in je še manj danes,-ko vsi
svobodoljubni narodi smatrajo za svo¬
jo najvišjo narodno dolžnost, postaviti
se v boj proti komunizmu. Zato takšno
pranje zamorca, kot ga poskušajo Pir¬
kovič Saje et cns, ne bo nič zaleglo spri¬
čo dramatičnega članka Grahama Gree¬
na v iLifeu, ki je po večmesečnem bi¬
vanju na Malajskem otočju kot novinar
opazoval vsa obdobja komunistične gue-
rille proti rednim angleškim oblastem,
Ta Greene, čigar glas bo v svetu bolj
odjeknil kakor vsi komunistični najeti
kričači, je v članku o nacionalnih četah
Malaje proti komunističnim guerilcem
zapisal po obisku domačih čet v Indo-
kini med drugim tudi naslednje: “Je pa
nekdo, proti kateremu nevarnost komu¬
nizma vedno obstoja, pa naj bo to bo¬
gat ali reven, izobražen ali kmet: ta
nekdo so vietnamski kristjani. Nekega
dne sem v Fat Diemu, na severu Indo-
kine, prisostvoval inšpekciji čet prosto¬
voljnih in neplačanih stražarjev, in¬

špekciji, ki jo je opravil vietnamski ka¬
toliški škof. Ni bilo več kot 2000 ljudi,
pomanjkljivo uniformiranih, a jaz bi se
počutil bolj varnega boriti se z njimi
ramo ob rami kakor pa s 100.000 dobro
oboroženimi malajskimi policisti. Moč
teh 2000 je izvirala iz najvišjega ideala
ljubezni do domovine, kajti krščanstvo
je tudi svojevrstna oblika patriotizma.
Ti prostovoljci so pripadali božji državi,
ponosni na to, da so njene meje izven
zemlje in na njej borečih se ljudi. Po¬
glejte, bi rad dejal svojim malajskim
prijateljem, kako je mogoče zmagati
zlo: ideja je bila v borbi z idejo!”

Tako Graham Greene. Tako piše za¬
hodnoevropski novinar svetovnega slo¬
vesa leta 1952. v svetovnih listih, piše
dejstva, katerih resničnost smo doživ¬
ljali prav pred desetimi leti. Danes nas
ni sram kot nas tudi tedaj ni bilo, da¬
nes vemo samo to, da bodo še premnogi
narodi morali iti po prav isti poti, kate¬
ro jim je naš mali narod, prežet z domo¬
vinsko ljubeznijo in napojen z resnicami
krščanstva pokazal v dneh svojega naj¬
hujšega trpljenja.

©ostatki za oiroke v Tilovisii

nih zločinstev. — ZSSR je izročila USA,
Franciji in Angliji noto, v kateri jih o-
pozarja, da “smatra organiziranje bloka
v vzhodnem Sredozemlju in na Bliž¬
njem vzhodu v okviru atlantskega pakta
kot napadalno dejanje” in da “bodo te
države odgovorne za sprožitev tretje
svetovne vojne.”

KOM. KITAJSKA: Pekinški radio je
objavil, da so ameriška letala v zadnjih
dneh letala nad raznimi kitajskimi pro¬
vincami in Mandžurijo ter odvrgla več
rušilnih in zažigalnih bpmb. Kitajci opo¬
zarjajo Amerikance, da “tako postopa¬
nje vodi do nujnih težkih posledic v tem
delu sveta”.

Po tolikih debatah in posvetovanjih
so v Jugoslaviji le izdali uredbo o dokla¬
dah za otroke. Pa kakor vsa vprašanja
v sedanji Jugoslaviji pod komunisti, ta¬
ko so tudi to vprašanje rešili polovično,
pomanjkljivo in krivično. Eni imajo vse
pravice, drugi pa nobenih.

Pravico do doklade za otroke imajo
delavci in uslužbenci, zaposleni v držav¬
nih gospodarskih podjetjih, ustanovah in
uradih, dalje zaposleni v zadrugah, za¬
družnih in družbenih organizacijah, da¬
lje aktivni podoficirji, oficirji in gene¬
rali ter pripadniki ljudske milice, člani
predstavniških organov, uživalci osebne
in rodbinske pokojnine ter razni invalidi.

Iz tega vidimo, da delavci in uslužben¬
ci v zasebnih podjetjih ali v gospodinj¬
stvu nimajo pravice do doklad za otroke.
Prav tako nimajo te pravice tudi zaseb¬
ni obrtniki, kočarji, bajtarji, mali sa¬
mostojni kmetje, ribiči itd. če si v zadru-
gi-kolhozu, imaš vse pravice, izven za¬
druge pa nobenih.

Uredba predvideva stalno doklado za
otroke in enkratni dodatek za opremo
novorojenega otroka.

Stalna doklada za otroke znaša 1.300
din mesečno ali 50 din. dnevno. Poleg te¬
ga pa še 425 enot industrijskih bonov
mesečno.

Ta znesek je za polovico manjši, kakr¬
šen bi moral biti, če praračunamo vred¬
nost prejšnjih živilskih nakaznic, ki so
pripadale otrokom in višino cen pred od¬
pravo nakaznic. Po tem računu bi mo¬
rala otroška doklada znašati nekaj nad
2.500 din, poleg industrijskih bonov.

Stalna doklada pripada redno do kon¬
čanih 14 let otrokove starosti, pri učen¬
cih pa tudi do 20 leta oz. 25 leta (uni¬
verze) starosti.

Če pa ima kak delavec doma še nekaj
zemlje (2 ha obdelane zemlje), ali če v
prostem času izvršuje še privatno profe-

Pesniška zbirka “Poljub" je
•prva emigrantska bibliofilska pu¬
blikacija. Natisnjena v 300 izvo¬
dih pomeni s pesniškega, prav po¬
sebno pa še z grafičnega stališča
zelo prijetno presenečenje. Iz
obeh, pravkar omenjenih stališč,
pomeni zbirka važen doprinos k
NAŠI MODERNI UMETNOSTI.
Grafično opremo je oskrbela BA¬
RA REMEČEVA, pesmi pa so DE-
BELJAKOVE. Lesorezi Bare Rem-
čeve so zelo ploskoviti in kot taki u-
činkujejo predvsem dekorativno. V
želji po čim močnejšem- grafičnem
izrazu se slikarica skrbno varuje
vsake tonske obdelave. Zadovolju¬
je jo le črno-beli, oziroma rdeče-
beli efekt. (V tej sn^eri sta med
Slovenci delovala zlasti Perušek in
M. Maleš).

Kompozicijsko najbolje rešen se
mi zdi lesorez, ki ilustrira “Novi
cvet”, potem oni k Orestu in Ifi¬
geniji in prav posebno še zadnji
lesorez (“Pridi”).

V rdeči barvi odtisnjeni lesore¬
zi učinkujejo precej trdo. Mnenja
sem, da bi sivo-modra barva dosti
bolje ilustrirala pesnikovo neiz¬
merno hrepenenje in bolest.

Platnice so vezane v najfinejše
sivo - zelenkasto usnje, napis je
preprost in odstisnjen v črni bar¬
vi. Knjiga na knjižni polici učin¬
kuje res razkošno in upati je, da
bodo rojaki pridno segli po njej
— saj pomeni zaradi omenjenih
kvalitet resničen doprinosk k slo¬
venski umetnosti in je kot taka
idealno darilo za vsako priliko.

BOŽIDAR M. KRAMOLC

sionalno delo, nima pravice do doklade
za otroke.

Čl. 10 uredbe uvaja čakalno dobo za te
doklade. Šele po enem neprekinjenem le¬
tu dni službe ima delavec pravico do te
doklade.

Dodatek za opremo novorojenega otro¬
ka znaša enkrat 8.000 dinarjev. Toliko
pa stane v Jugoslaviji samo volna za
eno otroško obleko; ducat plenic pa sta¬
ne okoli 5.000 dinarjev.

Ljudstvo je doma s to uredbo za eno
“socialistično” pridobitev bogatejše, v
resnici pa za eno stopnjo še bolj revno.

Adolf Wesfen

V četrtek 24. januarja je preminul v
Lienzu v Avstriji g. Adolf Westen, brat
znanega celjskega in jeseniškega indu¬
strialca g. Avgusta (Vestna in oče v
Buenos Airesu živečega g. Maksa '(Ve¬
stna, ki je ob prihodu novih slovenskih
emigrantov v Argentino marsikateremu
našemu rojaku napravil velike usluge.

Pok. Adolf Westen je bil znan po svo¬
jem mirnem značaju in po plemenitosti
svojega srca. Radi teh lastnosti je imel
med Slovenci veliko odkritih prijateljev.
Pa tudi v begunstvu je marsikateri Slo¬
venec v stisku občutil njegovo radodar¬
no srce in številne so družine, katerim
je pokojnik priskočil velikodušno na po¬
moč v stiski.

Težko prizadeti družini g. Maksa A.
(Vestna v Buenos Airesu izrekamo iskre¬
no sožalje, pokojnika bomo pa ohra¬
nili v trajnem spominu.

Mešfroviceva razstava
v Torontu

V torontski umetniški galeriji (Art
galery of Toronto) so te dni odprli zelo
pomembno razstavo Meštrovičevih relie¬
fov, rezanih v les.

Petindvajset lesorezov ponazoruje
Kristusovo življenje. So to ogromne ta¬
ble po formatu in pokrivajo dve veliki
razstavni dvorani. Tehnično in oblikovno
pomenijo ti reliefi triumf ogromnega ki¬
parjevega znanja, izrazno pa so velika
manifestacija krščanstva in človekoljub-
lja. Kanadski kritiki imenujejo Meštro-
viča za enega največjih mojstrov kipar¬
ske umetnosti po Michelangelu. Promi-
nentni listi mu posvečajo cele kolone. V
na najfinejšem papirju tiskanem kata¬
logu je najti podrobnosti iz umetnikove¬
ga življenja in ocene njegovega dela.

Božidar M. Kramolc

DRUGA DRUŽABNA PRIREDITEV
DRUŠTVA SLOVENCEV BO NA
PRISTAVI V SOBOTO, 16.

FEBRUARJA

Vsi smo potrebni oddiha in raz¬
vedrila v prijateljski slovenski druž¬
bi. Sedaj nam je Društvo Slovencev
z velikimi žrtvami to priliko preskr¬
belo. Požrtvovalni pevci in igralci
ter priznani orkester slovenskih fan¬
tov bodo skrbeli, da bo prireditev
pestra in vesela. Od materialnih do¬
brot, ki bodo na razpolago, opo¬
zarjamo že danes na prašička, pe¬
čenega na ražnju. Začetek ob 18.
uri.

Za pravilno rešitev ugank Odbi-
ralnica. Čarobni kvadrat. Posetnica,
Planine in Hodniki v mladinskem
delu Koledar j a-Zbornika Svobodne
Slovenije za 1952 imamo priprav¬
ljenih veliko lepih nagrad. Otroci,
na delo! Lotite se reševanja ome¬
njenih ugank in nam rešitve pošlji¬
te do 29. februarja t. 1. na naslov:
Eslovenia Libre, Victor Martinez 50,
Buenos Aires.

ARGENTINA

Predsednik gral Peron bo imel 4 .
februarja zopet konferenco z guver¬
nerji vseh provinc.

V Santa Rosa so v torek slovesno
proglasili novo provinco Eva Peron.

Gral Bertollo, šef prestolniške poli¬
cije, je že popolnoma ozdravel in je y
torek zopet prevzel svoje posle.

V bližini mesta San Clemente v
prov. Bs. Aires se je na odprtem
morju potopila argent. tovorna ladja
“Calamar”. Posadko je rešila sever-
noam. ladja “Mormasun” in jo pri¬
peljala v Mar del Plata.

Na Avellanedi je policija zalotila
na neprijavljenem sestanku 34 komu¬
nistov, ki so pripravljali besedilo za
letak proti vladi in obstoječemu jav¬
nemu redu.

Policijske oblasti v Bs. Airesu so
prišle na sled široko razpredeni mre¬
ži verižnikov, ki so namenoma uniče¬
vali velike količine krompirja, čebu¬
le in ostale vrste povrtnin, samo, da
bi se čutilo pomanjkanje teh živil na
prestolniških trgih. “Democracia” na¬
vaja, da so ti verižniki že decembra
meseca 1951 že iz skladišč v Bs. Ai¬
resu zvozili v reko samo krompirja
4.000 ton. Oblasti sedaj preiskujejo
kako velike količine povrtnin 'so mo¬
rali ti brezvestneži uničiti že med
prevozom do prestolnice.

Sindikat prodajalcev povrtnine je
sklenil, da bo radi pobijanja verižni-
štva v Bs. Airesu tudi sam prodajal
krompir po uradno določeni ceni
S 0.50 1 kg po prestolniških ulicah.
V ta namen prevaža krompir po uli¬
cah in ga tam tudi prodaja s 5.000
tov. avtomobili.

Proizvodnja mleka se je radi zbolj¬
šanja stanja pašnikov na celem
državnem področju občutno dvignila.
Zaradi zadostnih padavin se je zbolj¬
šalo tudi stanje živinoreje.

17.000 predlogov za izvedbo raznih
javnih del v drugem petletnem načrtu
na področju raznih provinc je prejelo
Min. za tehnične zadeve od privatni¬
kov in javnih ter privatnih ustanov
in delavskih sindikatov. Do teh pred¬
logov je prišlo na pobudo predsedni¬
ka grala Perona samega, ki je v svo¬
jem govoru o drugem petletnem
gospod, načrtu narod pozval naj so¬
deluje pri izvedbi tega načrta tudi s
predlogi za izvedbo tistih javnih del,
ki so najnujnejša.

Truplo ponesrečenega franc, alpi¬
nista Jacgues Poincenot-a, ki se je z
ostalo franc. alp. ekspedicijo hotel
povzpeti na vrh dosedaj še neprema¬
gane gore Fitz Roy, pa je 28. dec.
1951 utonil v deroči reki v planin¬
skem področju omenjene gore, je o-
rožniška patrulja iz mesta Tres La¬
gos našla v reki La Vuelta.

Sveto mašo na vrhu kraljice An¬
dov Aconcagua, katerega je pred le¬
ti hotel doseči tudi naš rojak č. g.
Jože Kastelic, a se je pri tem smrtno
ponesrečil, je imel nedavno osebni
tajnik mendoškega škofa Rev. Jorge
H. Torres. Z njim je bil tudi prefekt
mendoškega škof. semenišča Carlos
Royo.

Nova trgovinska pogodba med Ar-
Argentino in Brazilijo bo podpisana
v najkrajšem času. Zaradi zaključit-
ve zadnjih formalnosti bo odpotoval
kmalu v Rio de Janeiro minister za
gospodarstvo dr. Ares.

Pokrajinska vlada v Tucumanu je
sklenila, da se bo prestolnica te pro¬
vince Tucuman v bodoče zopet ime¬
novala z imenom svojega ustanovi¬
telja San Miguel de Tucuman.

Ministrstvo za industrijo in trgo¬
vino je odredilo, da je vsem gostin¬
skim podjetjem na vsem državnem
področju en dan v tednu prepoveda¬
no pripravljati mesna jedila. Po tej
odredbi bo brezmesni dan v Buenos
Airesu in v provinci Bs. Aires vsak
petek, na vsem ostalem državnem
področju pa vsak četrtek.

V provincah Bs. Aires, Santa Fe,
Entre Rios, Mendoza, Salta, Jujuy,
Santiago del Estero in na področju
nac. teritorija Neuquen je trenutno
v izgradnji novega cestnega omrežja
v vrednosti nad 80 miljonov Pesov.

V Bs. Airesu je bil v ponedeljek,
28. t. m., najbolj vroč dan let. poletja.
Temperatura je bila v senci nekaj
nad 37 stop. C.

Biv. mornariški minister admiral
E. B. Barcia se je pred dnevi skup¬
no z gospo smrtno ponesrečil pri
vožnji z avtomobilom v morskem ko¬
pališču Mar del Plata. Pokopali so
ga z vsemi vojaškimi častmi v Bue¬
nos Airesu.

Buenos Aires, 31. I. 1952

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

tflovhce vz jC&venije-

V Ljubljani so komunisti znova preo-
snovali svojo vlado ter so ukinili mini¬
strstvo za delo. Svet vlade LR Slovenije
za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo
so pa preimenovali v Svet vlade LR Slo¬
venije za ljudsko zdravstvo in socialno
politiko. Zadeve iz pristojnosti odprav¬
ljenega ministrstva za delo so prenesli
na Svet vlade LR Slovenije za ljudsko
zdravstvo in socialno politiko. V sestavu
tega Sveta pa so odbori: odbor za zdrav¬
stvo, odbor za zaščito matere in otroka,
odbor za,splošno skrbstvo, odbor za so¬
cialno zavarovanje, odbor za invalidske
zadeve in odbor za delo.

Istočasno so reorganizirali Svet vlade
LR Slovenije za'blagovni promet. Od¬
pravili so Glavno upravo za trgovino in
preskrbo, Glavno upravo za državne na¬
bave in Glavno upravo za turizem in
gostinstvo in Glavno upravo za izvoz in
uvoz.

Zadeve odpravljenih Glavnih uprav za
trgovino in preskrbo, za državne naba¬
ve in za turizem ter gostinstvo so pre¬
nesli na Svet vlade LR Slovenije za bla¬
govni promet. Zadeve Glavne uprave za
izvoz in uvoz pa so prenesli glede na na¬
ravo posameznih zadev na Svet za bla¬
govni promet, na Gospodarski vladni
svet, na Svet vlade za industrijo, na fi¬
nančno ministrstvo in na Narodno ban¬
ko FLRJ, centralo LR Slovenijo. Svet
vlade LR Slovenije za blagovni promet
sestavljajo poleg predsednika Sveta še
člani, ki jih na predlog predsednika vla¬
de imenuje Prezidij ljudske skupščine.

Istočasno so bili razrešeni minister za
delo Tone Fajfar, direktor Glavne upra¬
ve za trgovino in preskrbo Albert Jako¬
pič, direktor Glavne uprave za državne
nabave Miran Košmerlj, direktor Glav¬
ne uprave za turizem in gostinstvo dr.
žiga Vodušek in direktor Glavne upra¬
ve za izvoz in uvoz Janez Vipotnik.

Prejšnji minister Tone Fajfar je pa
bil imenovan za ministra - namestnika
predsednika Sveta vlade LR Slovenije
za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.

Umrli so. V Ljubljani: Pavla Kržin,
roj. Kunej, Ivan Košiček, mestni usluž¬
benec v p., Jakob Hafner, Filip Ribarič,
uslužbenec podjetja “Les Ljubljana” (se
smrtno ponesrečil, Franc Jakopič, upok.
Tobačne tovarne, Francka Novak, roj.
Šmid, Vinko Magister, biv. cestni nad¬
zornik in gostilničar pri “Tičku na grič¬
ku” in Alojzij Praprotnik v Litiji, Franc
Plavčak v Trličnem, Viktor Šlemer,
strojnik podjetja “Gradis” v Medvodah
(se smrtno ponesrečil), Antonija Ples¬
tenjak, uslužbenka tovarne baterij
“Zmaj” v Brezovici, Julka Pintar v So¬
rici, Rudi Draksler v Mokronogu, Tonč¬
ka Krmelj, roj. Cilar v Dravljah, Mari¬
ja Šerbec, roj. Solmer v Murski Soboti,
Marija Velkavrh, roj. Čerin, upokojenka
Tob. tovarne na Viču, Matilda Binter,
vdova dr. Binterja v Kamniku, Helena
Štrumbl v Koroški Beli, Alojzij Kolenc,
biv. trgovec na Dolenjskem Podborštu,
Angel Trojer, višji rač. revident v p. v

Ajdovščini, Pepca Bedina, šivilja na Fu¬
žinah, Josip Čebokli, pekovski mojster
na Pobrežju in Tončka Sršen v Radom¬
ljah.

Planinsko društvo Celje, ki je nasled¬
nik nekdanje Savinjske podružnice Slov.
planinskega društva, je lani razvijalo
precejšnjo delavnost v obnovi starih pla¬
ninskih postojank. Med vojno sta pogo¬
reli dve najmočnejši planinski oporišči:
Mozirska koča in Aleksandrov dom v
Logarski dolini. Po končani vojni je celj¬
sko planinsko društvo prevzelo pred¬
vsem skrb za Golte in za visokogorske
postojanke Korošico in Okrešelj. Zaradi
obmejnih razmer se planinsko življenje
v Logarski dolini z Okrešljem vred ni
moglo prav razviti vse do leta 1950. Za¬
to je društvo imelo pravzaprav le po¬
stojanko Korošico, ki je bila navadno
odprta v letu samo tri mesece. Društvo
je najprej pozidalo Mozirsko kočo že le¬
ta 1946, leta 1950 pa je koča znova po¬
gorela ob gozdnem požaru. Kočo je druš¬
tvo nato znova zgradilo. Obnovilo je tu¬
di Frischaufov dom na Okrešlju (1.400 (
m) in kočo na Raduhi (1520 m). Ta koča
ima tudi vodovod. Sedaj je v obnovi tu¬
di nekdanji Aleksandrov dom v Logarski
dolini.

V Sloveniji so ceste v zelo slabem
stanju. To so ugotovili na zadnji republi¬
ški konferenci, o kateri smo že poročali.
Na isti konferenci pa so tudi sklenili, da
naj k vzdrževanju cestnega omrežja v
dobrem stanju prispevajo tudi tisti, ki
ga uporabljajo. Prispevki lastnikov mo¬
tornih vozil bodo šli v glavnem za
vzdrževanje cest I. in II. razreda. Teh
dest je v Sloveniji 4.400 km, ceste III. in
IV. razreda, ki spadajo v glavnem pod
mesta in okraje, pa bodo delno vzdrže¬
vali s prispevki, ki jih bodo plačevali
lastniki vprežnih vozil in koles.

Po tem predlogu naj bi lastnik tovor¬
nega avtomobila plačal za vzdrževanje
cest 20.000 din. letno, avtobusa 300.000
din, osebnega avtomobila 5.000 din, mo-
tociklja 2.000 din, traktorja 15.000. Ta¬
ko računajo, da bodo samo lastniki mo¬
tornih vozil prispevali za uporabo cest
okrog 150 miljonov din.

Pocenitev tobaka. Istočasno, ko so no¬
vembra lanskega leta doma občutno na¬
vili vse tarife, so pa znižali ceno toba¬
ku, vžigalicam in nekaterim vrstam
tekstilnega blaga. Prodajne cene za ci¬
garete (20 kosov) so sedaj naslednje:
Jadran 90, Istra 90, Drina 70, Strumica
60, Neretva 60, Hercegovina 60, Tri¬
glav 60, Makedonija 60, Bled 55, Plani¬
ca 55, Morava 55, Romanija 50, Kozara
50, Sutjeska 50, Zeta 45, Durmitor 40,
Ibar 36, Kosmaj 30, Drava 30 in Sava
22. Cigare: Operas 19, trabuko 15, por-
torikčabf dinarjev 1 kos.

Graščino Šenek pri Polzeli v Savinjski
dolini so proglasili za kulturni spome¬
nik. Graščina je veliko in lepo poslopje,
zgrajeno v stilu poznega baroka iz
XVIII. stoletja.

ING.  F R A N E K TAVČAR

Neizprosna smrt je zopet posegla v
vrste slovenskih protikomunističnih no¬
vih naseljencev v Argentini in poklicala
pred božjo sodbo vidnega predstavnika
slovenskega življa v novi domovini ing.
Iranka Tavčarja.

Njegova nepričakovana smrt je v so¬
boto popoldne globoko zadela vso slo¬
vensko skupnost v Buenos Airesu.

Pok. ing. Tavčar izhaja iz ugledne
slovenske Tavčarjeve družine. Je sin
I°k. dr. Ivana Tavčarja, plodovitega
slovenskega pisatelja in prvaka Slov. de¬
mokratske stranke ter njegove soproge
pok. Franje, poznejše dvorne dame
kraljice Marije. Rojen je bil 10. februar¬
ja 1889. Po končanih srednješolskih štu¬
dijah je študiral tehniko na Dunaju in
3 e  tam tudi diplomiral. Zatem je nekaj
°asa služboval na ljubljanski mestni ob-
C) ni, kjer je dolgo vrsto let županoval
Njegov oče pok. dr. Tavčar, nakar
■le ustanovil lastno stavbno podjetje.
Lelavnost Tavčarjevega gradbenega
Podjetja ni bila omejena samo na Slove¬
njo, ampak se je raztegala daleč pro-

jugu. V Črni gori je imel celo podruž¬
nico in vša gradbena delavnost, kar je je
bilo v črni gori pred vojno, nosi ime in
pečat pok. ing. Franca Tavčarja. Pred¬
vsem je zaslovel v tehničnem svetu s
svojim znamenitim mostom čez Taro in
s  Palačo banske uprave na Cetinju in
Veznimi bolnicami.

Vojni dogodki leta 1941 tudi njemu
niso prizanesli. Nacisti so ga kot nacio¬

nalista zaprli in poslali v zloglasno ta¬
borišče na Banjico pri Beogradu. Od tu
so ga odpeljali v taborišče v Nemčijo,
kjer je prebil vsa vojna leta, dokler ga
leta 1945 niso rešili in osvobodili zavez¬
niki.

Po končani vojni in po vpostavitvi
kom. diktature doma, se kot protikomu¬
nist ni maral vrniti v domovino. Nasto¬
pil je raje težko pot ostalih slov. pro¬
tikomunističnih beguncev in odšel naj¬
prej v taborišče Pongau, nato pa v Asten
v Avstriji, kjer je kot predstavnik slov.
skupine veliko dobrega storil zanjo.

Leta 1949 je prispel v Argentino.
Zglasil se je takoj na Martincu, sedežu
slov. protikomunistov i n postal član
Društva Slovencev. Februarja meseca
1950 je odšel na petrolejsko področje
pod Ande na nacionalnem teritoriju
Neuquen s skupino slov. rojakov. V
mestu Plaza Huincul je začel delovati
kot gradbeni inžiner in je izvršil več del
za YPF t. j. za Državno petrolejsko
družbo. V letu 1951 je v Juninu de los
Andes vodil graditev več mostov. V de¬
cembra lanskega leta je na licitaciji zo¬
pet prevzel še več drugih javnih del.

Pri izvajanju teh del se- je 14. januar¬
ja t. 1. težko ponesrečil. Vesten in na¬
tančen, kakršen je vedno bil, je izva¬
janje vseh del sam stalno nadzoroval.
Tako se je tudi omenjenega dne hotel
prepričati, kako so delavci opravili delo
na ostrešju neke stavbe. Povzpel se je
na lestev, pri tem mu je pa spodrsnilo in

Slovenci v Argentini

Htuemus Aires

PREVZVIŠENI G. Dr. ROŽMAN
MED SVOJO DUHOVŠČINO

Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rož¬
man  se je prejšnjo soboto popol¬
dne vrnil iz Adrogue, kjer je več
dni prebil v slovenskem bogoslov¬
nem semenišču in se osebno na li¬
cu mesta zanimal za vse njegove
potrebe. Vrnil se je dobro razpo¬
ložen. Na Victor Martincu so ga
ob vrnitvi pozdravili Člani Dru¬
štva Slovencev, ki so se po svojih
opravkih mudili v društveni pisar¬
ni. Prevzvišeni je stopil za nekaj
časa tudi med člane IDNAVE, ki
so ravno tedaj imeli občni zbor. V
nedeljo se je udeležil nove maše g.
Toneta Škulja  v San Justo. V sre¬
do popoldne se je pa na Victor
Martincu zbrala slovenska duhov¬
ščina, ki deluje v dušnem pastir¬
stvu v sami prestolnici, na pod¬
ročju Velikega Bs. Airesa in v
bližnjih mestih prov. Bs. Airesa.
Vsi so prisrčno pozdravili svojega
škofa in se zadržali z njim v dalj¬
šem razgovoru.

V nedeljo se bo Prevzvišeni ude¬
ležil nove maše g. Povšeta  v Flo¬
ridi.

PRVA SLUŽBENA MESTA LET.
SLOV. NOVOMAŠNIKOV
V NADŠKOFIJI LA PLATA

Letošnji slovenski novomašniki so v
ponedeljek, 28. t. m. prejeli dekrete iz
nadškofije v La Plati, s katerimi so na¬
stavljeni za kaplane v nadškofiji La
Plata v provinci Buenos Aires. Z dekreti
so nastavljeni za kaplane in sicer g. To¬
ne Dejak v San Martinu, g. Vinko Flek
v San Fernando, g. Tone Gosar v San
Pedro, g. Jože Horn v Canuelas, g. Jože
Puš v Ituzaingo, g. Branko Rozman v
Villa Dominieo in g. Anton Škulj v Re-
medios de Escalada.

NA OBISKU V BUENOS AIRESU

V Buenos Airesu se je mudil nekaj dni
g. Martin Turk, ki je dosedaj služboval
v mestu Capitan Pastene v temuški ško¬
fiji. V torek 29. t. m. je z letalom odpo¬
toval v Kanado, kamor se je preselil in
kjer bo stopil v red trapistov.

V ponedeljek sta pa prispela na nekaj¬
dnevni obisk v Buenos Aires iz čila gg.
Janez Mohar, župnik v Curacautinu in
Franc Kupljenik, kaplan v Angolu. Obe¬
ma želimo, da bi se med nami čim pri¬
jetneje počutila.

OBČNI ZBORIDNAVE

Svoj III. redni letni občni zborj je
imela Igralska Družina Narte Velikonja
v soboto dne 26. januarja ob šestih zve¬
čer na Victor Martinez 50. Ob tej pri¬
ložnosti je bil izvoljen tudi naslednji no¬
vi odbor, ki ga sestavljajo gg.: Marjan
Willempart kot predsednik, Nikolaj Je-
ločnik kot tajnik, dramaturg in arhivar,
Janez Perharič kot blagajnik in gospo¬
dar, in insp. Ludvik Štancer kot nadzor¬
nik. Udeležence občnega zbora je po¬
zdravil tudi Prevzv. g. knez in škof ljub¬
ljanski Dr. Gregorij Rožman, ki je česti¬
tal novemu odboru in zaželel vsemu

je padel na tla. Pri tem si je zlomil dve
rebri, nalomil pa tudi hrbtenico. Takoj
so ga prepeljali v bolnišnico v Plaza
Huincul. Tu se je zdravil nekaj časa, v
petek, dne 25. januarja, popoldne pa se
je sam pripeljal z vlakom v Bs. Aires.
Sam je predhodno obvestil vodstvo nem¬
ške bolnišnice, da so poslali na postajo
Constitucion ambulantno vozilo. In V
tej bolnišnici je v soboto, dne 26. ja¬
nuarja, ob treh popoldne nenadoma
umrl radi pljučne embolije,
j Pogreb pok. ing. Tavčarja je bil v po¬
nedeljek, 28. januarja t. 1. ob desetih
dopoldne na glavnem buenosaireškem
pokopališču Chaearita. Pokojnega inži-
nerja so na njegovi zadnji poti sprem¬
ljali poleg sorodnika g. dr. Vinka Zorca,
njegovih hčerk Marije in Katje, g. Sreč¬
ka Rusa ga Mira Knez-Beneševa, ga
Dora Fabjančič, g. dr. Celestin
Jelenc, g. polkovnik Vladimir Vauh¬
nik, g Mačus industrialec g. Wi-
der, g. Stanko Bitenc in drugi pokoj¬
nikovi znanci in pripatelji. Društvo Slo¬
vencev - sta zastopala predsednik g.
Miloš Stare in odbornik g. Jože Lesar.

Molitve za umrlega in pogrebne obre¬
de je opravil prevzvišeni škof ljubljan¬
ski g. dr. Gregorij Rožman ob asistenci
čč. gg. svetnika Karla Škulja in župni¬
ka Antona Oreharja. Prevzvišeni je v
slovo pok. inžinerju spregovoril še ne¬
kaj prisrčnih besedi.

Počivaj v miru plemenih mož! Spo¬
min nate bo v slov. protikomunistični
in demokratski skupnosti in javnosti o-
stal vedno živ in drag!

članstvu veliko uspehov in božjega bla¬
goslova pri njih kulturnem delu.”

OSEBNE NOVICE

Poroka. V San Justo sta se v župni
cerkvi poročila 19. januarja 1952 g. Loj¬
ze Munda iz okolice Ptuja in gdč. Ange¬
la Dolenc, iz znane Dolenčeve družine
na Igu. Mladi par je poročil g. Janko
Mernik, čestitamo!

Družinska sreča. G. Pavel štrukelj in
ga Cveta, roj. Germek v Comodoro Ri-
vadavia sta 20. januarja t. 1. dobila
sinčka, čestitamo!

G. Božidar Fink je v zadnji številki
“Vrednot” objavil razpravo “Načela za-
konistosti v kazenski politiki Federativ¬
ne Ljudske Republike Jugoslavije”. Ta
članek je sedaj objavila tudi “Revista de
la Facultad de Derecho y Ciencias So-
ciales” pod naslovom “El principio de le-
galidad en la politica penal de la Repu-
blica Federativa Popular de Yugoesla-
via”.

Haiku  s

Mladinski izlet

V ponedeljek 28. januarja t. 1 . je po¬
hitela slovenska mladina iz Lanusa na
izlet v Tigre G. župnik Janez Hladnik
je v spremstvu g. prof. Levstka, ki je
te dni na počitnicah v Lanusu, popeljal
3 3 dečkov v Tigre, kjer so v Recreo Eu-
repa, ki je last slov. staronaseljencev iz
Šempasa, v prijetnem razpoloženju pre¬
bili dan in se zvečer vsi veseli vrnili do¬
mov.

Cordoba

Nova maša č. g. Jožeta Kunčiča

V Unquillo

Našo malo skupino v Cordobi je zno¬
va doletela čast, da je lahko med sabo
pozdravila novomašnika. To pot nas je
20. t. m. počastil s svojim obiskom no-
Vomašnik č. g. Jože Kunčič. Nove ma¬
še sicer ni imel v sami Cordobi, ampak

V 30 km oddaljenem kraju Unquillo, kjer
živi s svojo družino njegov brat g. To¬
ne Kunčič. Njegovemu povabilu novim
in starim slov. naseljencem, da bi se ude¬
ležili nove maše njegovega brata, smo
se radi odzvali. Slov. pevski zbor v Cor¬
dobi se je pod vodstvom g. Milana Grdi¬
na lepo pripravil na novomašno sloves¬
nost. in je naštudiral več novih mašnih
pesmi

V nedeljo, 20. t. m. smo se zjutraj v
dveh omnibusih odpeljali iz Cordobe
proti Unquillo. Zjutraj je malo deževale
in je bila radi tega vsa pokrajina še
lepša. Ob prihodu v Unquillo smo že sli¬
šali kako so po zvočniku sporočali ljud¬
stvu, da bo ob desetih v kapelici, sester
de las Mercedes nova maša Slovenca
in da bo pri njej pel štiriglasno slov.
pevski zbor. Novomašni sprevod se je
pomikal iz samostana proti kapelici. Tu
mu je nečakinja izročila s primerno
deklamacijo lep novomašni križ, ki so ga
novomašniku poslali starši iz domovine.
Ob vstopu v kapelo ga je pa pozdravil
slov. pevski zbor s slov. novomašno “No¬
vi mašnik bod’ pozdravljen”.

Novomašniku je govoril g. prof. dr.
Rudolf Hanželič in mu v izbranih bese¬
dah orisal pot, ki jo mora hoditi duhov¬
nik, takoj nato pa je novomašnik pristo¬
pil k oltarju in začel darovati svojo
prvo daritev Bogu. Asistirala sta mu g.
dr. Hanželič in bogoslovec g. Okorn.
Pevski zbor pa je prepeval izbrane slov.
mašne pesmi. Petje slov. pevskega zbo¬
ra so domačini občudovali in ga niso
mogli prehvaliti. Po zahvalni pesmi so
se vsi svatje podali v bližnjo restavraci¬
jo, kjer je novomašnikov brat pripravil
za vse slavnostno kosilo. Tu sta novo¬
mašnika pozdravila najprej g. prof. dr.
Haželič, za njim pa še g. Jazbec, pevci
pa so neumorno prepevali in s slov. pes¬
mijo ustvarjali najprijetnejše razpolo¬
ženje.

Novomašnik g. Kunčič se je nato pri¬
srčno zahvalil svojemu bratu in vsem o-
stalim rojakom, da so mu pripravili tako
lepo novomašno slovesnost. Vse je pova¬
bil še v kapelo k petim litanijam in bla¬
goslovu z Najsvetejšim.

Slovenci iz Cordobe so ostali še nekaj
časa v Unquillo in se pogovarjali z znan¬
ci in prijatelji, nato so se pa vrnili v
Cordobo.

S. G.

Sun Justo

Ves San Justo, v katerem nastaja moč¬
na slovenska naselbina, je bil prejšnjo
nedeljo v znamenju slovenske nove ma¬
še, ki jo je imel č. g. Tone Škulj. Kot
Dobrepoljčan je pohitel med svoje roja¬
ke v San Justo in je svojo prvo daritev
Bogu daroval v njihovi farni cerkvi in

M&raf§i r o juhi v tujini

Dne 29. oktobra 1951 se je pri
delu v Ramos Mejia smrtno pone¬
srečil naš rojak  Jakob Godec. O
njegovi tragični smrti je Društvo
Slovencev obvestilo njegove star¬
še v domovini brzojavno in nato
tudi podrobno pismeno ter je od
njih prejelo sedaj zahvalo z gor¬
njim naslovom in naslednjo vse¬
bino:

Suša, dne  J. 12, 1951

Sporočam Vam, da smo dobili
Vašo žalostno brzojavko in pismo.
Ne morem Vam popisati naše žalo¬
sti ob prebridki izgubi našega dra¬
gega in edinega sina in brata Jaka,
ki smo ga še imeli. Bili so nam¬
reč štirje fantje izmed vseh otrok,
pa je najstarejši sin padel že v
prvi svetovni vojni, dva sta umrla
majhna, a Jaka je bil najmlajši iz¬
med fantov, naš edini up in nada,
da vzide iz njega nov rod istega
imena, kot so ga imeli naši predni¬
ki že nad 200 let na našem roj¬
stnem domu. Dolgo ga že ni bilo
sedaj doma, a imeli smo še zmeraj
upanje, da se bomo še videli tu¬
kaj v domačem kraju in da ga bo¬
mo pozdravili kot bodočega gospo¬
darja, kadar bo prišel domov.

Bog sam je prekrižal naše na¬
črte in mi se moramo vdati v Nje¬
govo voljo, čeprav je to zelo težko.
Saj malo nas tolaži, misel, dg je bil
tako lepo pripravljen, čeravno go¬
tovo ni nič mislil na smrt.

Zelo pa smo hvaležni Vam, dra¬
gi rojaki in njegovi prijatelji, da
ste se toliko potrudili, da ste ga
položili na mrtvaški oder v sloven¬
ski hiši in da so ga pokopali slo¬
venski duhovniki. Predvsem se za¬
hvaljujemo g. Jožetu Žgajnarju,
potem pa še vsem drugim, ki ste
imeli trud in skrb, da ste ga tako
lepo položili k večnemu počitku.
Iskrena hvala tudi vsem daroval¬
cem sv. maš, cvetja in vencev in
vsem, ki ste ga spremili na zadnji
poti na pokopališče, naj Bog tiso¬
čero povrne.

Nas pa tolaži misel, da vseeno ni
bil zapuščen, čeravno je v tujini
našel smrt in četudi ga njegovi do¬
mači nismo mogli ne pokropiti in
ne biti pri njegovem pogrebu.

Sprejmite tople pozdrave od ža¬
lujočih staršev in sester našega ne¬
pozabnega Jaka

Družina Godec

nat ves dan prebil v njihovi družbi.

Vso slovesnost je povzdignil s svojo
udeležbo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij
Rožman, Dobrepoljčani in ostali naši
rojaki so ga prisrčno sprejeli in pozdra¬
vili ob prihodu pred farno cerkvijo. Ta¬
koj po prihodu Prevzvišenega se je začel
pomikati iz župnišča v cerkev novomaš¬
ni sprevod. Pred vstopom v cerkev mu
je s prisrčnimi besedami izročila novo¬
mašni križ gdč. Silva Žužkova, na ko¬
ru so pa pevke in pevci slov. cerkvene¬
ga zbora iz San Justa z vso občutenostjo
zapeli novomašniku v pozdrav “Novi
mašnik bod’ pozdravljen”.

Slavnostni pridigar g. novomašniku
je bil č. g. svetnik Karel Škulj, ki je
imel lep govor o vzvišenosti duhovske-
ga poklica in o vlogi slovenskega du¬
hovnika doma med riiarodom. Pri sv.
maši so pa novomašniku nato asistirali
g. dr. Ivan Ahčin kot presbiter asistens
g, Janko Mernik kot diakon in g. Mar¬
tin Turk kot subdiakon.

Po končanem svete opravilu v cer¬
kvi je bilo novomašno slavlje v prijaz¬
nem in gostoljubnem domu naših Dob-
repoljčanov v San Justo. Povabljene go¬
ste so tja prepeljali z velikimi omnibu¬
si.. Prevzvišenega in ostale gg. duhovni¬
ke je pa prepeljal tja s svojim avtomo¬
bilom domači g. župnik Rev. P. Marcon,
ki je ostal tudi na novomašnem kosilu.

Zbrane goste je prvi pozdravil novo¬
mašnikov slavnostni pridigar g. svetnik
Štulj ter je imel na vse lep nagovor.
G. Orehar je novomašnika pozdravil kot
njegov profesor na begunski gimnaziji
v Italiji. Za njim je pa spregovoril
vseuč. prof. g. dr. Ivan] Ahčin kot zastop¬
nik teološke fakultete.

Daljši govor je imel tudi g. France
Žužek, ki je s svojo gospo soprogo na
novomašni slovesnosti zastopal novo-
mašnikove starše. Za njim je pa povzel
besedo Prevzvišeni, toplo pozdravil no¬
vega slovenskega duhovnika nato mu pa
d 'l kot nadpastir nekaj navodil za delo
mrd verniki.

Novomašnik g. Škulj se je prisrčno
zahvalil vsem, ki so mu pripravili tako
lepo novomašno slovesnost daleč od do-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENITA

Buenos Aires, 31. I. 1952

SLOVENC

Avstrija

Novice iz spittalskega
TABORIŠČA

V zadnjem času se je pri nas marsikaj
spremenilo. S. 1. novembrom 1950 je po¬
polnoma prenehalo taborišče Treffling.
Vsi tisti, ki so se pozneje ločili od “begun¬
cev”, ker so bili “izgnanci” so sedaj v
Spittalu popolnoma izenačeni. Število re¬
gistriranih Slovencev je še vedno okoli
4000 duš. Vseh taboriščnikov pa je oko¬
li 1.200. Sedaj prihajajo begunci iz ta¬
borišča Kellerberg v Spittal, ker bodo
taborišče Kellerberg tudi ukinili. Prav
tako taborišče Feffernitz. Iz tega tabo¬
rišča sedaj emigrirajo V.D. v velikem
številu v USA. Na Koroškem bosta osta¬
li le taborišči Spittal in St. Martin pri
Beljaku. Karantena ni več “Fuernitz’’,
ampak Jesuitenkaserne v Celovcu. Tja
spravijo vse prebežnike, ki so po veči¬
ni sami mladi ljudje: Slovenci, Hrvati
in Srbi. Po karanteni morajo za 3 mese- j
ce na kmete. Obsojeni so namreč zaradi j
prepovedanega prekoračenja meje na 3
mesece zapora, vendar se jim kazen po¬
gojno odloži in morajo zato 3 mesece od¬
služiti z delom pri kmetu, ki ga jim do¬
loči Arbeitsamt. Še le potem lahko pre-
menijo delovno mesto.

V taborišče pa kar tako ne sprejmejo
nobenega več. Vsa taborišča vzdržuje
zvezno ministrstvo za notranje zadeve
ha Dunaju in ministrstvo na Dunaju od¬
loči, če lahko koga sprejmejo na novo v
taborišče, kar se zgodi le v izjemnih pri¬
merih. Zato so vsi novodošli primorani,
da se takoj preživljajo z lastnim delom,
kakor hitro zapuste karanteno.

V taboriščih je število oskrbovanih ze¬
lo padlo. To so le dela nezmožne sta¬
rejše osebe, bolniki in invalidi. Vsi dru¬
gi se preživljajo sami. Sedaj ne odtegu¬
je delodajalec taboriščnikom za stano¬
vanje in oskrbo, ampak vsak, ki ni oskr¬
bovan, mora po preteku meseca za nazaj
plačati stanovanje in prehrano. Prehra¬
no lahko vsak odpove in dobi civilne
karte — samo za sladkor in maščobe —.
in potem kupuje, kjer hoče. Lahko pa
dobi v taborišču hrano na kotlu ali pa
“suho”, to je v naravi. Od ca 1.200 duš

I PO SVETU

dobiva hrano na kotlu le 200 oseb. Ca
600 oseb dobiva “suho” hrano, ostali
imajo civilne karte. V kuhinji je šef
Avstrijec, delajo pa še 4 plačane osebe:
Peršinova Francka iz Ježice, Florjančič
Izidor iz Dravelj in 2 Hrvatici. Zimsko
gorivo dobivajo le “oskrbovanci” in si¬
cer za 14 dni vnaprej.

Hrana in stanovanja so kar dobra, le
elektrika je tako draga, da jo štedijo.
Tako imamo električni tok na razpolago
popoldne od mraka pa do pol enajste
ure ponoči in zjutraj od 5. do pol osme
ure. Potem pa čez dan nič, samo opoldne
15 minut, da lahko poslušamo dnevna
poročila.

Letos so obnovili le barake 2, 4 in 6.
Stanovanja v teh barakah so sedaj naj¬
boljša. Niso pa še obnovljene ostale
konjušnice, 8 do 18, ki pa tudi niso pre¬
več zasedene. V novem taborišču stoji
blok za kapelo v celoti in so ga obnovili
lani. V vzhodnem delu, tam, kjer je bil
konvikt (baraka 24) je sedaj le bivša ba¬
raka 17 A predelana v pravoslavno ka¬
pelo in baraka 22 kot skladišče lesa. Vso
ostalo četrt pa so podrli. Huda zima je
porušila umivalnice. Zato so vse te ba¬
rake demontirali in voda teče sedaj na
prostem.

(Nadaljevanje s 3. strani)

movine. Zahvalil se je Bogu in Mariji
za duhovski poklic, staršem za dobro
vzgojo in nato vsem učiteljem in profe¬
sorjem, predvsem pa Prevzvišenemu za
vso njegovo skrb za ohranitev bogoslov¬
nega semenišča, v katerem je lahko do¬
končal svoje bogoslovne študije s svo¬
jimi tovariši in postal duhovnik kat.
Cerkve.

Na novomašni slovesnosti je imel po¬
zdravni nagovor tudi domači g. župnik
Rev. P. Marcon. Novomašniku se je za¬
hvalil za čast ,da je svojo novo mašo pel
v njegovi župni cerkvi, nato je pa po¬
hvalno omenjal zadržanje slovenskih
vernikov v njegovi župniji.

Ob pol šestih so se vsi svatje z novo-
mašnikom podali nazaj v župno cerkev,
V kateri je novomašnik imel nato slove¬
sne pete litanije. Po končanih litanijah

Paketi prispelo v 2 0 dneh

Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh

"AMERICA”

Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904
od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure.

Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES
Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti.
Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik.

Tu navajamo samo nekatere cene.

III. Dnevno odpošiljamo z letalsko pošto zdravila:

10 gramov streptomicina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—;
1000 tablet PAS: ? 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več.

se je pa novomašna slovesnost v domu
naših Dobrepoljčanov nadaljevala v
pristno slov. novomašnem razpoloženju.

Florida

V nedeljo, 3. februarja bo imel v na¬
ši župni cerkvi novo mašo č. g. Milan
Povše. Rojaki mu pripravljajo lep spre¬
jo" -Mili

Bariloehe

Bariloče med slovenskimi izseljenci že
dolgo ne potrebujejo nobene reklame
več. Dežela jezer uživa upravičen sloves
in število slovenskih turistov, ki jo po-
sečajo, raste leto za letom.

Takoj v začetku sezone smo pozdra¬
vili v naši sredi našo najboljšo prijatel¬
jico v prestolnici, gospodično Baro Rem-
čevo, ki se neumorno trudi, da organizi¬
ra slovenske planince v Buenos Airesu.
S posebnim veseljem smo jo sprejeli vsi
tukajšnji gorniki in želimo ji, da čim
bolj preživi svoje počitnice pod Kordi-
Ijero.

Obiskal nas je tudi g. Jože Jurak, slo¬
venski izseljenski kaplan, ki je opravil
na dan sv. Treh Kraljev sv. mašo za tu¬
kajšnje Slovence. Ob tej priložnosti se
je zbrala v salezijanski kapelici vsa ba-
riloška slovenska skupina.

Za Božič smo celo tu doli imeli ne¬
kaj soparice. Božično liturgijo je poživ¬
ljal pevski' zbor, ki ga spretno vodi naš
rojak Fric Omerzu.

Za Novo leto so se naši andinisti skup¬
no z drugimi člani Cluba Andino
povzpeli na Tronador. Številna skupina
je dosegla Argentinski vrh (Pico Ar¬
gentino), medtem ko sta Tonček Pan¬
gerc in Birger Lantschner osvojila te¬
žavni Pico Principal.

Za vse one, ki se pote v težki bue-
nosaireski vročini, bo gotovo zanimiva
novica, da so bile te dni smučarske tek¬
me na Lopezu. Gre za običajni poletni
veleslalom Cluba Andino, ki je zbral
na lepi in prijetni gori veliko množico
ljubiteljev planin in belega športa. Din-
ko je vozil izven konkurence, kot pilot,
ker so vsi njegovi tekmeci medtem že
odpotovali v Evropo na olimpijado, žali
bog Dinču, ki je še vedno tuj državljan,
ta čast ni bila dodeljena, čeprav smo pri¬
čakovali, da bo FASA znala premostiti
formalne ovire.

VA.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

OBVFSTIEA

FANTOVSKI IZLEK V MONTE

Kar lepo število fantov se je udeleži¬
lo izleta, ki je bil napovedan za v nede¬
ljo. Dobre volje smo se med pesmijo in
veselim razgovorom odpeljali z avtobu¬
si skozi San Justo proti Monte.

V Monte je najprej č. gospod prelat
dr. Odar, ki se je dobrohotno odzval po¬
vabilu in prišel med nas, daroval sv.
mašo, potem pa so bile še litanije z bla¬
goslovom. Po pobožnosti v cerkvi pa smo
se odpeljali kar k jezeru.

Sonce in topla voda sta najbolj navdu¬

Vsem prijateljem in somišljenikom sporočam žalostno vest, da je dne
26. januarja 1952 preminul naš član

g. Ing. Framek Tavčar,

mož kremenitega značaja in vzor Slovenec in Jugoslovan.

Žalujemo za njim in njegov spomin nam bo ostal vedno svet.

Ing. Ladislav Bevc
predsednik Izvršnega odbora SDS

Tragično je preminul dne 26. januarja t. 1. ob treh popoldne v Buenos
Airesu naš dobri brat in bratranec

g. ing. Fran eh Tavčar ,

Pokojnik je bil pokopan v ponedeljek, 28. januarja 1952, na glavnem
pokopališču v Buenos Airesu, kjer bo čakal vrnitve v svojo lepo slovensko
zemljo, da ga še le ona sprejme k trajnemu počitku pod Sv. Volbenkom.
Mir in pokoj njegovi duši!

Žalujoči sorodniki

V soboto 26. januarja 1952 je izdihnil svojo blago dušo član Društva
Slovencev, gospod

ing. Frank Tavčar

Pokopan je bil v ponedeljek 28. januarja ob desetih dopoldne na po¬
kopališču Chacarita v Buenos Airesu.

V življenju ga je odlikovala podjetnost, srčna dobrota in pošten zna¬
čaj. Mnogim slovenskim beguncem je bil dobrotnik in zaščitnik v težkih
dneh. Molimo za pokoj njegove duše in ohranimo ga trajno v lepem spo¬
minu.

DRUŠTVO SLOVENCEV

Buenos Aires, dne 31. januarja 1962

šene brž zvabila med kopalce, drugi pa
tudi niso dosti zaostajali Med petjem ša¬
lami in igrami nam je mineval dan. Tu¬
di naši telovadci so poskušali svoje u-
metnije. Na večer pa smo se odpeljali
spet proti Buenos Airesu, veseli, da smo
v zadovoljni fantovski družbi preživeli
lep dan. .

Slovenska Fantovska Zveza ima svoj
sestanek v nedeljo 3. februarja ob 3 h
popoldne v Don Boscovem zavodu v Ra-
mos Mejia. Vsi fantje vabljeni.

Slov. dekliška organizacija ima svoj
sestanek v dedeljo 10. februarja v Cole-
gio Ana Janer. Vsa dekleta prisrčno
Vabljena. Prav iskreno pa vabimo tudi
vse mlajše od 8. leta dalje, da se nam
zlasti v počitniških mesecih pridružijo
in se že sedaj pripravljajo na velike na¬
loge slovenskih deklet v tujini.

Marsikdo še ne ve...

.. .da ima samo 26 držav zoo-
zoološke vrtove, ki jih je skupaj
117 s približno 110.000 živalmi, ki
predstavljajo ok. 15.000 živalskih
vrst.

.. .da samo filatelisti pokupijo v
petnajstih dneh po izidu nad 20
milijonov komadov sleherne nove
znamke.

.. .da je bila v začetku 18. sto¬
letja povprečna življenjska doba
človeka v Evropi 2Jj let, medtem ko
je danes 66 let.

.. .da kače zavohajo plen v da¬
ljavo treh metrov, vidijo pa ga sa¬
mo na nekaj centimetrov.  *

.. .da kardinali nosijo rdeče klo¬
buke od l. 1U7U, ko jim je to dovo¬
lil papež Pavel II., da bi se ločili od
škofov na raznih cerkvenih slo¬
vesnostih.

"ČASA  li O Y r  C " — tarama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

BUDILKA — višek obzirnosti in prizanesljivosti.

Prejeli smo najnovejše nemške budilke znamke “KAVALIER”. Svoje
lepo ime zaslužijo zaradi tega, ker opravljajo svojo nalogo na najbolj
obziren in vljuden način. Svojega gospodarja spravijo iz postelje ta¬
ko, da ga pri tem živčn,, s - ač ne razburijo. Ob določeni uri začne
budilka lahko tolči na svoj zvonček, desetkrat zaporedoma v presled¬
kih desetih sekund. Kdor ima rahel spanec, se bo že pri prvem udar¬
cu prebudil. Kdor pa spi tako trdno, da ga ti udarci ne bi prebudili,
tega vrže nato budilka iz postelje z vsem svojim ropotom.

AVTOMATIČNE URE

znamke Cyma, Unver, Record Watch Geneve, Hidalgo — kakor tudi
solidne švicarske ure v najnovejši izdelavi in modernih oblikah.

POROČNE IN ZAROČNE PRSTANE — v 18 krt zlatu.

VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE TER NAKITA — točno, hitro in
zanesljivo.

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644

POHITITE Z NAROČILOM PAKETOV!

66

66

CANGALLO 439, Oficina 602

TRANSITO

ENCOMIENDAS INTERNACIONALE!

URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI. KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO

Ta c

ZA

N«. 1.$ 60—

2 kg riža

2.5 kg sladkorja

No. 2.$ 60—

4.5 kg riža

No. 3.$ 60—

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 70—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila
No. 8.$ 85—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka
1 konserva paradižnikove mezge
No. 10.$ 80—

1 kg surove kave

2 kg sladkorja

1.5 kg riža

No. 11.$ 90—

3,2 kg govedine (corned beef)

1,5 kg prekajene slanine

No. 12 . ..$ 80—

2 kg riža

T. E. 3 4 — 9185

MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202
POSTAL

i k e.

No. 30.$ 230—

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanino
1 kg govejega mesa
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

No. 31.$ 65—

4.5 kg moke

No. 32.$ 110—

4.5 kg moke

4.5 kg sladkorja

No. 33.$ 150—

2.5 kg surove kave

No. 34.$ 180—

1 kg surove kave
1 kg kakaa % kg čaja