NASLOV Iskrene čestitke ob prazniku VESTNIK Leto XXXIV Št. 16 Murska Sobota 29. aprila 1982 CENA 10 DIN VESTNIK PO TITOVIPOTINAPREJ prisn °iVSOd po Pomuriu, kamor je v petek in soboto Po prenočevanju v Ljutomeru — tjakaj je štafeta ter brv 2vezna štafeta mladosti, simbol prijateljstva prispela v petek zvečer — je nadaljevala pot po Po-miadn S^*a in enotnosti naših narodov in narodnosti, murju. Najprej do Razkrižja, Bistrice, Turnišča do Prinra-r ter neomaine privrženosti Titovi poti, so Lendave, skozi Beltince do Murske Sobote in naprej banov' prisr^ne sprejeme. Množice malčkov, cici- do Petanjec, Radenec do Gornje Radgone. kmeto 'n P'onirjev, pripadnikov JLA, delavcev in Kjerkoli je bila, povsod so mladi in starejši delovni lice °V So P°2dravlj3le nosilce zvezne štafetne pa- ljudje ter občani ob pozdravih obljubljali: »Ostali ' bomo zvesti Titovi poti!« JK VDELUJE TUDI ODGOVORNOST NJIVA-BANKA Z NAJ VIŠJO obrestno MERO IKot se v teh pomladih dneh prebuja narava, tako'se I je že pred davnirrfi stoletji začel prebujati slovenski kmet, I pozneje tudi delavec, proletarec. Stoletja je garal in delal. čeprav na svoji zemlji, za tujca. Toda v njem je tlela iskra. Iki je od časa do časa zanetila upor, dokler ni vzplamtela v I mogočen plamen. Zaveden slovenski človek, ki seje želel I osvoboditi spon preteklosti in postati sam gospodar svo- I jega dela, se je pred dobrimi štirimi desetletji odzval I pozivu Partije. Dolgo je čakal na ta trenutek, zato tokrat ni I okleval. Žejen je bil svobode kot trave jutranje rose in bil | je prepričan v pravilnost svoje odločitve. In ni se zmotil. I Velik je bil davek, ki gaje slovenski narod skupaj z I drugimi bratskimi narodi plačal za svojo svobodo, vendar I žrtve niso bile zaman. V tistih majskih dneh, čeprav je bil I njegov dom porušen, je prvič zadihal zares svobodno. I Prvič si je lahko brez bojazni pred žandarji vtaknil v gumbnico rdeč nagelj, se zastavil ob kresu in zavriskal. | Bilje to pravi praznik svobode, vendar se ni brezbrižno predal praznovanju. I Svojo in skupno srečo si človek obogati le z delom in na razrušenih temeljih je rasla nova, svobodna domovina. I Niso povsem izginile mračne sile preteklosti in ob vsa- I kodnevnih delovnih zmagah seje bilo treba spoprijemati Iše z zunanjimi pa tudi notranjimi sovražniki. Bile so sile, ki jim nista bila po volji naša pot in naš razvoj, a človek tudi tokrat ni klonil. Želja po napredku in pot, ki si jo je I zastavil, sta bili tako jasni, da ju nobena ovira ni mogla ustaviti. Bratstvo in enotnost, ki seje kalilo v krvi, je bilo I kos vsem nalogam. Človek pa je delal in ustvarjal za svojo I srečo in blagostanje bodočih pokolenj. Nihče mu ni ni- I česar podaril in danes ga razveseljuje spoznanje, da so vse -pridobitve sadovi njegovih pridnih rok in njegovega uma. Ko se ozira na prehojeno pot in kuje nove načrte, " _ hodi s ponosno, dvignjeno, glavo. Še so težave in težavice, _ I ki mu občasno skalijo trenutke zadovoljstva, toda ohra- I I bruje ga izkušnja, da je vselej doslej premagal še tako " velike ovire. In zmogel jih bo tudi tokrat, ker jih mora in _ more. Brez čaka'nja tuje pomoči, le s svojim dobrim in še _ boljšim delom. Tako kmet na polju, delavec v tovarni in I vsak na svojem delovnem mestu, saj se zaveda, da dela in " ustvarja zase, za svoje bogastvo. In v deželi, kjer so bogati " (posamezniki, je bogata tudi družba. — Tako kot je Tito vselej zaupal delovnemu človeku, I tako on zaupa tudi v Titovo pot, kije za njega edina in prava. Nikoli ni odstopal od te poti, saj je bil Tito človeku I učitelj in voditelj. Ta človek pa je sedaj sam postal učitelj mlajšim rodovom. Tako seje tudi najlepše oddolžil spo- minu na Njega, katerega obletnico rojstva in smrti se spominjamo v teh majskih dneh. Seme, ki gaje zasejal, Iveno znova in znova vzklije vsako pomlad in obrodi I bogate sadove. Zato le plapolajte zastave v pomladnem vetru in I oznanjajte, daje na temeljih Osvobodilne fronte nastala nova slovenska družba. Plapolajte tudi v čast prazniku I dela in v dokaz vsem, ki jih moti naša sreča, da smo pripravljeni nadaljevati pot, po kateri ponosno stopamo I že skoraj štiri desetletja. Vse, kar smo dosegli in s čimer se danes lahko ponašamo, smo dosegli pod vodstvom Njega, * ki je bil naš voditelj, učitelj in vzornik. In kdorkoli bo _ vprašal kmeta na-polju, delavca za strojem, uslužbenca študenta, dijaka ali učenca, kaj ga osrečuje in kaj priča- kuje, vsak bo povedal isto: NAŠA BODOČNOST INB NAŠA SREČA - TO JE TITOVA POT. L. Kovač 5. junija 1.000 naročnikov z VESTNIKOM na izlet na KOROŠKO FALKLANDI V BANČNIH V Falklandski krizi so banke močnejše britansko orožje kot pa vojna flota, meni New York Times. Nemara res. Argentina je bolj zadolžena kot Poljska in že prej, preden so se evropski in drugi trgi zaprli za njeno blago, je bilo jasno, da z izvoznim dohodkom devetih milijard dolarjev in brez novih posojil ne bo mogla vrniti 16 milijard, ki jih je treba odplačati v letošnjem letu. Argentii. j se je že v prvi fazi te gospodarske vojne precej hitro premislila. Na britansko zamrznitev njenega premoženja so v okviru prve jezne reakcije v Buenos Airesu izjavili, da bodo morale londonske banke počakati na razplet krize, potem pa bodo šele začele prejemati odplačila. Vendar so samo dan pozneje v New Yorku odprli poseben račun, na katerega nakazujejo tisto, kar dolgujejo britanskim bankam. Argentinska skrb, da bi so-vržnik nemoteno dobival denar, izhaja seveda iz bojazni, da ne bi London storil naslednjega, precej usodnejšega koraka in britanske dolgove Argentincem razglasil za neizterljive. Pravila tesno prepletenega mednarodnega bančništva so neizprosna: dolžnik, ki je bankrotiral za nekatere, je hkrati bankrotiral tudi za vse ostale ali pa vsaj za večino upnikov. Tako je Argentina, menijo strokovnjaki, vsaj začasno onemogočila Britancem, da bi razglasili njen bankrot. Vprašanje pa je do kdaj. Najpomembnejše za to, pa tudi za številne druge zelo zadolžene države, je kje dobiti nova posojila za odplačevanje starih. Podražitev unče zlata za več kot 30 dolarjev je bilo prvo znamenje, da je Falklandska kriza za finančne trge poten-cionalno nevarnejša od tiste, ki se je začela na Poljskem. Dokler se banke niso znašle, je bilo videti, da je britanska zamrznitev argentinskega premoženja repriza tistega, kar je Washington svojčas storil z iranskim premoženjem, vendar s pomembno razliko: Iranci so imeli v tujih bankah neprimerno več denarja, kot so ga bili dolžni, pri Argentincih pa je stvar ravno obratna. Zato je seveda veliko vzrokov. Poglavitno vprašanje je, s kolikimi velikimi krizami hkrati lahko živi mednarodno bančništvo, ne da bi se začelo tisto strašljivo, kar naprej napovedano padanje finančnih domin? MLINIH Argentina s svojimi 32 milijardami dolgov ni mogla v manj neprimernem trenutku priti na ta dnevni red. Najprej, gre za nov in povsem nepričakovan problem, na seznam potencialno največjih pa je prišel v času, ko še prejšnji niso odpravljeni — od Poljske in vzhodnoevropskih držav do cele vrste manjših ali večjih dolžnikov med državami v razvoju. Glede Argentine je popolnoma jasno, da brez ponovnega prihoda na evropski trg nikjer ne bo prišla do novih posojil. Manj očitno pa je, da rekordne cene denarja v tej zvezi sproščene sile deflacije, izpodkopavajo dosedanjo kreditno sposobnost cele vrste korporacij in držav — iste sile, ki zapirajd rudnike bakra v Arizoni, kopičijo tudi nepro Na sedežu severnoatlantskega pakta spremljajo krizo, kije izbruhnila med Veliko Britanijo in Argentino. Vojaški izvedenci menijo, da je mobilizacija približno štiridesetih britanskih vojnih ladij, kolikor jih je britanska vlada usmerila proti Falklandskim otokom, dobrodošla preizkušnja bojne sposobnosti britanske mornarice. Na sliki: bruseljsko središče evropskega ministrskega sveta in komisij. dane zaloge kave v Braziliji ali jute v Bangladešu. Zelo hitro se manjša število dolžnikov, v katere imajo mednarodni bančniki lahko vsaj malo zaupanja. Nekaj več pove o sedanjem položaju najnovejši indeks mednarodnega monetarnega sklada, ki kaže razmerje med cenami surovin in industrijskih izdelkov, razmerje, ki je na najnižji po letu 1951. Z drugimi besedami, zadolžene države v razvoju še nikoli v zadnjih tridesetih letih niso imele manjše plačilne sposobnosti kot zdaj. Medtem so si seveda nakopičile več zunanjih dolgov kot kdaj prej. V New Yorku govore, da lahko Argentina odplačuje dolgove še mesec ali dva, pa tudi, da bodo nadaljevali s kreditiranjem Argentine, vendar v isti sapi dodajajo, da bo vse to mogoče le, če se bodo evropski trgi spet odprli za njeno blago. Kreisky se ne umika 71-letni avstrijski kancler Bruno Kreisky seje dokončno odločil, da bo na oktobrskem kongresu SPO (socialistična stranka) ponovno kandidiral za kanclerskega kandidata na zveznih volitvah, ki bodo predvidoma 24. aprila prihodnje leto. Že pred meseci je Kreisky dejal, da bo njegova odločitev v veliki meri odvisna od mnenja zdravnikov. Kreisky je obljubil (seveda, če bodo na volitvah zmagali socialisti), da bo ostal kancler dve tretjini svojega mandata, torej do leta 1986. »potem pa bo uredil vprašanje svojega nasledstva«, kot je dejal. Okrog »nasledstva« so novinarji preteklo nedeljo »vrteli« enega od namestnikov predsednika stranke Blecho. ko so . ga pred televizijskimi kamerami spraševali, ali bo naslednik on. vodja poslanskega kluba Fischer ali sedanji namestnik kanclerja minister za kulturo Sinowatz. Kreisky sam pa je novinarjem na to vprašanje dejal, daje možnih kandidatov za cel ducat. An-droscha. nekdanjega kanclerjevega miljenčka in sedaj ambicioznega bančnega direktorja so že izločili iz igre. Še pred tremi leti je Kreisky kategorično zatrjeval, da nikoli ne bi hotel biti kancler v koalicijski vladi. Napoved, da bo ponovno kandidiral, si v obeh nasprotnih strankah razlagajo kot namig, da bi Bruno morda vendarle popustil. če socialisti na prihodnjih volitvah ne dosežejo absolutne večine. Po objavi rezultatov ljudskega štetja iz leta 1981 seje spremenila volilna aritmetika: zaradi manjšega naravnega prirastka prebivalstva na avstrijskem »rdečem« vzhodu in večjega prirastka na »črnem« zahodu se je razporeditev osnovnih poslanskih mandatov spremenila v'korist Tirolske. Predarlberške. Zgornje Avstrije in Solnogra-ške. kjer prevladujejo konservativni volivci. Razmerje sil v parlamentu je zdaj 95 poslancev socialistična stranka. 77 poslancev ljudska in 11 poslancev »svobodnjaška« stranka. Če bi se obe opozicijski stranki na volitvah okrepili, obstaja možnost za nastanek koalicije med socialisti in ljudsko stranko. Gospodarske težave, ki so tudi v Avstriji iz leta v leto bolj občutne, najbrž koalicijska delitev bremena tudi socialistom ne bi bija odveč, čeprav imajo s koalicijo iz preteklosti precej slabe izkušnje. SOFIJA — V drugi polovici maja bo prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije obiskal Bolgarijo. NEW DELHI —V obdobju 1981—82 so v Indiji pridelali rekordnih 137 milijonov ton žitaric. Prej so jih zaradi suše in slabega vremena pridelali le 109 milijonov ton, zato je bila Indija prisiljena letno uvoziti 15 milijonov ton pšenice iz ZDA. Munchen — Na kongresu zahodnonemške socialnodemokratske stranke so Wiilyja Brandta ponovno izvolili za predsednika stranke. STOCKHOLM - Sovjetski vicekonzul Silbert D epa je moral zapustiti Švedsko, ker sumijo, da se je zapletel v vohunstvo. DUNAJ — Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribčič se je na Dunaju srečal s slovenskimi koro; škimi študenti in se z njimi pogovarjal o manjšinski zaščiti ter o jugoslovansko avstrijskih odnosih. BRUSELJ-IsaHotija, ki so ga obdolžili za uboj našega rojaka v klubu »Jugoslavija« so belgijske oblasti izpustile. Hoti je s pričami dokazoval, da J® bil v času atentata v nekem gostinskem lokalu, RIAD — Ministri za nafto šestih zalivskih držav so sklenili, da bodo cene svoje nafte obdržali, in sicer 34 dolarjev za sod. SAN SALVADOR - Voditelji strank desničarske koalicije in demokristjanov menijo, da ima največ možnosti za novega predsednika Salvadorja Strle-tni ekonomist Alvaro Magana, predsednik salvadorske banke, ki sicer ne pripada nobeni stranki. MOSKVA - V sovjetski) prestolnici menijo, da iZi raelski umik s sinajskega polotoka pomeni samoto, da bo izraelsko vojsk® zamenjala ameriška. ) MILANO - Italijanske! policija je sporočila, da s® aretirali Francesca LO anca, pripadnika rdečil1 brigad, ki so ga v odsotnosti že obsodili žara®1 ugrabitve ameriškega ge’ nerala Jamesa Doziera. žarišču dogodkov NOBENIH VZORCE V Pariški dnevnik Le Monde je pred kratkim objavil daljši intervju z generalnim sekretarjem KP Italije Enricom Ber-linguerjem. Novinarji so Berlinguerja ob tem spomnili na njegovo trditev, da Sovjetske zveze ne postavlja kot vzorec. Kaj pa SZ sploh predstavlja — so ga vprašali. Dolgo je že tega — je dejal Berlinguer — kar smo nehali govoriti o »sovjetskem vzorcu«. Zavračamo že samo koncepcijo vzorca. Izogibati se skušamo odrezavim formulam. povzetkom v eni jjesedi. Mislimo, da so nastali temelji za socialistično družbo, ugotavljamo pa. da so se pojavila protislovja prav s politično institucionalno superstrukturo. Čeprav je Sovjetska zveza imela velika obdobja razvoja. pa ugotavljamo, da je obdobje stagnacije in vračanja v preteklost prizadelo tako sovjetsko družbo kot države zaveznice ZSSR. Sovjetska zveza ni vzorec za zahodne družbe. Trdimo celo, da je bila narejena napaka. ko se je ta yzorec hotel vsiliti vzhodnoevropskim •državam, in ta napaka je iz--vor deformacij, ki sojih doživele te družbe. Kako bi ocenili najnovejše dogodke med KP Italijo in Sovjetsko zvezo? Zadeva je zelo preprosta. Razdora ni bilo in ni nam bilo do razdora. Obstaja pa zelo trpka polemika. Ali računate na pogovore s Sovjeti ali pa boste dopustili, da se bo polemika še razvijala? Za zdaj ni predvideno nobeno srečanje, vendar pa mislimo, da bi bil narejen korak naprej, če bi sovjetski tovariši objavili naše odgovore na njihove kritike in če bi opustili prekletniški in izobčevalski ton v prid objektivno izpeljane razprave. Bojimo se. da takšen ton ne bi naredil delavskemu gibanju prav tako hude škode, kot seje to zgodilo leta 1948 v polemiki z Jugoslavijo. Ali mislite, da so na Poljskem na poti normalizacije ali pa je mogoče pričakovati nov spopad? Težko je predvidevati. Odkar so uvedli izredno stanje, nisem opazil ničesar, po čemer bi bilo mogoče napovedati manj represije in togosti v vojaškem režimu. Seveda ne pričakujem novega spopada, ki bi-bil porazen ne le za Poljake, temveč tudi za mednarodne razmere. Mislim tudi, da politika povračilnih ukrepov •in sankcij ni najboljša. Ali je vaša partija zavzela stališče do problema poljskih dolgov? Nismo zavzeli stališča prav posebej do poljskih dolgov, zato pa smo naklonjeni ohranitvi in celo razvoju gospodarskih odnosov s Poljsko. Povračilne ukrepe bi vsi Poljaki imeli za sovražno dejanje, oslabili bi možnosti za zmanjšanje pritiska .in odprtje poti, ki bi vodila v uvajanje'sindikalnih in političnih svoboščin. Levičarske sile v Evropi in zahodnoevropske vlade morajo še naprej zahtevati konec zatiranja in vrnitev svoboščin. V 'takšnih stališčih ne vidim protislovja, kajti politika sankcij bi privedla do novih zaostritev. Ali mislite, da je reforma sovjetskega sistema mogoča, oziroma, ali mislite, da ta sistem nazaduje? Reforme so absolutno potrebne, če naj sovjetska družba spet koraka naprej. Vendar trenutno ne vidim nobenega znamenja, da bi šli po tej poti. To se mi ne zdi nemogoče, toda za to sta potrebna tudi dva zunanja pogoja: po eni strani lahko razvoj detanta pozitivno vpliva na reformne procese v SZ in v vzhodnoevropskih/ družbah, po drugi strani pa mora zahodnoevropsko delavsko gibanje dokazati, da je mogoč socializem, ki temelji na demokraciji. Ali je to tisto, kar mislite z izrazom »tretja pot«? »Tretja pot« pomeni tole: v okviru zahodnoevropskih družb zavračamo prenos »sovjetskega vzorca«. Obenem pa ugotavljamo, da tradicionalna socialna demokracija ne more več reševati problemov, ki sta jih prinesli kriza kapitalizma in mednarodna kriza. Kako analizirate pacifistično gibanje v Evropi? Zelo pozitivno. Gre za enega najpomembnejših dogodkov zadnjih let v Evropi. Ta spontani prodor je bruhnil iz širokih plasti prebivalstva, iz mladine, iz cerkva, iz katoliškega gibanja. iz socialističnih in socialdemokratskih strank, to pa iz strahu, da se Evropa ne spremeni v prizorišče domnevno omejene jedrske vojne. Ne verjamem, da bi bila'takšna vojna omejena, mislim, da bi bila Evropa zanesljivo središče takšne vojne. Razvoj takšnega gibanja bi prav lahko naredil konec natovskega projekta iz decembra 1979 o raketah Pershing in Cruise, ne bi pa imel nikakršnega učinka na sovjetske rakete SS-20. Vendar bi rekel, daje mi--rovno gibanje, ki seje razvilo poleti in jeseni lani, po svoje le vplivalo na stališča vlad in pripomoglo k nastanku razmer za začetek pogajanj v Ženevi. Pogajanja ne smejo , obtičati v slepi ulici, zato se mora mirovno gibanje razvijati po poti, ki zadeva tako Sovjetsko zvezo kot ZDA in ki zajema tudi rakete SS-20. Zanimiveje, da seje večina v ameriški poslanski zbornici odločila za zamrznitev jedrske oborožitve, kar bi lahko bil prvi pogoj za obravnavanje skrčenja oborožitve. Kakšno je vaše stališče do konvencionalne oborožitve v Evropi? Na tem področju upa premoč SZ. Kar zadeva jedrsko oborožitev, je bilanco tako težko narediti, da ni mogoče ugotoviti, ali je v premoči. Sicer premoč m izključena, toda pravimo, da je treba obravnavati celotno jedrsko oborožitev in rakete, ne le tišjo, ki sojo postavil® na tla ZDA in ZSSR, marveč tudi tisto, ki jo imajo drug® države kot Francija in Velika Britanija. . STRAN 2 VESTNIK, 29. APRILA^/ aktualno doma ogledalo tedna Nova upanja na opuščenih । „Strogo zaupno” | Miroslav Stojanovič piše o strogo zaupnih | I »Spominja na šalo, čeprav to ni. Moj kolega novinar — Je bil v kazenskem postopku, ker je v svojem komentarju I uporabljal podatke, ki so veljali za strogo zaupne in B državno skrivnost. I Ko so ga vprašali, kako je prišel do podatkov, se B I ^°žakar sploh ni vznemirjal, le malce začuden je bil. B "otem je odprl časopis izpred treh dni in vpraševalcem B I Pokazal ekspoze takratnega podpredsednika ZIS. V ek-spozeju so bili vsi »strogo zaupni« podatki in še mnogi H drugi. “ - Ta čas so se vjavnosti razplamenele hude razprave o B I nekem zakonu, za katerega pravimo, daje strogo zaupen. ’rc za za^on° razpolaganju s konvertibilnimi devizami v B J982. letu (upamo, da naziv zakona ni strogo zaupen). I Gtkon je sicer skrivnost, vendar so razprave o njem javne |>n dokaj eksplozivne. JoždSmole, sicer umirjen človek, je na nedavni seji I EK ZKJ ognjevito nastopil proti temu, da bi tak ali S rugačen zakon razglašali za skrivnost. Dejal je, da gre za I »docela birokratski« zakon, ki nima • ničesar skupnega s ?amoupravljanjem in interesi združenega dela. Smoleje 1 1Zrazjl ^'čudenje, kako lahko za tak zakon dajejo prista- I nek ljudje, ki sicer javno govore, da so za samoupravljanje |ln so tudi člani centralnega komiteja. Tudi Ivo Peršin je, kakor vedno, v slikovitem in B anekdotičnem izražanju povedal, daje pred nedavnim B Poslušal skupino ljudi, ki so se strahovito prepirali o I oveni strogo zaupnem zakonu, vendar se je naposled Pokazalo, da sploh ne vedo kaj v njem piše. No, tudi I erism se je vprašal, zakaj naj bi bil zakon ,skrivnost’. Politika ob vseh teh in podobnih razpravah pravi, da |^"?a iluzij o državnih skrivnostih, saj dokler obstaja rzava, bo imela tudi svoje skrivnosti, vendar.. . , V naravi našega sistema je, da se o vseh stvareh I ^ogovarjamo in tudi o tem, kaj je skrivnost in kaj ni. In I KaJ bi potem o »strogo zaupnih« stvareh poslušali j, ro§° zaupne« govornike in polemike, ki nad našimi I vpV^' v°jujejo boje brez milosti, ne da bi mi sploh B eh- zakaj je prišlo do boja. " In tja tudi bojevniki ne vedo, za kaj se bore. No. _ i.e vedo. Zelo dobro. Gre preprosto za to, da, B od skr'vnost zvezne države spotakne ob interes ene J Ivno”11^ dfžav, državna strogo zaupna stvar ni več skri- , .st- Kar naenkrat začnemo poslušati velike besede in se neino sklicevati na visoke ideale.« naftnih poljih Slovenija s svojim panonskim delom in Slovensko Primorje oziroma podmorje. V Lendavi prvič v SFRJ uvajajo geoelek-trične raziskave razpok na plinskih poljih. Skoraj zanesljivo je, da na starih naftnih in plinskih nahajališčih raziskovalci naletijo na nove zaloge ogljikovodikov. Pred osemnajstimi leti je delovna organizacija INA-Nafta Lendava opustila vrtanje ter iskanje nafte in plina in se preusmerila v predelavo teh surovin. Razprodali so vrtalno opremo, prekvalificirali tiste ljudi, ki so ostali, ter zaživeli po novem. V globinah, ki so bile dosegljive s takratnimi vrtalnimi stroji, ni bilo več ekonomsko upravičljivo izkoriščanje majhnih količin nafte. Beli rudarji so postali mehaniki, procesničarji in še kaj drugega, toda še vedno so kot svoj praznik praznovali 3. julij dan rudarjev. Je to sentimentalnost? Ali skrito upanje, da se ponovno lotijo iskanja zemeljskih zakladov na območju, kjer so stali prvi naftni stolpi v Jugoslaviji? Verjetno je bilo prisotno oboje, kajti takšne tradicije ne gre opuščati. Toda ekonomski položaj se spreminja. Sedanji položaj je zelo težak. Nimamo denarja, da bi uvažali nafto, predrag je plin, ki ga predelujemo, prenizke so cene metanola, in končno smo v Sloveniji ugotovili, da nam preostane le vrtanje. Seveda je bilo samo po sebi umevno, da so prvo raziskovalno vrtino postavili na petišovskem polju, ki se je za trud doslej vselej oddolžilo. Povedali so: dipl. ing. Jože Szabo — tehnični vodja obrata Pridobivanja nafte in plina — . Leto 1981 je začetek intenzivnejšega raziskovalnega obdobja na področju severovzhodne Slovenije. To potrjujejo dejstva, da je INA-Naftaplin vrtala v Strukovcih pri Murski Soboti. Po tem programu je Naftaplin delal do konca preteklega leta in vrtal — raziskoval radgonsko sinklinalo (do globine 1800 m). Vrta jo tudi novo vrtino Pg 6 miocenskega programa. Vrtina bo globoka 3100—3200 metrov, kot bo zmogljivost opreme dovoljevala. Geološki zavod SRS je na območju , Petišovec izvrtal eno vrtino do 500 metrov z namenom, da razišče premogove sloje z jedrovanjem. Ti sloji se javljajo od globine 50 do 500 metrov. V to kategorijo spadajo tudi reševalna dela na zataknjeni vrtini Pg-3. Tudi to vrtino želijo usposobiti za raziskave nekaterih miocen-skih slojev in pridobivanje zelo kvalitetnega zemeljskega plina. Dolgoročni in srednjeročni raziskovalni program je sicer zastavljen, pi pa do kraja definiran. Predvideva raziskovalne vrtine v Petišovcih in na ostalem področju severovzhodne Slovenije. Razen raziskovalno-vrtalnih dejavnosti so predvidene tudi druge geološke raziskave, predvsem geofizikalne (v prvi vrsti seizmične) ter geoelek-trične, vendar povezano s tehnologijo obdelav plinskih plasti. Tovrstne raziskave so v SFRJ nove, zato so lendavski strokovnjaki zadovoljni, da se lahko vključijo kot prvi. Prvi bodo tudi pri izvedbi tehnoloških raziskav obdelovalne metode »massive frač«, kar pomeni hidravlično razbijanje plinskega sloja z velikimi količinami kemikalij, gela, peska in drugih potrebnih materialov. Potrebno je poudariti, da ne gre le za geološke in fizikalne raziskave, temveč tudi za raziskave tehnologij, ki so v lendavskem primeru večjega pomena kot same geološke raziskave. S primerno že izdelano in predvideno novo tehnologijo bodo pridobili več ogljikovodikov, katerih količine so bile doslej obsojene, da ostanejo v zemlji. Pri vseh naprorih za iskanje domačih virov energije pa ne gre prezreti, da so raziskave postale v zadnjih letih izredno drage. Vrtina je pred šestimi leti stala petkrat manj kot tačas. Vendar se je raziskav treba lotiti. Skoraj zanesljivo je, da na starih naftnih in plinskih nahajališčih raziskovalci naletijo na nove zaloge ogljikovodikov v večjih globinah, pač na območjih, ki prej niso bila perspektivna. V Sloveniji raziskovalci menijo, da sta perspektivni območji le severovzhodna Slovenija s svojim panonskim delom in Slovensko Primorje oziroma podmorje. Novejša dognanja pa bodo dokazala ali ovrgla trditev, da je lahko ponekod perspektiven tudi osrednji del Slovenije. Raziskave nafte in plina so interdisciplinarne, saj zajemajo izsledka razen geologije in geofizike tudi naftnega rudarstva, strojništva, kemije, pa še in še .... Zato so potrebni seveda primerni kadri, ki jih sedaj v Lendavi žal ni v obilju; potrebno bo timsko delo, nova organizacija, novi organizacijski pristop in nova gledanja, pa tudi primerna politika pri teh raziskavah. Zato bi bila velika škoda, če ne bi v delo vključevali že obstoječe delovne organizacije, kot je Naftaplin, ki ima velik potencial kadrov, izkušenj, opreme, materialov, pa tudi razpoložljivih sredstev. PRAVICE IN SVOBODE V ustrezni sekciji zvezne konference SZDL so te dni razpravljali o uresničevanju pravic in svoboščin delovnih ljudi in občanov. Gradivo je pripravil odbor skupščine SFRJ za vprašanja političnega sistema kot nalogo zveznega zbora. To je bila knjiga z več kot sto tipkanimi stranmi, pripravilo jo je več kot dvesto sodelujočih, kajti sami člani odbora niso mogli delovati na območju vse dežele. Sodelavci so obiskali precej organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občin, mest itd. in so bili vseskozi v dilemi, ali je prav, da se skupščinski zbor loteva vprašanj o pravicah in svoboščinah državljanov, ko pa je naša družba samoupravna in meščanska in torej samoupravljalci načeloma sami uresničujejo svoje pravice in svoboščine. Kongresi komunistične partije Slovenije — Zveze komunistov Slovenije Na tem mestu bomo v nekaj nadaljevanjih objavili kratke preglede dosedanjih slovenskih partijskih kongresov. !\KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 23.-25. junija 1959 IV. kongres Zveze komunistov Slovenije je bil v letu, ko je Zveza komunistov Jugoslavije proslavljala štiridesetletnico svojega obstoja. »Komunisti v Sloveniji so v polni meri prispevali k temu, da sta delavski razred in slovenski narod dostojno predstavljena v tem veličastnem 40-letnem obračunu revolucionarnih bojev in zmag,<< je bilo poudarjeno ob otvoritvi kongresa. Četrtemu kongresu Zveze komunistov Slovenije ni dajal konkretnih in neposrednih nalog predhodni VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije,ki je bil aprila 1958 v Ljubljani, temveč in predvsem program Zveze komunistov Jugoslavije, sprejet na tem 'kongresu. Obdobje med lil. in IV. kongresom Zveze komunistov Slovenije je bilo čas stabilne rasti družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja jugoslovanske družbe. V tem času sta glede razvoja samoupravljanja značilni dve smeri, ki se dopolnjujeta in kažeta na krepitev samoupravnih odnosov. Povečala se je samostojnost podjetij in s tem njihova odgovornost za uspešno sodelovanje, s čimer se je zmanjševala neposredna državna intervencija, hkrati pa se je kazala vse večja želja in potreba delavcev -po neposrednejšem vplivanju na svojo usodo in odločanje o njej, to pomeni o poslovanju delovne organizacije in njenem razvoju. Se zlasti pa je bil pomemben nov način delitve dohodkov gospodarske organizacije, v katerem so delovni ljudje dobili več možnosti razpolagati z dobičkom in dohodkom. ki so ga ustvarili s svojim delom. To se je začelo zlasti po I. kongresu delavskih svetov junija 1957, koje dobilo delavsko samoupravljanje nove prvine in spod-’ bude in se je povečala samostojnost podjetij. Delavci pa so dobili večje možnosti pri delitvi celotnega dohodka podjetij in zlasti osebnih dohodkov. Za obdobje med kongre-soma je značilna tudi uvedba komunalnega sistema (junija 1955). Komuna — občina je postala temeljna celica družbe, pomenila je predvsem družbeni organizem, in ne več državni, kar je kazalo na to. da je bil z njeno uvedbo storjen pomemben korak v “procesu odmiranja države.. »Za socializem pomenijo delavski sveti skupaj z zbori proizvajalcev in s komuno v resnici tisto, kar so za kapitalizem pomenili: Prihod tretjega stanu v parlament. pridobitev njegove vloge v tem parlamentu in odpravo fevdalnih zaprek za razvoj kapitalizma«, je Edvard Kardelj slikovito označil uvedbo samoupravljanja in njegovih glavnih dejavnikov v sistem graditve socializma v Jugoslaviji. Komuna je postala temeljna postava neposredne socialistične demokracije in osnovna celica samoupravne družbe. Postala je oblika družbenega upravljanja, v kateri so se najbolje iiskla- jevali splošni družbeni in osebni interesi proizvajalcev in potrošnikov. Komuna je pravzaprav pomenila nov družbeni odnos, ki je bil osnovan na družbenem upravljanju v najširših razmerah. V obdobju med III. in IV. kongresom Zveze komunistov Slovenije je postalo samoupravljanje glavni nosilec vsega našega političnega in gospodarskega razvoja. Uvedbo in krepitev samoupravnih odnosov je Miha Marinko na kongresu označil za- največjo zmago komunistov v povojnem času, predvsem pa to. »da smo sami in pravočasno začeli proces preobrazbe oblasti v imenu ljudstva v oblasti ljudi sami«. Široko razvejanost in uspešnost samoupravljanja so pokazali tudi podatki, navedeni na IV. kongresu, saj je v upravljanju gospodarstva sodelovalo prek 77 tisoč proizvajalcev, ali vsak četrti, medtem ko je o go- gospodarstva, investicije so bile iz težke, bazične industrije preusmerjene v lahko, predelovalno industrijo in tudi v kmetijstvo. To pa je omogočalo tudi skladnejši gospodarski razvoj, še zlasti glede rasti življenjskega standarda delovnih ljudi. , Gospodarski in politični uspehi, doseženi med III. in IV. kongresom ZKS. so bili veliki. Rasel je standard, materialno so se krepili samoupravni družbenoekonomski odnosi, vendar so se -ob tem marsikje kazale tudi slabosti. Tako je na primer produktivnost dela rasla, a razmerje med zaposlenostjo in produktivnostjo vseeno ni dosegalo predvidevanj; vzrok je bil v sistemu delitve dohodka, ki v ugotavljanju uspešnosti gospodarjenja ni • upošteval zvišanja produktivnosti. marveč naraščanje cen. Sklepi in smernice, kijihje sprejel IV. kongres Zveze komunistov Slovenije, so spod.arskih in družbeno- političnih zadevah soodločal pomenili veliko obveznost vsak deseti državljan. ža komuniste in vse delovne Petletno obdobje med III. in IV. kongresom ZKS pa ne označuje le graditev družbenopolitičnega in gospodarskega sistema na samoupravnem načelu, temveč tudi uspehi na področju go-, spodarstva in tudi negospodarskih dejavnosti. Toje bilo obdobje hitre gospodarske rasti na eni strani, hkrati pa je v tem času začel rasti družbeni in življenjski standard. V tistem razdobju, zlasti od leta 1956; je bilo izvedeno prestrukturiranje ljudi Slovenije, saj »naši kongresi zveze komunistov zdaleč presegajo pomen kongresov pristašev kake politične stranke. To so v bistvu delovni dogovori naj-zavednejših sil delovnih ljudi, ki izvršujejo velike naloge, pomembne za življenje vseh delovnih ljudi in za življenje vsakega delovnega človeka«-, je dejal Miha Marinko, ki gaje novoizvoljeni CK ZK Slovenije na svoji prvi seji ponovno izvolil za sekretarja. Med načeli in prakso je kajpak velika razlika, zato je bilo gradivo na koncu tako obsežno in je zajemalo vsa vprašanja družbenoekonomskih odnosov ter tvegalo tudi ocene, da delegatski sistem marsikje ne funkcionira, da se v praksi marsikaj preveč razlikuje od onega kar je ustavno in drugače uzakonjeno, da je sploh zakonov preveč in so prepodrobni, da je torej premalo, prostora za svobodno, povsem samostojno odločanje delavcev in delovnih ljudi, tudi v primeru, ko gre v organizacijah \ združenega dela za samoupravno zastavljene normativne akte, za samoupravne sporazume, družbene dogovore itd. Mnenje, da se s pravicami in svoboščinami delavcev ne kaže uk varjati na ravni zveznega zbora skupščine SFRJ, je ovrženo s stališčem Edvarda Kardelja, da so temelji vsega pri nas prav svoboščine, pravice delavcev in delovnih ljudi nasploh, ker prav obseg uresničenosti teh svoboščin uokvirja položaj družbenopolitičnih skupnosti kot izvrševalec oblasti samoupravljalcev. čeprav se zdi logično, dasb v samoupravni družbi pravice in svoboščine dane vsem. Praksa namreč kaže, da svobode in pravice ne morejo biti samo dane, temveč morajo biti uresničene. saj samoupravljalci niso podložniki države, temveč graditelji nove družbene vsebine in zatorej tudi države. S tega stališča je proces uresničevanja svobod in pravic samoupravljalcev postal temeljna vsebina tega gradiva, saj ne gre za klasične svoboščine, kijih utemeljuje država, temveč za osvobajanje dela, torej za vsebino, ki se ne more državno omejiti in je pridobitev delavskega razreda nasploh, je pa marsikje neuresničevana kljub že uresničenim pravicam in svobodam nasploh. Gre torej predvsem za konkretne odnose v konkretnih okoljih in za konkreten način uresničevanja pravic in svobod samoupravljalcev, kakor so na primer samoupravne interesne skupnosti kljub uiemeljenemufrincipu svobodne menjave dela še vedno državno administrativna praksa pod plaščem samoupravnega naslova. Zaradi tega se tudi dogaja, da samoupravni organi, često tudi delavski sveti, neodločajo v interesu delavcev, temveč nd škodo delavcev in pride celo do sodnih sporov okrog posameznih odločitev organov samoupravljanja. Samo dejstvo, da je pot delavčev do pravice dolga celo tudi nekaj let in gre od organizacije, v kateri delavec dela in živi, do sveta ZSJ ali katerega drugega najvišjegaforuma v deželi in da sindikati niso najpogosteje, tem več najmanjkrat nosilci iskanja pravice za delavce, je zelo zgovorno. Praksa samoupravljanja je često v nasprotju z načeli samoupravljanja in prepogosto je vzrok nepravilno pojmovanje in ravnanje z družbenimi sredstvi, ki so v rabi bolj kol kapital kot pa materialna osnova dela. Družbo je kajpak zelo težko spremeniti, tudi čet je vse za spreminjanje dano v ustavi in podobnih zalednih, ki so temelj družbe, če pri tem spreminjanju ni dovolj revolucionarne zagnanosti in če ljudje preveč mislijo samo nase. Zategadeljje tudi prišlo do predloga, da akcijo uresničevanja pravic in svoboščin delavcev in občanov po tej analitični predlogi prevzame fronta, torej da zvezna konferenca SZD1J razpravlja o tem s stališča spodbujanja vseh družbenih dejavnikov, da v svojih okoljih pregledajo sedanje stanje in delujejo pospeševalno za dosledno uresničevanje pravic in svoboščin delavcev in delovnih ljudi. Da so odločnejši v lem. kar je sicer že njihova naloga. Viktor Širec APRILA 1982 STRAN 3 od tedna CENTIBA: Gasilsko društvo bo v kratkem razvilo svoj prapor, hkrati pa proslavilo letošnje pomembne jubileje. Gasilci tega društva uspešno delajo vrsto let, vključeni pa so tudi v vse akcije krajevne skupnosti. Sodelovali so pri gradnji vodovoda, pri asfaltiranju in drugih delih. Trudijo pa se, da bi v svoje vrste vključili čim več mladih in deklet. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Lendava jim je za prapor dodelila že svoj spominski trak. LENDAVA: Po sklepu predsedstva občinske konference SZDL bo 28. aprila slovesna seja občinske konference, ki bo imela hkrati tudi delovni značaj. V prvem delu seje bodo analizirali rezultate minulih volitev in sprejeli finančni načrt organizacije za letošnje leto, v drugem, slovesnem delu seje, pa bodo obudili spomine na obletnico ustanovitve OF in podelili občinska priznanja — srebrne znake OF — štirim posameznikom in karavli v Žitkovcih. LENDAVA: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom v lendavski občini uspešno deluje, so med drugim ugotovili na seji izvršnega odbora skupščine, ko sd razpravljali o prihodku sredstev v prvem trimesečju letošnjega leta. Ugotavljajo, da se sredstva zadovoljivo stekajo, to pa bo pomagalo pri uresničitvi vseh nalog, ki so jih načrtovali za letošnje leto. Doslej so največ denarja porabili za financiranje občinske gasilske zveze in gasilskih društev v občini, pripravljajo pa se tudi na letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti. J. D. LENDAVA: V zadnjih letih v lendavski občini namenjajo večjo '‘pozornost strelstvu, saj je to področje aktivnosti zelo pomembno za krepitev splošnega ljudskega odpoia in družbene samozaščite. Na občnem zboru strelske družine v Lendavi so zato pozorno ocenili lansko delovanje in se dogovorili, da bodo v svoje vrste skušali pritegniti čim več mladih. Sprejeli so program dela za letošnje leto, v katerem so predvideli vrsto tekmovanj, izvolili pa so tudi novo vodstvo družine. dotedna Pester mesec mladosti S sprejemom štafete mladosti se je v bistvu začelo praznovanje letošnjega meseca mladosti v murskosoboški občini, ki bo potekalo v znamenju 90-letnice rojstva tovariša Tita, 40-le-tn ice Zveze pionirj e v J ugoslavij e in d rugih pom em bnih j u bilejev iz naše revolucionarne preteklosti. Občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti je ob tej priložnosti izdelala zares bogat program aktivnosti v mesecu maju, kije nastal v.sodelovanju z raznimi organizacijami, društvi, šolami, delovnimi kolektivi, krajevnimi skupnostmi itd. Po budnici po ulicah mesta Murska Sobota bo 1. maja pomurski mladinski turnir v rokometu na igrišču TVD Partizan, že 2. maja pa načrtujejo kolesarjenje po pomurski poti, katerega organizatorje planinsko društvo Matica. 8. maja ob 7.30 se bo začelo občinsko prvenstvo osnovnih šol s področja SLO in DS v Beltincih pri osnovni šoli, dan kasneje pa bo množičen pohod in zbor na Vaneči, kjer se bo angažiralo planinsko društvo Mura, odhod izpred spomenika na Trgu zmage v Murski Soboti pa bo ob 7.30. V okvir prireditev meseca mladosti sodi tudi športno tekmovanje delavcev organov za notranje zadeve v jiu-jitsu, ki bo 11. maja od 9. ure dalje potekalo v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti. Pri tukajšnjem domu upokojencev pa bo 15. maja tekmovanje v balinanju, streljanju in šahu. Od 19. do 25. maja bo na vrsti že tradicionalni Teden srednješolcev, svojstvena manifestacija prikaza bogatih dejavnosti mladih. Tako bo 19. maja ob 13. uri srečanje marksističnih krožkov na srednješolskem centru, 21. maja ob 18. uri bo na dvorišču murskosoboškega gradu »Večer besede, zvoka in giba«, 22. maja načrtujejo lokalno mladinsko delovno akcijo in srečanje klubov OZN. 25. maja pa športne igre, kros mladosti in gledališke predstave. Razen tega pa bo 21. maja ob 13. uri v organizaciji Mesne industrije TOZD Predelava Murska Sobota zanimivo kviz tekmovanje na temo »88 let s Titom«, 22. maja je na sporedu ob 20. uri zvečer nočno streljanje z malokalibrsko puško, isti dan ob 14. uri pa še mednarodni memorial ekipnega prvenstva v karateju v telovadnici delovne organizacije Mura in taborniški mnogoboj v Domanjševcih. 22. in 23. maja s pričetkom ob 10. uri bo mednarodni mladinski turnir v hokeju na travi, istočasno pa tudi memorial Štefana Kovača v judu z mednarodno udeležbo pionirjev in juniorjev v telovadnici murskosoboške Mure. S tem pa prireditev še ne bo konec, saj je 23. maja na vrsti občinsko tekmovanje mladinskjh ekip z zračno puško, ki se bo začelo ob 8. uri, dve uri kasneje pa bo otvoritev doma tabornikov v Domanjševcih in taborniški zbor ter medobčinska revija mladinskih pevskih zborov v Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti. 24. maja pa bo zbor tabornikov pod naslovom »Po Titovi poti«. Slavnostna seja občinske konference zveze socialistične mladine s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim mladim družbenopolitičnim delavcem in njihovim mentorjem bo 25. maja ob 14. uri v Murski Soboti. Prikaz veščin otrok iz vzgojno-varstvenih zavodov pa bo 27. maja ob 16.30 uri v TVD Partizan. Milan Jerše Osnovna šola Cankova obvešča, da bo vpis otrok v vrtec za leto 1982/83 v dneh od 10. do 14. maja v tajništvu šole. » Vpisovali bomo otroke stare od 3 let do vstopa v šolo.- Starši, ki vpisujejo otroke prvič, morajo ob vpisu priložiti overovljena dokazila o dohodku družinskih članov v preteklem letu. Orientacijski vpis šolskih novincev v obvezno pripravo na osnovno šolo (malo šolo) za leto 1982/83 bo v dneh 12. in 13. maja od 8. do 12. ure. Ob vpisu pripeljejo starši otroke in predložijo izpisek iz rojstne knjige. Vpisovali bomo otroke rojene od 1. 3. 1976 do 28. 2.. 1977, po želji staršev pa tudi mlajše rojene do 31. 8. 1977. Zborovanje zdravnikov Preteklo soboto je bil v avstrijski Radgoni že sedmi Panonski zdravniški simpozij, ki so se ga udeležili zdravniki iz Avstrije, Madžarske, Pomurja in Maribora. Udeležba na prvem simpoziju pred sedmimi leti, ki je bil prav tako v avstrijski Radgoni, je bila skromna, potem pa seje vsakega naslednjega simpozija udeležilo več zdravnikov, pa tudi strokovna predavanja so bila od simpozija do simpozija boljša. Stiki obmejnih zdravnikov segajo že leta nazaj, zato je simpozij rezultat večletnega sodelovanja obmejnih zdravnikov iz avstrijske Štajerske, iz madžarskih županij Vas in Zala. K sodelovanju so že pred tremi leti pritegnili tudi dermatologe iz Maribora. Na 7. simpoziju so se pogovarjali o tematiki iz otroškega varstva. Naši referenti iz Pomurja so bili: dr. Majda Ostan, dr. Jana Norčič, dr. Kurt Son-nenschein, iz Maribora pa dr. J. Držečnik, dr. D. Micetič, dr. A. Gregorič in dr. K. Kancler. Naslednji, osmi simpozij bo prihodnje leto v Pomurju. PIONIRJI-KURIRJI Na poti po Pomurju Potem ko je kurirčkova pošta prispela v Pomurje — od pionirjev lenarške občine so jo preteklo sredo prevzeli kurirji osnovne šole Stogovci — sojo ponesli od šole do šole, in sicer po skrivnih poteh, to je po stezah, po katerih so med narodnoosvobodilno borbo hodili naši borci. Povsod, kamor so v teh dneh prispeli kurirji, so jim pripravili prisrčne sprejeme.. V Gornji Radgoni pa so torbo s kurirčkovo pošto prvič ponesli tudi na slavnostni oder, kjer so pozdravili tudi nosilce zvezne štafetne palice. Medtem kurirčkovo torbo že prenašajo pionirji iz občine Murska Sobota, ki jo bodo jutri (v petek, 30. aprila) pri Strehovcih predali svojim vrstnikom iz lendavske občine. Le-ti bodo z njo prehodili iz kraja v kraj do 6. maja, ko jo bodo predali učencem osnovne šole Raz-križje v ljutomerski občini. MORAVCI Smelo naprej Poročali smo že, da so se v Moravcih lansko leto na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost. Ni šlo za kakšna nesoglasja s krajevno skupnostjo Martjanci. poudarjali so le, da se mora kraj, kjer se ob Moravskih toplicah razvija tudi ostali turizem, hitreje razvijati. V sodelovanju z združenim delom, seveda. • Zdaj, ko so samostojni, bodo skušali vse naloge uresničevati bolj načrtno. V ospredju je napeljava vodovoda od Murske Sobote preko Martjanec. Z deli naj bi začeli ob koncu poletja, čaka jih urejanje sprehajalne steze v gozdičku »Čreta«, ob prizadevanjih za trimsko dejavnost pa bi radi čimprej uredili nogometno igrišče. Tu pa je še kanalizacija, saj jarki z raznimi odplakami temu turističnemu kraju zagotovo niso v ponos, posebno ne zdaj, ko ni urejenih pločnikov niti na najbolj kritičnih mestih. Precej denarja bodo rabili za uresničitev najnujnejših nalog, precej smelosti pa pri delu, da ne bi zamujali dogovorjenih rokov, nam je povedal predsednik skupščine nove krajevne skupnosti Štefan Kuhar. Dodal je še to, da bodo z marijansko krajevno skupnostjo še naprej tesno sodelovali, pri uresničevanju nalog pa bodo navezali tesnejše stike s Tešanovci. J. S. VOLILNA SEJA MS ZSS ZA POMURJE Več za novo Osnovna organizacija mora biti v prihodnje žarišče in poglavitno torišče delovanja in uveljavljanja sindikata, te množične delavske družbenopolitične organizacije, so poudarili na petkovi volilni seji medobčinskega sindikalnega sveta v Lendavi. Mira Marko, novoizvoljena predsednica tega organa, je dejala, da so bile sindikalne organizacije v Pomurju v Eeteklosti vse preveč v roli skupin ljudi (beri: izvršnih odborov), ki so bili nekako dvignjeni nad članstvo in tu sprejeta stališča često niso održala mnenja in razpoloženja »baze«. Sindikalne skupine v tozdih in delovnih skupnostih prav tako nimajo zadostne veljave, čeprav sodijo med takorekoč temeljne vire informiranja in težiščno vez delavcev z njihovo organizacijo. Ob zvečani skrbi za kakovostnejši izbor sindikalnih kadrov je vsebinskih nalog ničkoliko. Okvirno bi jih preleteli že samo s tem, če bi omenili prvo, drugo in tretjo dela vodstvo konferenco slovenskih sindikatov, tretji kongres samo-upravljalcev Jugoslavije in nenazadnje nedavno končan deveti kongres slovenskih komunistov. Sicer pa gre za — med drugim — naslednje: nadaljnje povezovanje združenega dela s krajevno samoupravo, vključevanje združenih kmetov v članstvo sindikata, zavzetejše in smelejše uveljavljanje vseh vidikov gospodarske ustalitve, splet vprašanj s področja planiranja, nagrajevanja po idelu in dohodkovnega povezovanja, Cela paleta problemov je odprtih na področju delovnih in življenjskih raz-/ mer delavcev, zaposlovanja in še veliko bi lahko dodali. V prihodnjem štirletnem obdobju bodo pomurski sindikati še poglabljali stike in sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in še naprej tvorno krepili in razvijali sodelovanje s sosednjo Avstrijo in Madžarsko in našimi delavci na tujem. B. Zunec KOMENTIRAMO Brez (samo)upravljanja ni kontrole Že dalj časa je znano, da upravljati ne pomeni zgolj odločati, marveč tudi kontrolirati, ali se odločitve uresničujejo v praksi. Samoupravna delavska kontrola tedaj ni sredstvo ali oblika pregona, prisile in podobnega. To ni organ, ki naj bi skrbel za varnost in red med delovnim procesom in ki naj bi imel nalogo, da preganja storilce kaznivih dejanj in podobno. To tudi ni in ne sme postati nadomestek za disciplinsko komisijo, še manj nekak pritožbeni organ ali origan, ki samo preži in čaka, da pride do nepravilnosti oziroma kratenja pravic delavcev. Njen namen je predvsem opozarjanje na napake pri uresničevanju ustavnih načel v samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih, statutih in drugih samoupravnih splošnih aktih, na vrzeli pri uresničevanju teh aktov v vsakodnevni praksi organizacije združenega ' dela, pri sprejemanju samoupravnih odločitev in pri njihovem izpolnjevanju. Posredi je torej tekoče, vsakodnevno, dejali bi samoumevno spremljanje in hkrati kontroliranje delovanja in uveljavljanja samouprave tako v organizaciji združenega dela kot delovni skupnosti. Toda spet ne v tem smislu, da bi v organu delavske kontrole (komisiji, odboru ali kakor se pač imenuje) nujno rekli o nekem primeru zadnjo besedo, dognali zadnjo, dokončno in brezprizivno resnico. Gre bolj za spodbujanje, da se sploh kaj ukrene prek pristojnih organov in ne. da bi delavska kontrola dajala nekakšne strokovne ekspertize. analize in podobno. ' Manevrski prostor za delovanje tega samoupravnega organa v rokah delavcev je potemtakem precejšen, da pa se ga v dobršni meri obvladati skupaj z drugimi samoupravnimi organi, posebej delavskim svetom, osnovno sidni-kalno organizacijo in — & seveda ne gre drugače — s pomočjo družbenega pra' vobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela ali službe družbenega knjig0' vodstva. Poroštvo, da bo delavska kontrola delovala tako, kot smo uvodoma zapisali .je113 prvem mestu ustrezna usp°" sobljenost. primerna sestava (nekdo, ki je član delavskega sveta ne more biti član delavske kontrole), temeljita obveščenost o vseh vprašanjih 0 kolektivu in navsezadnje " tega še marsikje nimajo urej«' nega — oblikovan in sprejet poslovnik oziroma prograi” dela tega organa. Če bo vsemu temu tako, potlej bo tudi veliko mat1! bojazni in obenem malodušja dati na dnevni red določen problem in delavci se bodo Z dosti več zaupanja kot doslej obračali na ta organ in ne na zunanje, se pravi družbenega pravobranilca samoupravlja nja. sodišče združenega dela in še koga. (Kako ti orga”1 delujejo v Pomurju, bi bil° vsekakor vredno posebej k°' mentirati!) Branko Žune° Mladi o kongresnih razpravah Obravnava osnutkov dokumentov za 11. kongres ZSMSJ3 bila v ospredju posveta predsednikov in sekretarjev osnovni organizacij zveze socialistične mladine iz murskosoboške obč ne. ki gaje v prostorih srednješolskega centra v Murski Sob° pripravila OK ZSMS. Okrog 120 mladih, ki bodo skupno s člaa predsedstva občinske konference in evidentiranimi delegat12 slovenski mladinski kongres vodili aktivnosti v svojih okoljih,s je podrobneje seznanilo z vsebino kongresnih dokumentu Hkrati pa so se dogovorili tudi o pristopu k javni razpravi, k’s. bo začela že te dni in bo trajala ves mesec maj. Spričo obširni! I omenjenih gradiv so se dogovorili, da bodo v 180 osnova1 : organizacijah zveze socialistične mladine, ki delujejo v orga*1 zacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah, ob( vnavali predvsem specifično problematiko iz prakse in izkuŠAr ki jim bodo dobro napotilo za nadaljnje delo. V nadaljevanju posveta ^o spregovorili tudi o načinu pr$ znovanja meseca mladosti in ostalih tekočih zadevah, pri četfl so omenili, da je treba pospešiti akcijo za evidentiranje bn^ dirjev. Evidentirana je bila namreč le polovica brigadirjev L razne brigade, zato je nujno spodbuditi aktivnost povsod, da v začetku maja imeli zares popolne mladinske delovne brigaj Kot so poudarili v razpravi, pa je stanje znatno boljše g^S evidentiranja mladincev — prostovoljcev za enote teritoria* obrambe. Govor je bil tudi o akciji evidentiranja mladih pridobitev štipendij iz Titovega sklada in o pripravah terz gotovitvilideležbe iz sleherne OO ZSMS na enodnevne^ 5 j minarju za mlade informatorje, ki bo 8. maja v Murski Sob° Milan Jer5C Kritično do obrtnikov Zadnja seja izvršnega sveta SO Ljutomer (tudi zadnja v tem je pokazala na nekatere nepravilnosti v razvoju obrtništva V.X Ljutomer in na nesporazume, ki se pojavljajo pri nekaterih obrtnik’ ' Glede na veliko možnost zaposlovanja na področju drobnega spodarstva v ljutomerski občini bi morali odgovorni v bodoče s* g ji razvijati to dejavnost. Tudi občinske skupnosti za zaposlovanje in * s|l morajo prizadevati za kar največji razvoj, da bi tako izpolnili obvež” iz začrtanih pogramov. To je le ena od ugotovitev IS SO Ljutomer. Zanimivo je zaposlovanja in odpiranje novih obrtnih delavnic. Na področju obrti seje število delavnic povečalo za 15 odstotkov. Pri tem so bil’ '*cVjP obrtniki, ki opravljajo prevoz oseb. V primerjavi z letom 1979 se je ’ avtotaksistov povečalo za 3, ki so dobili dovoljenja za opravljanje jpl vnosti. To so bile osebe, ki so delale v tujini več kot 10 let in imajo ob posebne carinske ugodnosti. Upravni organ jim je sicer izdal p®? odločbe, vendar, ker niso izpolnjevali nekaterih določil, ki so stavljena ob izdaji dovoljenja, jih je upravni organ prijavil cestnopr®". p’ in tržni inšpekciji, ki sta sprožili postopek za odvzem obrtnih dovolje’M se tudi v prihodnje podobno ne bi ponavljalo, bo komite za 0^0^ planiranje in gospodarski razvoj pripravil osnutek odloka, s kat« Ji omejil pritisk na izdajo teh obrtnih dovoljenj, ker gre pri || primerih za čisto izigravanje predpisov. Lop9f^ STRAN 4 Pokongresni odmevi V ZNAMENJU VELIKIH PRIČAKOVANJ Nekaj nad 130 tisoč prebivalcev Pomurja, od tega okrog 37 tisoč zaposlenih, živi po devetem množičnem srečanju slovenskih komunistov (9. kongresu ZKS) — biloje med 15. in 17. aprilom v Cankarjevem domu v Ljubljani v znamenju velikih pričakovanj. Poslanice s kongresnih tribun so namreč dovolj jasne in nazorne, lahko pa bi jih najkrajše strnili v petero spoznanj: nadaljnje razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, utrjevanje socialističnih sa- s,kupnosti Lendava: Kongres je odkrito spregovoril o vseh napakah in problemih, ki tarejo našo družbo, od nas pa bo odvisno, če bomo kongresne sklepe uresničili v vsakdanji praksi. Znano je, da smo doslej na vseh področjih porabili več, kot so dopuščale naše mdznosti. to pa nas je pripeljalo tudi v sedanje težave. Naša naloga v tem trenutku bo. da najdemo sebe v kongresnih 'dokumentih, da jih konkretiziramo v svojem okolju in munistov prinesel v prakso več odgovornosti na vseh ravneh, saj se dogaja, da se dogovorimo o odgovornosti, delamo pa drugače. Mislim' cfh bo vpliv kongresa velik na področju stabilizacije, pri hitrejšem uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov. pri pospeševanju izvoza in razvijanju družbenih služb, seveda v skladu z našimi finančnimi možnostmi. V. takšnih prizadevanjih pa bi morali sedaj vsi komunisti in družbenopolitični delavci stov. saj je usmeritev dokaj B pretehtana in umestna. DAMJAN JUG, KS Raz- I križje: V naši krajevni skupnosti smo se na kongres ŽKS pričeli pripravljati že g veliko prej, saj je naša par- tijska organizacija imela delovpi sestanek, na katerem smo se tudi dogovorili. . kako ga spremljati. Verjetno so ga vsi komunisti in tudi | ostali delavci spremljali prek sredstev obveščanja in bili. seznanjeni z dogajanji v Cankarjevem domu. Sam | sem se aktivno vključil v PRAZNOVALI Smo neposredno pred 1. majem, mednarodnim praznikom dela, ki ga praznujemo v spomin na krvave dogodke, ki so se odigrali prve dni maja leta 1886 v Chicagu v ZDA. Takrat je bil osnovni cilj delavskega gibanja, da izbojuje 8-urni delavnik, prvi maji v stari Jugoslaviji pa so vsi potekali v duhu boja za delavske pravice in ukinjanju že zdavnaj priborjenih pravic delavskih množic. Med vojno je bil ta boj tesno povezan z nacionalno in socialno revolucijo, ki ji je sedanji samoupravni socialistični sistem odprl realno perspektivo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. Izbrali smo nekaj anketirancev, da bi zvedeli, kako so nekoč praznovali 1. maj — praznik dela. moupravnih družbenoekonomskih odnosov, vsestranska rast ZK, razvijanje meddržavnih in mednarodnih odnosov in, odločnejše reševanje vprašanj s področij vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Tvoren delež k uspešnosti kongresa so prispevali tudi pomurski delegati. Predvsem to n?is je spodbudilo, da smo po 'organizacijah združenega dela, delovnih in krajevnih skupnostih v vseh štirih pomurskih občinah zbrali nekaj pokongresnih odmevov. NEOMAJNO po uhojeni POTI MARIJA RITUPER, referent za obveščanje in organizator kulturnega življenja v Muri: »Naši delavci in delavke so se zavzeto vključevali že v predkongresne Priprave, še posebej pazljivo Pa vsakodnevno v dogajanje d? velikem kongresnem 29-U ZK. V ta namen smo udl. izdali več internih ob-'n še radio v tovarni-vkr ^alah je bil ves čas 'Jtičen. Med zaposlenimi ada ta čas izjemno zani-in^6, -P°sebej glede izva-sPrejetih sklepov in , a lsč. Bojijo se namreč, da l utegnilo ostati zgolj pri esedah in zapisanem. Zato dar?Zurr!ljtva njihova želja. n .bil čas od sprejetih d° njihovega ure-vP]tVanJa kar najkrajši, v V 12 u§°dnih odmevov je v-i doživela razpra-erpnaše delegatke na kon-slovenskih komum-doLitanislave Kološa. Za-n°V°!Jni smo, da je imela Mure2°St Za razPravo- Iz tudi smo na kongres poslali ^ojavko?"0 P°Zdravn° Mesni" j nih organov v PomnrVndUStnJi Sozda ABC M°Kkau .»Naš delegat Prej kongrJsom ZKsaS f ^venL?hdkVe‘kem shodu Je bilo n h-komunistov'zato toliko veGeZaKmanje Zanj razen v27 sP.^ljali -kjerie h |de ovn‘ skupnosti, Pa zato aprila 71dnehod 25. do 17. Proizvod °- zavzeto-delali v radi ZaPosleni bi šila nekakiSe * mprej razre-nja, ki že a fr /8°Ca vPraša-kolekiiv d‘iJ ČaSa tareJ° naš zadevam aStl pa tlsla’ ki ozirom-\ odnose cenah (razS^ dlsParitete v in Pr(&kem^ nabavno ZavediJn° ceno mesa), lahko \m° Se' da to ne sredstevdJva ‘v 2’ Potrebnih gresn-i ' ^^kakor pa kon-— dovo2^° UCBa nakazuje _ dovolj[ jasno m nazorno našo smer začrtati P'ihodnjo aktivnost.« kre'urAJJo° STRBAD, se- ZK v krajevni spremljanje kongresa. Menim. da bo dalo to zasedanje dobre in kvalitetne smernice za delo v obdobju po kongresu. saj sta razvojni načrt in resolucija dobro zastavljena. Mi komunisti pa si bomo prizadevali, da načrte in plane v celoti izpolnimo, saj je bil to tudi namen tega zbora slovenskih komunistov. STANKO POTOČNIK iz Ljutomera: Praznovanje prvega maja je vedno bila prijetna slavnost, kjer je bilo združeno prijetno s koristnim. Seveda pa obstajajo razlike med praznovanji nekdaj in danes. Mislim, da so nekdaj bili ti prazniki nekako bolj pestri, živi in življenjski. Predvsem pa ~se jih da.naposled začnemo dosledno uresničevati naloge, ki smojih sprejeli. Komunisti v krajevni skupnosti Lendava se bodo seveda morali zavzeti predvsem za hitrejši razvoj krajevne skupnosti, predvsem pa za doslednejše uresničevanje dogovorjenega razvoja. Najhuje bo, če bomo spet ostali le na pol poti. SLAVKO HAJDINJAK, 1NA Najfta-Rafinerija. Znano je. daje naše podjetje v najtežjem položaju. Nove rafinerije ne no, problemi pa so ostali. Komunisti smo večkrat razpravljali o tem, da za sedanje težave nismo krivi le sami, sanacija stanja pa še ni opravljena, to pa povzroča med ljudmi čestokrat negodovanje. Kongres slovenskih komunistov, oziroma delegati na njem so opozorili na problem, upati je le. da se bo naposled začel reševati. Seveda pa so komunisti pri Nafti veliko pričakovali od kongresa, mislim da je dal odgovore na veliko odprtih vprašanj, predvsem pa odgovor na to, da le s skupnimi močmi lahko premagamo težave, toda le tako, da bo delavec dejansko udeležen v procesu odločanja. Komunisti Nafte se bodo potrudili, da uresničijo sklepe, tako kot to pričakujejo od drugih. Kongres ZKS je nedvomno dosegel tisto, kar so delovni ljudje Slovenije in Jugoslavije, predvsem pa komunisti, združeni v ZKS in ZKJ. od njega pričakovali. Potrdil je našo neomajno voljo, da še naprej hodimo in delamo po poti, ki smo si jo začrtali v naši zgodovini, po poti, ki stajo ustvarila in izgrajevala naša najvidnejša revolucionarja Tito in Kardelj. Torej — po poti miru in samoupravljanja, enotnosti med narodi in narodnostmi ter dobrih sosedskih odnosov. Kongres ZKS je nedvomno potrdil tudi našo odločno pripravljenost, da oh-ranimo to. kar smo dosegli v našem samoupravnem razvoju. da ohranimo jugoslovansko enotnost, bratstvo med narodi in narodnostmi in da se odločno in z vsemi silami zoperstavimo proti vsakomur, ki bi na kakršenkoli način hotel okrniti to enotnost. JOŽE TOPLAK, Gorenje ' Elfad: Na minulem kongresu so slovenski komunisti kritično ocenili štiriletno delo. V kongresnih dneh je prevladoval duh trdne enotnosti komunistov, ki se zavedajo nalog, pa tudi odgovornosti do delavskega razreda. Posamezniki, ki so razpravljali, pa tudi tisti, ki so oddali svoje prispevke v pismeni obliki, so dodali kamenček stvarnosti. Naši delegati iz Pom urja. so. kot je bilo pričakovati, opozorili na nedorečenosti v kmetijski politiki in na težave, s katerimi se sooča združeno delo v regiji, ter poudarili uspehe, ki smojih dosegli v razvijanju enakopravnosti ha dvojezičnih območjih. Delo kongresa sem spremljal, kolikor mi je čas dopuščal. je udeleževalo več ljudi. To so bile množice, ki jih je težko pozabiti. Prvi maj je trajal več dni zapored, danes pa se-vse skupaj skrči na tisto obvezno proslavo in potem se vsak zgubi na svoj lasten praznik; pa naj si bo to doma, ali pa se odpotuje. Mislim, da se ljudje odtujuje-mo drug od drugega in to je tudi odraz pri teh praznovanjih. Želim, da bi se ti časi kdaj povrnili. DRAGO PAHOR iz Lendave: Spominjam se težkih časov med okupacijo, ko je bilo veliko naših ljudi interniranih v zloglasnem taborišču v Šarvar-ju. kjer je bila politična aktivnost zelo razgibana. Po vojni so bili seveda vsi prazniki Osvobodilne fronte in. L maja povezani z velikimi delovnimi zmagami. Kot mlad aktivist sem prenekateri večer in noč prebil na sestankih, saj je bilo potrebno najprej zgraditi ljudsko oblast; to pa ni bilo lahko delo. 'Prazniki so bili vselej izredno slovesni, ljudje so se v velikem številu zbirali na proslavah, danes pa je to seveda drugače, ljudje so se preveč zaprli vase in se ukvarjajo s svojimi problemi; to pa ni vselej dobro. JELKA OBRAN, ekonomist. Ljubljanska banka Murska Sobota: 9. kongres ZKS je potekal v zelo prazničnem vzdušju, da ga je bilo moč čutiti na vsakem koraku. Prav zaradi tega pa od delegatov kongresa in novega vodstva zveze komunistov pričakujem dejanj. ne le zgovornega priseganja na načela in resolucije, temveč akcijo, ki jo bo čutiti na vsakem koraku, v vsakem okolju, kot je bilo to ob kongresu. Predvsem pa bi naj kongres slovenskih ko- VLADO KUNČIČ, Teh-nostroj TOZD Servis: Naša aktivnost pred, med in po kongresu je bila precejšnja. Že same priprave nanj so bile obsežne med kongresom smo v naši TOZD pripravili referendum za spojitev tozdov v Delovni organizaciji in sprejeli statut. Imeli smo razširjeno sejo 00 ZK. na kateri smo razpravljali tudi o kongresu. Delavci in delavci-komunisti pa smo delo kongresa sprem- JANEZ BENKO, KS Spodnji Ivanjci: Tudi kmetje so zelo pozorno Opremljali delo devetega kongresa, saj je bilo na njem tudi veliko besed o nadaljnjem razvoju kmetijstva. Pri tem so prispevali velik delež prav baši pomurski delegati, ki so se kongresa udeležili saj je prav ta panoga za našo regijo še posebej pomembna. Sam sem spremljal delo kongresa , prek sredstev množičnega obveščanja, in to bolj v večernih urah, saj je bilo v teh dneh čez dan obilo kmečkega dela. Za vse. pa tudi za razvoj kmetijstva bo dobro, če bomo sprejete resolucije uresničil], in ne. da bi, kot mnogokrat doslej, vse ostalo le na papirju. Pred kmeti, med katerimi je še vedno premalo članov Zveze komunistov. stojijo namreč pomembne družbene naloge- V poročilu z 9. kongresa ZKS — Brezkompromisno v jedro problemov — ki smo ga objavili . v zadnji številki našega časopisa, je prišlo do neljube pomanjkljivosti. V listo članov organov ZKS in Ijali prek vseh sredstev javnega obveščanja, po radiu. TV in v časopisju. O pripravah je pisal tudi naš interni centralnega komiteja ZKS časnik Vesti Tehnostroja. o ludi Dragica Zadravec, de-delu kongresa pa bomo še lavka iz m urinega tozda v govorih. Vsekakor smo vsi Ljutomeru. Za pomanjklji-zadovoljm s stališči in sklepi Vost se prizadeti in bralcem o nadaljnjem delu komuni- opravičujemo. ZLATICA BALEK iz. Murske Sobote: Članica Društva kmečkih fantov in deklet sem postala leta 1937 v Adri-jancih na Goričkem, v kar me je pritegnil tedanji, dokaj napredni učitelj. Tako smo se učili raznih iger, košnje, pri čeme'r so bila izvedena razna tekmovanja koscev in žanjic. Tja je prihajalo zares dosti ljudi, tudi iz ostalih bližnjih krajev, kar je bila dobra priložnost za shod mladih ljudi, ki so razmišljali med drugim tudi o praznovanju delavskega praznika. Članov društva je bilo okrog 15, vendar so takratne'razmere onemogočale večja praznovanja L maja — praznika dela, saj je to prišlo bolj do veljave v tovarnah, kot pa v vaseh, kjer se nismo mogli v toliki meri organizirati za proslavljanje tega praznika. ZORA KOVAČEC, ena izmed ustanovnih članov OF v Gornji Radgoni: Prijetni so spomini na praznovanja prvomajskih praznikov. Le daje bilo to pred leti mnogo bolj spontano in slavnostno. V mestu ni bilo okna, ki bi ne bilo slavnostno okrašeno s številnimi zastavicami in cvetjem. Na predvečer praznika pa smo prirejali baklade. Sodelovala sem pri pripravah na proslavitev praznika dela vrsto let. Takrat smo delali zares polni idealizma, vse prostovoljno. Veseli pa me, dazadnja leta slavimo prvi maj vse bolj delovno, z novimi delovnimi zmagami. To pa mora biti tudi pravi pomen tega praznika. EMILIJA GOMBOC iz Murske Sobote: »Zdi se mi, da smo 1. maj nekoč lepše oziroma bolj slovesno praznovali. Leta 1946 sem se zaposlila v - tovarni Mura, kjer sem delala - vse do upokojitve pred 7 leti, in * najbolj' se spominjam tistih časov, ko smo se vsi delavci iz tovarne na predvečer L maja ali na sam praznik dela pražnje oblekli, se zbrali pri tovarni in v povorki z prižganimi baklami krenili po ulicah Sobote. Spremljala nas je kakšna banda — to je glasbena skupina — in peli smo revolucionarne pesmi. Nazadnje smo se zbrali na mitingu v središču mesta in potem seje praznovanje nadaljevalo ob kresovih. Delav-. ci tovarne Mura smo bili takrat kot ena družina.« ‘K’ APRILA 1982 STRAN r Zadnje dejanje letošnjih volitev je za nami: izvoljeni so tudi predsedniki občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov. Kaj so povedali v svojih pro-gramsko-delovnih izjavah? JOŽE KOLBL, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA Zagotoviti možnosti za nemoteno delo »Med nalogami, s katerimi se bomo morali v vseh treh zborih skupčine občine Gornja Radgona najprej in odločno spoprijeti, je brez dvorna zagotovitev materiala. repromateriala in surovin združenemu delu v občini, in to domačih kot tudi tistih iz uvoza, »pravi Jože Kolbl, dosedanji podpredsednik, od nedavnega pa novi predsednik SO Gornja Radgona. »Naslednji cilj-gornjeradgonske-ga gospodarstva je povečanje izvoza. Le tako si bodo lahko naši OZD ustvarili dovolj velike devizne kupčke in participirali pri domačih delovnih organizacijah, od katerih so pri svojem delu precej odvisni. Pomembno je tudi povečanje produktivnosti. Toda boljše ne bomo gospodarili vse dotlej, dokler ne bomo spremenili tehnologije in organizacije dela. V občini moramo še bolj razvijati in v delovni proces vključevati lastno znanje in raziskovalne dosežke. Pri tem čaka veliko dela raziskovalno skupnost. Napredek je mogoč le z izkoriščanjem vseh razpoložljivih raziskovalnih zmogljivosti, tie samo, naših, temveč iz celotnega slovenskega prostora... Enaka ugotovitev velja za povezovanje našega združenega dela na območju regije, kot tudi širšega gospodarskega prostora. Pot. po kateri moramo iti. nam kaže primer iz kmetijstva- v naši občini. Dohodkovno povezovanje bomo spodbujali v vseh gospodarskih panogah, saj bomo le na ta način dosegli enakomernejši razvoj in prelivanje akumulacije. DANA SUKIČ, PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA Pred izvršnim svetom odgovorne naloge Pred kratkim so v gornjerad-gonski občini na prvi seji vseh treh zborov SC zaprisegli novi člani izvršnega sveta, med njimi tudi nova predsednica tega izvršilnega organa SO Dana Sukič. In kako ona, edina ženska v regiji na zares vodilnem mestu v družbenopolitični skupnosti, vidi vlogo IS v prihodnjem obdobju? Zakaj tak- Žal, to danes ni praksa niti v okviru SOZD, v katere so nekatere naše delovne organizacije vključene. V občini Gornja Radgona je med desetimi krajevnimi skupnostmi še vedno Osem manj razvitih. Zato se moramo boriti, da v kar najkraR“m času ustvarimo posamezne Eolicentre. Iz sicer pretežno kmetijskih predelov v občini je še vedno precej delavcev, ki združujejo delo in sredstva zunaj gornjerad-gonskega združenega dela. Zakaj bi denimo v enem izmed takšnih krajev ne postavili delavnice za popravilo kmetijske mehanizacije. kijeje tod v izobilju, prihranili pa bi na ta način še čas in draga pogonska goriva. Velike naloge čakajo v prihodnosti naše kmetijstvo. Zato moramo nadaljevati z agromelioracijskimi operacijami in bitko za obdelavo sleherne pedi obdelovalne zemlje. Pri tem so na občinski kmetijsko-zemljiški skupnosti opravili že veliko dela, še več pa bi ga lahko in ga nedvomno bodo ob ustrezni pomoči iz posameznih krajevnih skupnosti. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da naše kmetijstvo uresničuje zadane naloge. Na to kažejo lanskoletni rezultati tako pri proizvodnji pšenice kot tudi sladkorne pese in .ostalih pomembnih poljščin. Tudi za letos so kmetijski načrti dobro zastavljeni in nekateri med njimi že uresničeni.. Gornja Radgona je obmejna občina, ki jo od sosednje Avstrije loči le reka Mura, Zato bojno maloobmejno sodelovanje in s tem tudi izmenjavo še spodbujali jn razširjali. Vendar moramo najprej uskladiti svoje interese doma in nato prek meje skupno nastopati. To sodelovanje je že doslej precej razvito na gospodarskem in turističnem področju. Zanemariti pa pe smemo našega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki ponuja še večje možnosti. Verjetno bomo ponovno aktualizirali vprašanje graditve'avstrijske-ga paviljona na Pomurskem sejmu. Nasploh pa moramo za razvoj sejemske dejavnosti in z ljubljanskim gospodarskim razstaviščem sprejeti dolgoročni razvojni načrt, ki bo tej dejavnosti v naši občini zagotavljal perspektivo.« vp šna sestava IS? Ta šteje po novem le 7 članov. Tudi še o mnogočem pomembnem za nadaljnji razvoj občine in delo izvršnega sveta je tekla beseda: »Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja sem-v novi sestavi izvršnega sveta SO poudarila predvsem vlogo komiteja za družbenoekonomski razvoj. S tem se odslej ukvarjata dva člana izvršnega sveta. Eden izmed njiju skrbi za gospodarsko politiko, razvoj industrije, malega gospodarstva in. s tem povezano davčno politiko, drugi, .pa za področje načrtovanja, spremljanja uresničevanja^ resolucije in ostalih planskih dokumentov. Ostali člani pa pokrivajo ostala področja, ki so v pristojnosti izvršnega sveta, s tem daje en — določen za kmetijstvo — brez resorja. Vsi člani so razen enega podpredsednika profesionalci. Vse čaka v naslednjih štirih letih nedvomno veliko in odgovorno delo. Opraviti ga bo mogoče le s plodnim sodelovanjem vseh ostalih činiteljev, od gospodarstva do posameznih družbenopolitičnih organizacij, in seveda če bomo uresničevali sprejete planske dokumente. Brez tega tudi naše delo ne more biti uspešno, saj smo le izvrševalci sklepov, sprejetih, na občinskih zborih. Trudili se bomo, da bomo kakovostno sodelovali pri uvelja-vljanjudelegatskegasistema,-skar se da kakovostno pripravljenimi gradivi, ki jih moramo posredovati delegatom skupščine občine. Ta bomo po svojih najboljših močeh skušali pripravljati pravočasno. da se bodo delegati lahko zares objektivno in pametno odločali. Pri tem pa računamo na pomoč družbenopolitičnih organizacij. s katerimi bomo poskušali sprotno usklajevati stališča. Tako bodo delegati sprejemali na realnih osnovah pripravljena gradiva, ki jim bodo v pomoč pri delu. Ne bomo zanemarjali tudi vseh desetih krajevnih skupnosti. To MARTIN HORVAT, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA Krepitev temeljnih samoupravnih skupnosti Delegati vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti so soglasno izvolili za novega predsednika skupščine ' občine 40-letnega Martina Horvata, diplomiranega pravnika, ki je. bil doslej sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov. Podpredsednik skupščine občine pa je postal Štefan Ošlaj, ing. konfekcije, direktor TOZD Perilo Mura, ki bo to funkcijo v naslednjem mandatnem obdobju opravljal neprofesionalno. To je bila priložnost za daljši pogovor z novim predsednikom skupščineob-čine Martinom Horvatom. rji skupščine občine si bomo v prihodnje prizadevali prispevati svoj delež h krepitvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. še zlasti pa k uresničevanju ustavne vloge skupščine občine. Pri tem se zavedam, da družbeni sistem postavlja v ospredje integrirano samoupravno družbo, kolektivno delo, odločanje in odgovornost in ne posameznika. zato še' bo naše delo ocenjevalo predvsem z vidika našega prispevka k razvijanju in krepitvi takšnih družbenih odnosov. v katerih bo prišla do izraza samoupravna iniciativa vseh delovnih ljudi in občanov, njihov samoupravni interes in odločanje. Zato bomo v skupščini občine še naprej razvijali takšne metode delovanja, ki bodo to najvišje samoupravno in oblastno telo v občini krepile od tam. kjer se pravzaprav začne celotna samoupravna zgradba naše družbe — roje od temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij dalje« meni tovariš Horvat, ko opredeljuje nekatere poglavitne cilje nadaljnjega razvoja skupščinskega sistema v murskosoboški občini. — To so gotovo najpomembnejša napotila za delo in uveljavitev delegatsko izbrane.skupšči-* PAVEL PONGRAC, PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA Se naprej izvozna prizadevanja V Murski Soboti so izvolili 13-članski izvršni svet skupščine občine. ki je utstrezno strokovno zastopan po posameznih področjih dejavnosti, pomembnih za hitrejši razvoj murskosoboške občine. Novi predsednik je Pavel Pongrac. ... pravnik, dosedanji podpredsednik izvršnega sveta. delo smo naložili kar trem članom in sicer predsedniku in podpredsedniku komiteja za planiranje, za izvajanje sprejetih sklepov s področja urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev pa bo za krajevne skupnosti skrbel podpredsednik izvršnega sveta. Po svojih močeh se bomo, borili za enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti,, kar je ena od naših najpomembnejših nalog. Več pozornosti bomo namenili malemu gospodarstvu, ki Se v občini kar dobro razvija. Tega bomo poskusili čim bolj dopolniti z industrijo in z združenim delom nasploh. Programa gornjeradgonski izvršni svet še nima sprejetega. Je pa usklajen s programom skupščine občine. Obseg dela, ki čaka novo sestavo izvršnega sveta, vsekakor ne bo majhen, posebej še v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Sjcer pa nanj ne bo treba dolgo čakati. vp ne v novem mandatnem obdobju. Kaj menite, tovariš predsednik, o tem? »Za uveljavitev skupščine kot najvišjega samoupravnega in oblastnega telesa v občini, pri čemer menim, da moramo poudariti predvsem njeno samoupravno sestavino, je torej zelo pomembno. kako se bo znala odpreti do problematike dela, razvoja in samoupravljanja delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah oziroma; kako bodo le-ti že v osnovi znali dojemati tudi širše družbene interese. S tem bi namreč skupščini in njenim organom omogočili, da bodo vse manj posegali po oblastvenih, izvršnih in upravnih odločitvah. Prav pri preseganju parcialnih interesov, zaprtosti in lokalizmov raznih vrst je prav vloga subjektivnih sil nepogrešljiva. Razumljivo je, da med te sile štejemo tudi delegate na vseh ravneh družbenega odločanja.« — To pa nedvomno zahteva odgovornejše izpolnjevanje vseh zastavljenih nalog v času zapletenih družbenopolitičnih in ekonomskih oonosov? »Vsi skupaj, ki smo v novem mandatnem obdobju prevzeli delegatsko odgovornost, se tega dejstva prav gotovo nadvse dobro zavedamo. Zaostrene gospodarske razmere, krepitev nacionalizmov in pritiskov na Jugoslavijo, poskusi razvrednotenja samoupravljanja in drugi pojavi, tuji temeljem naše družbene ureditve, postavljajo tudi delovne ljudi in občane v murskosobški občini pred nove. še odgovornejše naloge. Ne s centralizmi. ne z administriranjem izhodov iz težav ne bomo našli. Našli jih bomo le s krepitvijo samoupravljanja, in to odgovornega samoupravljanja, v prispevku slehernega delovnega človeka in 'občana k boljšemu jutrišnjemu dnevu. Nismo več brez izkušenj, imamo tudi kaj pokazati v materialnih in sploh družbenih dosežkih občine, varnostnopoli-tične razmere so ugodne. To dokazuje, da smo kljub težavam, ki spremljajo naš razvoj, na dobri poti. Zato sodim, da sm6 dolžni dati priznanje naporom našega združenega dela, dosedanjim delegatom. skupščini in vodstvu skupščine, izvršnemu svetu in drugim organom, ki so nas s svojim prispevkom k razvoju občine zadolžili, da bomo delegati novega mandata nadaljevali njihovo delo.« poudarja ob koncu pogovora novi predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat. Milan Jerše dva podpredsednika pa sta Edvard Perhavec, dipl. ing. agronomije (odgovarjal bo za področje kmetijstva), in Peter Brunec. predmetni učitelj (družbene dejavnosti). Člani IS pa so: Vladimir Kerec. dipl, ekonomist (gospodarstvo in družbeno planiranje), Rudolf Horvat, dipl, pravnik (urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve). Geza Bačič, dipl, pravnik, (notranje zadeve), Stanko Lebar, dipl, pravnik (ljudska obramba). Stefan Flisar, pravnik (obča uprava in prora-. čun) in Erna Brumen, predm. učiteljica (kadrovska politika in KS), ki so profesionalno odgovorni za določena področja, medtem ko bodo to funkcijo neprofesionalno opravljali: dr Jože Miklič. zdravnik specialist (zdravstvo). Vlado Plantarič. prof, geografije (turizem in gostinstvo). Bojan Pevec, dipl, ekonomist (predelovalna industrija), in Ludvik Gorčari. kmetijski tehnik (gospodarstvo). Naloge izvršnega sveta so zahtevne in odgovorne , še posebej v sedanjem družbenoekonomskem položaju, zato smo predsednika izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Pavla Pongraca zaprosili, da nam pove, v katere cilje bodo usmerjena prizadevanja? Dejal je. da bodo v trenutnih zaostrenih pogojih gospodarjenja in zapletenih družbenoekonomskih odnosih prizadevanja izvršnega sveta usmerjena predvsem v zmanjševanje inflacijskih gibanj. povečanje izvoza, zagotavljanje nemotene preskrbe in usklajevanje skupne, splošne in osebne porabe z realnimi dohodkovnimi možnostmi. »Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati pomena izvoznih prizadevanj or-. ganizacij združenega dela v občini. čeprav seje izvoz lani povečal nominalno za 32 odstotkov. Kljub temu pa se moramo tudi v bodoče zavzemati za povečanje izvoza in usmerjati v izvozne programe tudi organizacije, ki doslej niso izvažale. Vsi se namreč moramo zavedati. da bomo dosegli hitrejši družbenoekonomski razvoj le z večjim vključevanjem v mednarodno delitev dela in z zagotavljanjem deviznih sredstev za lastne in širše družbene potrebe. Tudi v bodoče bo izvršni svet spremljal preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, tekočimi gorivi in surovinami ter EMIL KUHAR, PREDSEDNIK MER Z delom za izkazano zaupanje Rojenje bil 3. 12. 1942. izučil se je za trgovskega pomočnika. Končal je politično šolo pri CK ZKS. Ob delu je študiral na višji Kavni šoli in tudi diplomiral. Bil je sekretar OK ŽSMS ter predsednik OS ZSS Ljutomer. Tovariš Kuhar, katere so temeljne usmeritve za delo v naslednjih štirih letih vašega mandata? Najprej moram povedati, da so nam delavci z izvolitvijo izkazali veliko zaupanje, predvsem pa naložili odgovornost in obvezo, da si bomo v naslednjem obdobju prizadevali za nadaljnji uspešni razvoj občine Ljutomer in vseh temeljnih celic. K temu nas zavezujejo že sprejemal ustrezne ukrepe. Vsekakor pa bo na vseh področjih nujno dosledno izvajati sprejete varčevalne ,ukrepe in zmanjšati stroške, kar istočasno pomeni povečanje dohodka«, poudarja tovariš Pongrac. — Katerim problemom pa bo veljala posebna pozornost? »Zaskrbljujoče je zlasti poslo-avanje delovne organizacije Me; sna industrija ABC Pomurka, ki že sedmo leto posluje z- izgubo. Osnovni vzroki so znani, zato bo potrebno zadeve reševati kratkoročno s pokrivanjem razlik v ceni, dolgoročno pa z odpisom določenih obveznosti in zagotavljanjem ustreznih predelovalnih zmogljivosti. V letošnjem privoščiti.« — In kaj menite o politiki investiranja? »Odpraviti je treba mnenje, da sprejeti kriteriji onemogočajo uresničevanje naložb, ampak se daje določena prioriteta tistim investicijam, ki prispevajo k po-večanju izvoza in proizvodnje hrane, s čimer zagotavljamo tud' „ smotrno porabo družbenih sredstev. Glede na gospodarsko strukturo imamo v občini vse pogoje zlasti za povečanje proizvodnje hrane in novih delovnih mest, kijih močno potrebujemo. V negospodarstvu pa bo osrednja pozornost namenjena gradnji kirurškega bloka pri splošni bolnišnici, saj gre z.a investicijo širšega regijskega pomena, ki mora imeti absolutno prednost pred vsemi ostalimi negospodarskimi investicijami. Ob spreminjanju in dopolnjevanju srednjeročnih planskih dokumentov pa bo potrebno podrobno analizirati stanje v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, kjer je prisoten izpad v prihodkih. Zato je tu in drugje nujno uskladiti načrtovanje naloge z dejanskimi možnostmi.« pravi predse- * dnik izvršnega sveta skupščin« občine Murska Sobota Pavel P°n- SKUPŠČINE OBČINE LJUTO sprejeti plani za tekoče srednje ročno obdobje, ki zahtevajo naj resnejše napore vseh n05.1"^. planiranja m drugih subjektivn sil. da ponovilo ocenijo »v. J plane, jih uskladijo z realm možnostmi ter se zavzemajo dosledno uresničevanje nalog obveznosti, ki iz tega izhajaj0, preteklem mandatnem oboe> J delegatske skupščine so bm . ženi veliki napori vseh delov ljudi in občanov in doseženi P membni uspehi v razvoju ob skega gospodarstva in družbe Socialistični sistem san5 vljanja seje potrdil kot °“ . ]njh dejavnik aktiviranja ob- sposobnosti delovnih ljudi i v čanov v razvoju gospodarstv re-družbenem napredku obči ? gije in širšt DPS. Naše -upravljanje uresničujemo oblašt delavcev, ki se kaze da delavci upravljajo z dru j3_ mi sredstvi, odločajo o 8°^ lire-rjenju in delitvi dohodka , sničujejo družbeno.reprot Se^aj bomo nadaijeva 'iega lom delegati tretjega ma”” ja> le obdobja, ki se zavedamo, o3, produktivno delo a in predek. razvoj gospoda _____________——— VESTNIK, 29. AiPRil^--' TRAN 6 družbenih dejavnosti, socialno varstvo, osebno srečo in zadovoljstvo delavca in občana, vse to pa je temelj nadaljnjega razvoja delegatskega sistema ter vseh oblik organiziranja in delovanja samoupravnih organov in teles'v TOZD, KS. SIS in skupščinah DPS. Hkrati pa.se moramo zavedati, da smo kot delegati v celoti dolžni izvrševati ustavno funkcijo dele-. gatske skupščine, ne le kot zakonodajnega organa, 'temveč tudi kot samoupravnega organa, v katerem bodo potekale razprave na samoupravni in delegatski podlagi, ter reševali probleme družbenoekonomskega in vseh drugih vprašanj, pomembnih za občino in širšo družbeno* skupnost. _ Kot predsedniku skupščine ob-čihe mi je zaupana odgovornost in naloga, da vse te cilje v celoti uresničimo. Seveda pa zato rabimo dobro in usposobljeno delegatsko bazo. Ena temeljnih nalog v bližnji prihodnosti bo torej usposobitev delegatov za delo v delegatskem sistemu. V občini Ljutomer smo že prej dokazali, da je z delom moč mnogo doseči. To delo bomo nadaljevalivtemduhu. Pri tempa bomo še naprej razvijali tudi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, saj smo pobrateni s Titovimi Užicami. Krepitev sodelovanja na družbenopolitičnem, športnem in kulturnem področju bomo še bolj učvrstili in poglobili. Nalog, ki jih skupno z delegati prevzemam j je precej. Vse pa so povezane z veliko odgovornostjo. Zaupanje vseh bomo poizkušali tudi upravičiti. cmJ^KOSI’ PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE DBCINE LJUTOMER Melioracije, komasacije ... - Anton KOSI je rojen 13. janu: arja 1947. Po poklicu je predmetni učitelj, bil pa je tudi načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Je član ZK in aktivno sodeluje v DPO krajevne skupnosti Cven in ostalih organizacijah. Pred izvolitvijo je bil član izvršnega sveta od 1978 do 1982. . Tovariš Kosi, so štiriletne skušnje dobra osnova pri prevzemu predsedniške funkcije? Moje izkušnje v IS SO Ljuto-ttier lahko pomenijo dosti ah Pa malo. Ta štiri leta predstavljajo obdobje, ko smo končevali preteklo srednjeročno obdobje in pri; čenjalinovo.Nakoncu preteklega smo ugotovili, da je občina Ljutomer naredila precej velik korak na področju gospodarstva. To je tudi spodbuda, da v bodoče izvršujemo zastavljene načrte in tako nadaljujemo tam. kjer je stari izvršni svet končal. Za tak dober razvoj pa gre zahvala tudi precejšnji investicijski dejavnosti. . Če omenjate investicijsko dejavnost, moramo omeniti tudi, da je v preteklih dveh letih precej zamrla. Delno je to opravičljivo, saj je gospodarska situacija vsem znana. Delno, pravim, kajti kljub temu so bili narejeni investicijski projekti, ki bi jih lahko izvajali, a zaradi nekaterih neodgovornih niso bili niti pričeti. V takih primerih bo potrebno ukrepati zelo ostro.« Občina Ljutomer pa je kljub močni industriji še vedno pretežno kmetijska. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA OBČINE LENDAVA Poudarek tudi Ludvik Jerebic je dolgoletni družbenopolitični delavec, saj se kmetijstvu je v aktivno delo vključeval že kot mladinec in pri tem opravljal odgovorne naloge. Večkrat je bil >^.v>ciar osnovne organizacije ZK v INA-Nafti. član občinskega , komiteja in medobčinskega komiteja. delegat 8. kongresa ZKJ. poslanec v skupščini SRS, seveda pa je opravljal tudi odgovorne naloge v gospodarstvu, zlasti v INA-Nafti Lendava. O sedanjem položaju gospodarstva lendavske občine in nekaterih usmeritvah bodočega razvoja pravi: »Izvršni svet občinske skupščine je že doslej in bo tudi v bodoče namenjal veliko pozornosti razvoju gospodarstva, kajti od njega je v veliki meri odvisen naš celotni razvoj. Zaostreni pogoji gospo- »Razvoj kmetijstva je delno tudi naša prihodnost. Borba za hrano je postala strateškega pomena. Ta razvoj pa je odvisen zopet od investicij, kijih moramo uresničiti. Tu gre predvsem za melioracije, komasacije in ostale agrarne op«acije. Sredstva za take naložbe so dosegljiva in jih bomo morali tudi izkoristiti. Vse to pa je tudi pogoj, da bomo dosegli tudi skladnejši razvoj občine v primerjavi z regijo in republiko.« Kaj pa družbena sfera? »Naloge na tem področju tudi niso lahke. Prizadevati si bomo morali, da nekatera področja obdržimo na takšni ravni kot jih imamo, in ki so celo nad republiškim povprečjem (otroško varstvo), vse ostalo pa moramo pospešeno razvijati. V celoti moramo končati tudi referendumski program na področju šolstva in zdravstva. Od ostalih področjih pa bi omenil samo še področje SLO in DS. Usposobljenost na lem področju je v naši občini na dokaj kvalitetni ravni. Prizadevati si bomo morali utrjevati sedanje stanje.« Kakšna je vloga izvršnega sveta v skupščinskem sistemu? Menim, da mora izvršni svet dobiti tudi drugo funkcijo, da ne bo telo, ki pripravlja materiale za skupščinska zasedanja. Resje, da morajo biti določena gradiva pripravljena, tudi na tem področju se bomo potrudili, dajih v prihodnje pripravimo bolj strokovno, bolj utemeljeno in seveda hitreje. Moramo pa doseči tudi avtonomijo pri odločanju in načrtovanju gospodarskega razvoja občine. Trenutno nas čaka pomembna naloga pri spreminjanju, srednjeročnih planov. Uskladiti in popraviti jih bomo morali v skladu z realnimi možnostmi gospodarstva. Še ena pomembna naloga nas čaka. V občini bomo pričeli pripravljati tudi dolgoročne načrte za razvoj, ki naj bi segali do leta 2000. Tako bomo dobili še en pomemben dokument. Seveda pa bo ta razvojni načrt moral tem'e-Ijiti na znanih dejstvih in postavkah in ne sme biti prenapet, kot se je to dogajalo prej.« darjenja so prizadeli tudi našo občino. Skokovit razvoj v prejšnjih letih je prinesel tudi rftarsi-katere posledice, saj naložbe niso prinesle pričakovanih dohodkovnih rezultatov. V mislih imam INA-Nafto.in Gorenje-Varstroj. Tovarne so bile zgrajene predvsem s krediti, sedaj pa prihajajo vračila obveznosti, to pa močno obremenjuje naše delovne organizacije. Pri INA-Nafti še ni prave perspektive, ker sanacijski program ni sprejet predvsem v republiških organih in INA-Nafti. Dokler ta ne bo realiziran, si ne moremo zamišljati hitrejšega razvoja. V gospodarstvu pada fizični obseg proizvodnje, kar seveda prizadeva občino. Še večji problem pa so izgube v INA-Nafti pa tudi v Gorenje-Varstroju. Tudi letos ne vidimo jasnih poti, kako se jih znebiti, saj smo sami nemočni, brez širše družbene skupnosti ne bo šlo. Pri Varstroju so vzroki v neprimernem programu TOZD Variš, tega programa naše gospodarstvo (sanitarne kabine) ni sprejelo. V TOZD Varilni aparati so premalo vložili v posodobitev proizvodnje, kar jih sedaj tepe. Sicer pa bomo morali v celotnem gospodarstvu večji poudarek nameniti posodobitvi proizvodnje m seveda novim proizvodnim programom. To yelja tudi za ELMO, tu se je močno zmanjšal izvoz, povečale pa so se zaloge. V zadnjem času si močno prizadevamo iz domačih surovin in tudi uvoženih delati vrednejše proizvode, ki bodo konkurenčni na tujem tržišču. Izkoristiti bomo morali vse zmogljivosti. Skratka, v našem MIRKO HAJDINJAK, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČI NE LENDAVA Veliko zavezujočega Mirko Hajdinjak, predsednik občinske skupščine Lendava, je svojo družbenopolitično aktivnost začel že na okrajnem komiteju SKOJ, sicer pa je bil aktiven udeleženec NOB. Opravljal je tudi pomembne naloge v gospodarstvu še posebej v kmetijstvu. Na novo dolžnost prihaja iz medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje, kjer je bil predsednik. O razvoju delegatskega sistema in delovanju delegatov je takole govoril delegatom vseh zborov nove občinske skupščine. »Svoje naloge v skupščini občine bomo uspešno uresničevali le. če bo sleherna delegacija in sleherni delegat zavestno deloval in prispeval, da bodo odločitve imele podporo vseh delovnih ljudi in občanov, če se bomo znali in hoteli sporazumeti in usklajevati tudi takrat, ko posamezniku ali manjšemu delu neka odločitev ne bo ravno po volji, kajti usklajevanje svojih in naših interesov s skupnimi družbenimi interesi je in bo osnova samoupravljanja in samoupravnih odnosov nasploh. Visoka udeležba delovnih ljudi in občanov na skupščinskih volitvah je potrdila politični sistem samoupravljanja in zavest delovnih ljudi in občanov, od nas delegatov pa v polni meri pričakujejo. da bomoz aktivnimdelom na podlagi bogatih izkušenj delegatskega sistema opravičili zaupanje, ki nam je dano. Občina Lendava še vedno spada v skupino manj r’azvitih občin v Sloveniji, kljub nekaterih! velikim uspehom v preteklem obdobju. Naša skrb mora zaradi tega biti še bolj namenjena nadaljnjemu razvoju gospodarstva, vključno z družbenim in zasebnim kmetij gospodarstvu mora prevladati usmeritev: več domačega znanja in dela in manj surovin. Lendavsko gospodarstvo je namreč zna-čifno po tem. daje premočno odvisno od uvoženih surovin. Glede domačih surovin pa le toliko, da se kažejo možnosti za pridobivanje plina, seveda v globjih plasteh. Strokovnjaki pravijo, da so v globinah od 3 do 5 tisoč metrov velike zaloge plina in nafte. Seveda pa so takšne raziskave zelo drage. Upamo, da bomo v naslednjih letih izvrtali nekajglobokih vrtin. Izkoristiti bo potrebno tudi velike zaloge kvalitetne gline, ki jo imamo. Z različnimi partnerji se dogovarjamo. za proizvodnjo keramičnih proizvodov. Prestruktuiranje gospodarstva je nujnost,; v INA-Nafti temu namenjajo veliko pozornosti. Iščejo nove proizvode, ki bi imeli višjo vrednost. Tudi v Varstroju so na tej poti, opustili bodo proizvodnjo sanitarnih kabin, oziroma proizvajati le-te z drugačno tehnologijo. V Primatu bo dan poudarek dvižni opremi, ki je zanimiva za izvoz. Tudi v kmetijstvu imamo velike možnosti razvoja, žal pa velikokrat ostajamo le pri ugotavljanju možnosti, manj pa storimo, da bi se le realizirale. Problem večje pridelave hrane je pač v tem, daje potrebno več vlaganj v melioracije, združitve zemljišč in odkup, denarja pa ni zadosti. Kmetijstvu bomo seveda dali v prihodnjih letih velik poudarek, saj vemo, da se s to panogo ukvarja še vedno več kot polovica občanov. Želeli bi, da bi bila ^emlja bolj obdelana, da bi dajala večje hektarske donose in s tem tudi več hrane. Jani D. Borci vselej v središču dogajanja Stabilizacijo in prizadevanja za boljše gospodarjenje postavljajo na prvo mesto tudi borci iz murskosoboške občine. pa čeprav jih je od 1088 članov občinske organizacije ZZB NOV spričo starostne strukture — povprečna starost je 63 let — sedaj aktivno zaposlenih samo še manjši del. Stabilizacijo uresničujemo na vseh področjih, poudarjajo, in tudi borci delimo z drugimi organizacijami in delovnimi ljudmi odgovornost za njeno doslednejše uresničevanje. To je bilo slišati na volilno-programski skupščini ZZB občine Murska Sobota, kjer je bil med številnimi gosti tudi sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje Geza Bačič, ki je uvodoma borcem spregovoril o izkušnjah z nedavnega 9. kongresa ZKS ter o družbenih in političnih razmerah doma in v svetu. V razpravi se je pokazalo, da so borci še vedno steber družbenopolitičnega dogajanja v marsikateri krajevni skupnosti murskosoboške občine in da brez njihove aktivne udeležbe skorajda ne mine nobena pomembnejša akcija. Predvsem velja omeniti vsebinsko bogate in kvalitetne obrambne priprave, ki sojih borci vseskozi spodbujali tudi v drugih sredinah, saj'na številnih osnovnih šolah uspešno delujejo obrambni krožki, in še posebej skrb za razvijanje in negovanje revolucinarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe. Dobre rezultate na tem področju pa gre brez dvoma pripisati tudi večji aktivnosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov pri podružbljanju te pomembne dejavnost. V preteklem obdobju pa so na novo ustanovljene krajevne organizacije ZZB Martjanci. Prosenjakovci. Mačkovci. Bodonci. Puconci in Cankova, s čimer želijo čimbolj organizacijsko povezati člane borčevske organizacije, hkrati pa čimveč prispevati k podružbljanju svoje dejavnosti v sleherni krajevni skupnosti, predvsem pa v okviru komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Precej spodbudne uspehe pa dosegajo tudi pri urejanju nekaterih specifičnih nalog zveze borcev, kar velja zlasti za vprašanje zdravstvenega varstva borcev, saj je bilo v di-spanzerj u za borce vMurski Sobotilansko leto pregledanih že 826 bprcev. za njihove stanovanjske razmere,, kakor tudi socialite problčme. kijih skušajo sproti reševati. Ob koncu volilno-programske skupščine so za novega predsednika občinskega odbora ZZB, NOV izvolili Štefana Šabjana ter delegate za MS ZZB za Pomurje, skupščino ZB Slovenije. 9. kongres ZB Jugoslavije in za O K SZDL v Murski Soboti. Milan Jerše stvom in zagotavljanju celovite socialne varnosti vseh delovnih ljudi in občanov. Delegati lendavske občine se bodo v skupščini SRS zavzemali za takšno ekonomsko politiko, ki bo v polni meri zagotovila uresničevanje zakona o skladnejšem regionalnem razvoju Slovenije. Krepiti bo potrebno tudi samoupravni in družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu in odločno odpravljati vse napake in nezdrave odnose v posameznih delovnih okoljih upoštevajoč pri tem v polni meri pravico delovnih ljudi, da samoupravno odločajo o razmerah in rezultatih svojega dela. Boj za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije še ni Robljen in tudi v tem mandatnem obdobju ne bo lahek. Zaostrena gospodarska , situacija zahteva polno mero 'odgovornosti pri uresničevanju srednjeročnih planskih nalog, in zato je potrebno v slehernem samoupravnem okolju, temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in samoupravni interesni skupnosti pa tudi v občini kot celoti ponovno pregledati in oceniti, kakšna je realna možnost razvoja v tem srednjeročnem obdobju in na podlagi temeljite ocene sprejeti spremembe in dopolnitve planov ter zaostriti odgovornost za ta-košnje ukrepanje, za uresničevanje sprejetih planov.« Delo delegatov in delegacij mora biti tudi v tem mandatnem obdobju podprto z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij ne samo od občinskih forumov, temveč od osnovnih organizacij ZK. sindikata ZZB mladine in krajevnih konferenc SZDL. Delegatom bo potrebno pomagali tudi s strani strokovnih služb v združenem delu, sploh pa poskrbeti za njihovo nenehno izobraževanje. Skupščina bo v tem mandatnem obdobju delala v težavnih razmerah, saj so velike težave na področju gospodarstva, pa tudi na drugih področjih jih ne manjka. Le zavzetost delegatov v vseh okoljih, njihova tesna povezanost z delovnimi ljudmi in občani. ki so jih izvolili, lahko premaga vse težave. Če se bomo tega zavedali, pravi novi predsednik občinske skupščine Lendava, potem parola na volilnih plakatih »Bodočnost je v naših rokah,« ne bo samo parola, temveč globoka resnica.« Jani D. SKUPŠČINE LENDAVSKIH SINDIKATOV Vsak prevzema del odgovornosti Blizu 7000 članov zveze sindikatov lendavske občine je na svojih občnih zborih izvolilo 160 delegatov za skupščino občinske organizacije zveze sindikatov, ki seje sestala pred nekaj dnevi, udeležil pa se je je tudi član predsedstva republiškega sveta Vlajko Krivokapič. Skupščina je ocenila delo sindikatov za obdobje od 1978 do danes in pri tem ugotovila, da kljub večji aktivnosti sindikatov v občini v nekaterih okoljih delo še ni dobro, da so sindikati potisnjeni ob rob dogajanj. Delitev po delu in rezultatih dela ter svobodna menjava dela so ponekod še vedno tabu za večino delavcev, torej se še vedno odloča v njihovem imenu in ne odločajo oni sami. Slabosti je, bilo preteklem obdobjip veliko, vendar pa ima kljub temu sindikat že večjo vlogo, njegovi sklepi se v večini organizacij združenega dela uresničujejo. Slabosti so tudi v tem, da je delovanje samoupravnih delavskih kontrol skorajda povsod zamrlo, pa tudi toliko napovedanih tesnejših vezi med sindikati in krajevnimi skupnostmi še vedno ni. Programska usmeritev pa bodoče delo, naj bi predvsem odpravila vse dosedanje slabosti, posebej pa poudarila večjo aktivnosti sindikatov pri že sprejetih sklepih na vseh področjih. saj. kot so dejali, novih sklepov ne gre sprejemati, če tudi dosedanjih ne uresničujemo. Skupščina lendavskih sindikatov je izvolila 30-članski občinski svet, ter 11-člansko predsedstvo. Za predsednika občinskega sveta so izvolili Aleksandra Mariča, za podpredsednika Stefana Sobočana in za sekretarko Miro Unger. Izvolili so tudi delegate za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. To so Štefan Feher iz Primata, Mihael Dominko iz INA-Nafte, Cvetka Polak iz Turnišča in Jože Režonja iz Planike — Turnišče ter Mira Unger iz Lendave. Delegat 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije bo Jože Novak iz delovne organizacije INA-Nafta. Jani D. LENDAVA Novi izvršni svet konstituiran Na prvi seji novega izvršnega sveta skupščine občine Lendava so člani izvršnega sveta najprej dali svečano izjavo, potem pa sprejeli zadolžitve, ki jih bodo opravljali v tej mandatni dobi. Kot smo poročali je predsednik izvršnega sveta Ludvik Jerebic, za podpredsednika pa so izvolili Aleksandra Vargo, ki je hkrati tudi predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Ostali člani so sprejeli zadolžitve tako, da pokrivajo vsa področja družbeno-ekonomskega življenja v občini. Na prvi seji so sprejeli tudi periodični delovni program za drugo tromesečje in razpravljali o delu upravnih organov skupščine občine Lendava v minulem letu. Pregledali so tudi delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem rometu za lansko leto, ter sprejeli predlog o organiziranosti strokovne službe za zaposlovanje. Jani D. STRAN 7 SREČANJE S SLAVKOM IN FRANČIŠKO DROBCI IZ SPOMINOV MARIJE KOVAČ-ZUPANČIČEVE, ŽENE NARODNEGA HEROJA ŠTEFANA KOVAČA-MARKA. MARIJA JE PO ŠTEFANOVI SMRTI PREVZELA FUNKCIJO OKROŽNE SEKRETARKE KP ZA PREKMURJE ! Težki spomini j । na vojna leta । Ivanjšičeva iz Radomerja — Slavko in Frančiška — sta bila med tistimi zavednimi I Slovenci, ki sta takoj začutila odpor do fašistične okupacije in postala simpatizerja Osvobodilne fronte ter se vsak po svojih močeh vključila v vstajo jugoslovanskih narodov in narodnosti. Kako se spominjata tistih časov in kaj vse sta morala prestati? KALILO JO JE ŽIVLJENJE sem izrekel to besedo, se je zdrznil, izvlekel svoj bajonet, me hotel aretirati in odvesti v Ljutomer. Ko sva šla po vasi, sem ga pregovarjal, da bi se ustavila v Pihlarjevi gostilni, kjer mu bo gostilničar, ki zna dobro nemško, pojasnil mojo nevednost. Privolil je, poklical je gostilničarja in ga spraševal o meni. Medtem mi je Pihlarjev oče namignil, naj. skočim. Jaz sem to izkoristil in že sem smuknil za bližnji hrast. Tudi Nemec je skočil za menoj, vendar, ker je bil pijan, se je zaletel v drevo in padel; preden se je pobral, sem se jaz že dobro skril. Opazoval sem ga. kaj bo storil. Napotil se je proti Jeruzalemu in poizvedoval o meni. Tako se je ustavil tudi pri Obranovih in Magdičevih, kjer je naredil hišno preiskavo. Začel sem ga zasledovati, in sicer z lesenim kolom v roki. Potem sem se skril v žito ob poti in mu naredil zasedo. Ko je prišel mimo, sem bliskovito skočil in ga udaril. Fašist je zarjul in padel ter začel klicati na pomoč. Nekateri ljudje so stekli tja. zato sem se previdno umaknil. Drugi dan so poizvedovali. kdo je napadel fašista. vendar me nihče ni izdal.« ška je vedela za to in poizkušala pomagati, kolikor je bilo v njenih močeh. — To so bili prav gotovo težki in nevarni časi. Najbrž se jih neradi spominjate, pa vendar bi nas zanimalo, kateri so bili odločilni trenutki, pomembnejši dogodki.. . »Kot je znano, je okupator po odselitvi zavednih Sloven- »Takoj, ko so Osvobodilno i fronto ustanovili, seveda nismo zvedeli za to. Slutili pa I smo. da se je začel oborožen odpor. Pri nas zanj še ni bilo [pogojev. Kmalu pa smo spoznali nekatere aktiviste, kot’ so bili na našem terenu Andrej Novak — Džon. Nada [ Rajh in Jakec Babič, ter začeli podtalno delovati proti I okupatorju. Izogibali smo se mobilizaciji v nemško vojsko, sabotirali jezikovne tečaje, ki so imeli namen germanizirati naše ljudi, in sabotirali smo tudi razne druge akcije okupatorjev. Nekoč poleti je Novak prinesel od nekod drobno knjižnico, iz katere smo se seznanili. kaj je v resnici Osvobodilna fronta. Ker je gestapo začel odkrivati naše sodelavce, smo se nekateri morali odločiti za odhod v ilegalo. Junija 1942. leta smo dobili zvezo s Pohorjem in se vključili v ruško četo. Razen mene so to bili še A ndrej Novak — Džon, Stanko Cervič — Bojan. Alojz Korošec — Miha. Janko Pihlar — Don in Matija Pihlar — Savo. Od tam sva se vrnila in ostala. živa le midva z Bojanom Červi-.čem. Ostali so nadli v borbi s fašisti.« cev opravil še komisijsko preverjanje prebivalcev. Tako je določil tiste, ki so bili njenu naklonjeni — teh je bilo malo, sprejeti so bili med nemške državljane in dobili so rdeče legitimacije; drugi so bili uvrščeni med tako imenovane Steirischeheimat-bund in dobili so zelene izkaznice; tretji, ki pa smo bili politično nezanesljivi, pa smo dobili bele legitimacije, imenovali so nas Schutzan-gehorige in nas stalno nadzorovali. Naša družina je bila pove- Frančiška je tedaj živela še pri svojih starših, to je pri Pihlarjevih, kjer so imeli gostilno in trgovino. V .njihovi hiši se je zato zbiralo veliko ljudi. Posebej so bili vedno dobrodošli simpatizerji narodnoosvobodilne borbe, s katerimi je oče Ferdinand tesno sodeloval. Tudi Franči- SLAVKO IVANJŠIČ zana z aktivisti NOB že pred odhodom prvoborcev iz vasi Radomerje na Pohorje, sodelovanje pa je postalo še tesnejše, ko je prišel na naš Teren Ivan Nemec-Vojko s svojo zaščito Bojanom Červi-čem in Slavkom Ivanjšičem. Prišli i’ začetku decembra 1942. > V glavnem so se zadrževali .pri Červičevih. Na velikonočni ponedeljek, to je aprila 1943 pa je bil v naši gostilni prvi širši sestanek, katerega se je udeležilo 5 organiziranih sodelavcev NOB in okrog 10 drugih fantov, ki so se kasneje pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto nas je okupator 15. julija 1944 aretiral. Pri očetu so našli tudi obveznico partizanskega posojila in to je bil neizpodbiten dokaz. Odvedli so nas v ptujske zapore, kjer so nas zaslišali in mučili, še posebno očeta. Mater so kasneje od tod poslali v taborišče za starejše v Novo vas pri Ptuju, od koder se je vrnila po osvoboditvi, naju z. očetom pa najprej v mariborske zapore, nato pa na Dunaj. Od tod so očeta poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je 4. februarja 1945 umrl, mene pa so odvedli v taborišče Ravensbruck.« — Kako bi ga na kratko opisali? »Tja smo prispeli konec septembra 1944. leta. Ob prihodu smo morale oddati vso obleko in zlatnino, dobile pa smo obleke z všitimi križi spredaj in zadaj; tako so nas zaznamovali. Dobile smo tudi svoje številke in trikotnike za razpoznavanje. Barva trikotnika je označevala dejanje, zaradi katerega smo prišle v taborišče. Politične zapornice smo imele rdeče trikotnike. Zna.k ,S’je pomenil Slovenka. Oblečene smo bile le v najnujnejše perilo. Nismo imele ne mila in ne tople vode. Zaradi tega ni čudno, da so bile naše stalne spremljevalke • uši. Hrane smo dobile zelo malo in nečisto. Vsak dan smo zjutraj stale zunaj na mrzlem po dve uri, da so nas prešteli.« — Kljub vsemu ste preživeli in se vrnili. Kako? FRANČIŠKA IVANJŠIČ »Zaradi bližajoče se fronte so nas proti koncu aprila 1945 začeli premeščati iz kraja v kraj. Bile smo skupaj z nemško vojsko in pod nadzorstvom gestapovk. Tako smo se premikali iz kraja v kraj vse do osvoboditve. V začetku maja so nas osvobodili A merikanci. ki so nas nato predali Rusom. Vse do 5. avgusta 1945 smo se zadrževali v raznih krajih, nato pa vrnitev domov. Mene je pot vodila prek Berlina, Prage, Bratislave, Budimpešte, Beograda in do Ljutomera. Prihod v svobodno domovino je bilo svojstveno doživetje, ki pa nas je spodbujalo k obnovi porušene domovine.« Zapisal: JOŽE GRAJ Spomini bežijo. So stvari, ki jih kmalu pozabimo, so pa dogodki, čeprav včasih drobceni in na videz nepomembni, ki si jih za vselej vtisnemo v spomin. Bežna srečanja, ki se včasih povsem naključna, nemalokrat odločilno vplivajo na človekovo življenjsko pot. Tudi Marija in Štefan sta se srečala povsem naključno. Bilo je leta 1973 na nekem poslovilnem večeru v Murski Soboti. Pravzaprav to ni bilo navadno srečanje, Če človek v neko stvar veruje, potem za njega nobeno delo ni pretežko. saj takratne razmere v stari Jugoslaviji niso dovoljevale javnih političnih shodov, zato so napredni somišljeniki izkoristili vsako družabno srečanje, da bi se dogovorili in skovali nove načrte. Štefan je bil takrat koncipient pri odvetniku Valiju v Murski Soboti, Marija pa učiteljica brez službe. Iz tega bežnega srečanja, kjer sta spoznala, da so njuni nazori podobni, se je razvilo trajno prijateljstvo, ki se je leto po tem, ko je bila Marija leta 1938 nameščena kot učiteljica v Radmožancih, sklenilo v skupno življenjsko pot. Žal je vse to trajalo le malo časa, do tistega usodnega zgodovinskega 17. oktobra 1941, ko so streli iz madžarskih pušk pretrgali življenje revolucionarja in narodnega heroja Štefana Ko-vača-Marka. Za trenutek se zdrzne, ko pripoveduje Marija o teh dogodkih in v očeh se ji utrne solza. Da, to so spomini, ki vselej zabolijo. Pa kaj bi pripovedovala o tem, saj je bilo že tolikokrat zapisano, pravi z otožnim glasom in že ji spomini uidejo v tista predvojna leta. Veste, že takrat smo slutili, da se 'pripravlja vojna. Odkar je Hitler prišel na oblast, smo vedeli za njegove apetite in Komunistična partija je nenehno opozarjala na nevarnost, ki nam grozi. Ko je Nemčija priključila Avstrijo, smo vedeli, da je tudi za nas vojna neizbežna. Tudi v Prekmurju so bili moški že pred napadom na Jugoslavijo vpoklicani v vojsko, Štefana pa je vojna doletela kot oficirja v Šlovenski Bistrici. Nemci so ga zajeli v okolici Celja, in ko so ga prignali že skoraj nazaj do Slovenske Bistrice^ mu je uspelo pobegniti. Čeprav so bile ceste polne vojakov, je po raznih skrivnih poteh prišel domov v nedeljo, 13. aprila. Po napadu na Jugoslavijo je prišlo Prekmurje pod madžarsko okupacijo, vsi napredni slovenski učitelji pa so bili pregnani iz teh krajev. Nekaj se jih je zateklo v Ljubljano, -nekateri pa so dobili delovna mesta v Medimurju. Tisti, ki so bili poročeni z domačini, so lahko ostali, in tako so tudi meni predlagali naj ostanem v Radmožancih. Čeprav nerada, sem službo sprejela, saj me je Štefan prepričal, da bo tako za oba najboljše. Veste, madžarska oblast je imela svojevrstno taktiko in je hotela vse napredne ljudi pridobiti na svojo stran. Tako so tudi Štefanu ponudili zelo visoko službo v Budimpešti, vendar se je izgovoril, da ne zna madžarsko. Bil je okrožni sekretar za Prekmurje in Medimurje in zaradi svojega prepričanja službe ni sprejel. Da bi lahko še nekaj časa ostala oba na svobodi in politično delovala, sem službo v Radmožancih sprejela. Če bi jo tudi jaz odklonila, bi gotovo sledila aretacija obeh. Zame je bilo to službovanje zelo mučno. Predstavljate si lahko, kako težko je bilo poučevati zgodovino, ki je bila v nasprotju z mojimi nazori, zato sem imela z otroki kar največ matematike, telovadbe in podobnih predmetov; Ker sem takrat že pričakovala otroka, sva se s Štefanom tolažila, da bo kmalu konec te mučne situacije, ko bo treba spet v službo, pa bo vojne že konec. Da, tudi tako naivni smo bili takrat in nismo računali, da bo to trajalo štiri leta. Nekako po dveh tednih poučevanja sem zaprosila za porodniški dopust in ga tudi dobila. Da, tudi tako naivni smo bili včasih in nismo računali, da bo vojna trajala štiri leta. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se je odnos do komunistov močno poostril in predvidene so bile številne aretacije prekmurskih komunistov. Štefan se je umaknil v ilegalo in od tistega časa se ni več zadrževal doma. Sama sem ostala v Nedelici, imela pa sem že napotnico za porodnišnico v Zalaegnrszegu. Dva dni pred mojim predvidenim odhodom v porodnišnico pa so Madžari sredi noči opravili pri nas temeljito preiskavo, saj so mislili, da se Štefan občasno vrača domov. Spoznala sem, da tudi zame ni več varno in še pred jutrom sem se umaknila v ilegalo. Oglasila sem se pri kolegici Mariji Bercetovi na Kapci in tu je padla odločitev, da grem rodit v ptujsko bolnišnico. Rodila sem 14. julija 1941 pod imenom Marija Kolar. Živo se spominja Marija vseh podrobnosti iz tistih časov in s pripovedovanjem vam kar pričara pred oči dogodke tistih dni. Po odhodu iz porodnišnice sem ostala še naprej v ilegali. Mesec dni sem bila z otrokom v Mariboru, nato pa naju je Štefan odpeljal h kmetu Kosiju v Medimurje. Po nekaj več kot mesecu dni pri Kosijevih je postalo stanje za oba z otrokom nevzdržno. Ker smo bili v ilegali, otrok ni spiel jokati, v dveh mesecih pa ni bil niti enkrat pošteno okopan. Zato se je Štefan odločil, da ga damo njegovi materi, ki naju je med tem že enkrat obiskala. Vinko Megla, Štefan in jaz smo se z otrokom odpravili proti Nedelici. Sama sem počakala pri nekem kmetu na Bistrici, Štefan je šel do Nedelice, Vinko pa je odnesel sina k materi. Tako sem se ločila od njega, ko mu je bilo dva meseca in pol, kljub več kratnemu prizadevanju pa sem ga spet videla šele po osvoboditvi. Kmalu po tej ločitvi je padel še Štefan in v tistih jesenskih dneh 1941 so bili zame resnično najtežji trenutki. Za Štefanovo smrt mi je povedal Vinko Megla, ki se mu je uspelo vrniti z usodnega sestanka pri Gan-čnih. Vsega tega nisem mogla dojeti in še nekaj časa nisem bila za nobeno delo. 1. novembra sva prišla z Vinkom v Kog h Krenči-čevim, kjer je bil napovedan sestanek, katerega se je udeležil tudi Rado Iršič, tedanji sekretar pokrajinskega komiteja za Štajersko. Opisal mi je politične razmere in povedal, da bom najlaže prebolela Štefanovo smrt, če prevzamem njegovo funkcijo. Zelo me je presunilo, hkrati pa tudi skrbelo, saj sem se zavedala odgovornosti, ki so mi jo naložili. Toda, če človek v neko stvar veruje, potem za njega nobeno delo ni pretežko. Najprej sem se odpravila v Medimurje, nato pa v Lendavo, kjer sem se oglasila pri Rantaši. Za njega sem vedela, da je sodeloval s Štefanom in morali smo pridobiti ljudi, da smo prek njih širili delo in pripravljali teren za ustanavljanje odborov OF. Treba pa je priznati, da smo imeli v Medimurju več uspeha, saj so hili poleg učiteljev tam še Vinkovi znanci. Megla je bil pred vojno vajenec v Zagrebu in skupaj z najim so bili tudi številni Medimurci. Sicer pa pri našem delu nismo poznali mej in segali smo tako daleč, kot je segalo politično delo. Konec decembra sem ugotovila, da je postojanka pri Kerenčičevih, od koder sem pošiljala poročila, uni- Veste, so spomini, ki vselej zabolijo. In res, ko Marija pripoveduje o nekaterih dogodkih, ji beseda zastane v grlu... čena. Tako sem izgubila zvezo in odšla sem v revirje, točneje v Zagorje, od koder sem doma. Računala sem, da mi bo uspelo P®' novno dobiti zvezo s CK-Srečala sem se s Tončko Čečevo in ji povedala, k®J se je zgodilo v Prekmurju-Ona je o tem poročala na CK, ki je odločil, da do nadaljnjega ostanem ~v jih. V Zagorju sem ostala do začetka marca 1942, nato pa so odločili, da g«®1? za sekretarko v Ptuj. čakovaia sem, da se bom vrnila v Prekmurje, venda pa sem proti jeseni isteg leta odšla v Maribor. Sp° mladi leta 1943 so me uje in pol leta sem bila v mariborskem zaporu,® to pa poslana v tabori«® Auschwitz. Štiri milijo'n ljudi je končalo v njegov krematorijih in bila f® med tistimi redkimi, ki preživeli tudi te ' Januarja 1945, ko se je vjetska armada bližala .j schvitzu, so nas evakui' v taborišče Ravensbriick svobodo sem dočakala bližini tega taborišča. mov sem prišla šele gusta 1945. J STRAN 8 VESTNIK, 29. APRILA kulturna obzorja Ljubiteljska kultura živi Kulturna dejavnost v Ljutomeru je ena najživahnejših v n Kulturne tradicije prleškega središča pa ima za to edvomno največ zaslug nekaj aktivnih ljubiteljev kulture, or-ganizjranih v občinsko zvezo kulturnih organizacij. Društev je v Njej deset, najbolj dejavno pa prav ljutomersko kulturno-ume-nisko društvo Ivan Kaučič, ki je v preteklem obdobju pripravilo evilne prireditve. Med njimi prevladujejo glasbene, saj je Iju-glasbena šola posebej aktivna, odzivna je tudi gledanj -iayn STRAN 12 murska sobota Zanimive in koristne pobude za sodelovanje Sodelovanje sindikatov Železne županije v sosednji Ljudski republiki Madžarski in občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota se vse bolj krepi in širi tudi med delovne organizacije na obeh straneh meje — to je bila skupna ugotovitev na . razgovoru ob enodnevnem obisku (preteklo sredo) delegacije iz Szombathelyja. ki jo ie vodil vodilni sekretar sindikatov Železne županije Lajos Nagy. Vendar pa, kot je dejal tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota Štefan Pintarič, yse možnosti še niso izkoriščene, kar velja še posebej za razvijanje industrijske kooperacije oziroma nasploh za gospodarsko sodelovanje. V Železni županiji so med drugim zainteresirani, če bi lahko iz Slovenije dobivali dekorativno blago za opremo stanovanj, od tam pa bi lahko uvažali les za našo pohištveno industrijo. To sta dve novi pobudi, ki bi morali biti za* nas prav gotovo zanimivi in koristni. Prav tako je madžarska stran zainteresirana za sodelovanje med tovarno Iskra in elektronsko ndustrijo Remix iz Szombathelyja. Medtem pa so že navezali stike Pletilstvo Prosenjakovci in Aleks Szombathely, bolnica Murska Sobota in szombathelyska bolnišnica, avtobusno podjetje Certus in Volan, Panonija s kovinsko industrijo Raba iz Monoštra, Pomurski tisk s tiskarno v Szombathelyju. Agroservis z Afitom, gostinsko podjetje Zvezda in termalno kopališče Bilk, SOZD ABC Pomurka z Konzumexom, TOZD Obrtništvo Sobota s kbrmendsko porodno delovno organizacijo in tudi tovarna Mura prek blagovnice Borostankb v Szombathelyju. Na kulturnem področju pa so bili sindikati pobudniki za uspešno sodelovanje med sindikalnim mešanim pevskim zborom Stefan Kovač iz Murske Sobote in učiteljskim pevskim zborom iz Szombathelyja. Sicer pa sta se delegaciji na zadnjem razgovoru dogovorili U(Ji za izmenjavo letovanj. Sicer pa sta se delegaciji na zadnjem razgovoru dogovorili . ! za izmenjavo letovanj delavcev iz Železne županije v Ro-'nju oziroma delavcev izsoboškeobčine v termalnem kopališču uk ter za srečanje sindikalnih delavcev z obeh strani meje v Drski Soboti, ki bo predvidoma konec maja. j • DeJeSaciJa sindikatov iz Železne županije je obiskala tudi ojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih in delovno organi-2acijo Pomurski tisk. JOŽE GRAJ LENARŠKA OBČINA PRAZNUJE PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LENART EDO ZORKO: „Se vedno smo prepočasi napredovali . »Žal v obdobju med obema praznikoma nismo dosegli večjih pridobitev, seveda pa smo ponosni tudi na dokončanje nekaterih objektov ter začetek proizvodnje v polnem obsegu, kot na primer v Uniorju, v Kristalu itd.,« mi je na začetku razgovora dejal predsednik supščine občine Edo Zorko. Seveda pa v občini Lenart v tem času uresničujejo tudi nekatere nove investicije, kot je razširitev oziroma dopolnitev proizvodnje v Mariborski livarni, kjer bodo z izgradnjo prizidka . lako začeli s proizvodnjo plinskih pip za štedilnike (sredstva so zagotovili Elektrotehna, Gore- rju, investicije v najstarejšem lenarškem proizvodnem kolektivu Kiemos itd. »Vsekakor pa s ponosom ocenjujemo tudi vse pridobitve na področju družbenih dejavnosti, še zlasti veseli pa smo začetka gradnje nove osnovne šole v Lenartu. Morda smo še najbolj celovito uresničevali srednjeročne programe na področju z vodno oskrbo, saj smo doslej uspeli zgraditi primarni cevovod do Zg. Porčiča (tam so postavili tudi velik rezervoar!) in naprej do Zg. Ščavnice, pri čemer so pomagali brigadirji republiške mladinske delovne akcije Slovenske gorice zvrhano mero nrioravlienosti, da S skupnimi močmi rešujejo življenjsko pomembna vprašanja. »Prav gotovo brez velike pomoči občanov vsega tega ne bi dosegli,« je dejal predsednik Zorko, »saj smo doslej že uspešno uresničili prvi referendumski program ter še smeleje zastavili drugega.« Seveda pa so v občini Lenart pogumno zastavili tudi kmetijske investicije, saj so prepričani, da so doslej na tem področju prepočasi napredovali. Tudi v tej občini namreč dobro vedo, da je prav hrana v naslednjem obdobju poleg drugih dobrin strateškega pomena in da morajo za njeno proizvodnjo storiti še več. »Menim, da smo prav v kmetijstvu v zadnjih letih veliko premalo napredovali, kljub temu da nismo dosegli malo. Seveda pa vemo tudi to, da si moramo prizadevati tudi za druge investicije, Jeseni pouk v novi šoli Izgradnjo šolskih objektov so v lenarški občini, kljub pomanjkanju sredstev, dokaj dobro zastavili. Pred leti so ob vseslovenski pomoči zgradili šolo v Jurovskem dolu, lansko leto v Benediktu, letos pa se s ponosom, ozirajo na veliko gradbišče nove osnovne šole v središču občine. Gre za objekt, kije bil nedvomno že zdavnaj potreben, lansko jesen — decembra meseca — pa so le stekla gradbena dela. Kolje povedala Irena Torin, tajnica OIS v Lenartu, bodo šolo "(gradnja poteka v treh fazah) slovesno odprli že jeseni na dan republike. V prvi fazi bodo zgradili prizidek, v katerem bo 10 učilnic in drugih prostorov, v drugi fazi — tudi ta seje v marcu že začela — pa bodo obnovili staro šolsko poslopje in kotlovnico s cisterno. Tudi v tej stavbi bo 10 učilnic. V tretji fazi pa bodo zgradili še zaklonišče. Prenovljena in dograjena osnovna šola v Lenartu bo imela kar okrog 3000 kvadratnih metrov uporabnih površin, v njej pa bo pouk potekal po najsodobnejših metodah v specialnih učilnicah ter kabinetih. ki jih bodo tako opremili, da bodo primerni tudi za prvo stopnjo skrajšanega usmerjenega izobraževanja. Tudi sredstva so uspeli zagotoviti, in sicer s samoprispevkom občanov okrog 20 odstotkov, preostali del pa bosta prispevali republiška ter občinska izobraževalna skupnost. saj naj bi le tako dosegli zastavljeni cilj — do leta 1985 okrog 50 odstotkov republiškega poprečja v narodnem dohodku na prebivalca. Zal pa se zavedamo resnice, da ob naših velikih naporih ter vlaganjih za hitrejši m napredek našega območja na- i predujejo tudi drugi. Tudi v tistih občinah, ki so tik pred nami, gre razvoj naprej, prav v naši pa zato ostajamo na repu slovenske lestvice. V občini Lenart menimo, da bi morali v naši republiki vsaj za tistih 10 občin na repu lestvice najti ustreznejše kriterije, ki za- I devajo investitorje na naših nerazvitih območjih. Skupaj s temi in vsemi slovenskimi občinami pa bi si morali prizadevati, da bi se narodni dohodek na prebivalca ustalil vsaj pri okrog 70 odstotkih I slovenskega poprečja. V lenarški občini smo trenutno pri 30 odstotkih.« Sodelovanje s„CENTR0V0D0M” j V lenarški občini izredno smelo gledajo tudi na povezovanje z gornjeradgonsko Avtoradgono, ki se je pred nekaj meseci odločila za j sodelovanje s tamkajšnjo DO »Centrovod«. Gre za sodelovanje na j področju proizvodnje traktorskih kabin, ki se bo — kot vse kaže — še * razširilo. Pri Lenartu se dobro zavedajo, da je lahko sedanji način, ko se kar nekaj občanov vozi na delo v Gornjo Radgono, le začasna rešitev, v prihodnje pa bo potrebno tudi tem delavcem zagotoviti delo bliže > prebivališča. Primer povezovanja z Avtoradgono zagotovo kaže v to smer, v lenarški občini pa si od tega sodelovanja tudi v prihodnje še veliko obetajo. PESTER PROGRAM PRIREDITEV j V zadnjem času je veliko nejasnosti med državljani glede ?Sa denarja v tujino in prinašanja blaga v Jugoslavijo z n 0°hmejnimi propustnicami. Zato smo se obrnili na Cari-hico v Gornji Radgoni, kjer smo dobili potrebno pojasnilo. ju । sklenjenem sporazumu o maloobmejnem prometu med prjn°S, Y'J? >n Avstrijo lahko imetniki stalnih mejnih prepustnic vreti 'z-Avstrije v teku enega meseca brez carine blago v pi inn-0S^° •-200 dinarjev. Nikakor pa ni dovoljeno brez carine m dSat' blago na ta način, da bi vrednost združevali za posa-prin'ny družinske člane. Pri teh olajšavah pa se ne upošteva mes^h ž8an'h PUač. tobačnih izdelkov, tobaka, vina, mesa in vsem i 'Jelkov, kjer so količine omejene. V okviru dovoljene v j, dinarjev pu Icihko imetnik mejne prepustnice prinese belel°S'av'J° naslednje količine blaga: 10 vreč cementa. 3 vreče kg b??ce^enta-8 vreč »Stalita« in »termopuc3«, lOvrečapna.50 kane ?n?kega železa, eno mrežo za armature, 4 plošče pocin-. metre? ocevjne’ l ploščo bakrene pločevine ali 10 kg v rolah, 20 kvadr-V ^^kanih vodovodnih cevi, 40 kg pocinkane žice, 5 lameln metrov ladijskega poda za obloge, 4 kvadratne metre kolnic '0 metrov pocinkanih žlebov, eno samo- pražen° v ' Premoga. 70 1 kurilnega olja, en kg surove oz. Prinaš ? • e 'n $$ kg krmila za piščance. Dovoljeno pa je še država nJe ostalega blaga v vrednosti do 1.200 dinarjev. Vsaka določen^0 ureJa iznašanje in prinašanje denarja, kar je Narodn° n sPorazumu. Pri nas o tem odloča svet guvernerjev narjev p anke dagoslavije in trenutno znaša ta vsota 500 di-Pr°Pust ° vsol° lahko prenaša čez mejo le imetnik mejne jih im j ni^e'ne more Pa te vsote prenašali za družinske člane, ki Ne^sane V ProPuslnici. o m°l Ok^ru^e kot z Avstrijo pa je določeno s sporazu-Za Madž'* °v ^^nem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko. P^topii '^^^d0 P? tem sPorazumu določeno, da lahko tisti, ki dovolien°'Pr‘našajo in iznašajo brez uvoznih in izvoznih vina, 0 5 V'?. - z Pjač'l.a carine naslednje blago: 2 kg živil, 2 litra 200jjn' a PUač< 200 kosov cigaret, darila v vrednosti iis0 dovoJfV Oz‘roma 300 forintov. Izjema so alkoholne pijače, ki Jdloča sv ene' Tud* glede iznosa denarja v sosednjo Madžarsko vsota jr«?61 &uvernerjev narodne banke Jugoslavije in tudi ta K7e tno znaša 500 dinarjev. mejnem mU P°Jasn'lu pa je potrebno še dodati, da v maloob-Sv°jeg i Prorne.tu lahko občani prinašajo blago le za potrebe Primerov°SPk?'nJStVa' n*kakor Pa ne za druge občane. Takih •arinske posti'kV ^dnjcn1 ^asu nekaj, za katere pa so uvedli Feri Maučec Spomladanska fotografija središča Lenarta. Ob stavbi stare osnovne šole, ki je že zdavnaj pretesna za veliko število uka željnih najmlajših občanov občine Lenart, bo do Diieva republike letos zrasla nova šola. Letošnje prireditve ob prazniku občine Lenart se bodo začele že L maja, ko bodo v Benediktu pripravili turnir v malem nogometu. V Dobravi pri Gradišču bodo naslednji dan tekmovali lovci v streljanju na glinaste golobe, v nedeljo pa bodo v Cerkvenjaku organizirali „ spomladanski kros. Ponedeljek bo minil v znamenju košarkarskih srečanj v Voličini, tojek pa bodo obeležili z razstavo kiparskih del A. Kovača in J. Šušteršičeve v občinski matični knjižnici. V sredo bodo v Lenartu odprli razstavo kolonije slikarjev sa- prav tako pa nastop amaterskih skupin iz Benedikta. Osrednje slovesnosti bodo v soboto in nedeljo. V soboto bodo slovesno predali namenu PTT linijo do Lokavca, v Lenartu pa bo tudi republiško prvenstvo v motokrosu. Istega dne pripravljajo v Gradišču večer pesmi, napevov in običajev ter srečanje kulturnih skupin vseh kulturno-prosvetnih društev občine. Slavnostna seja SO Lenart in DPO bo v nedeljo dopoldne, takoj po seji pa bo v Cerkvenjaku zborovanje delovnih ljudi in ob- OBMEJNI KRAJEVNI SKUPNOSTI CERKVENJAK IZ ZG. ŠČAVNICA Industrijski obeti V odmaknjenih krajevnih 'skupnostih Cerkvenjak in Zgornja Ščavnica si že vrsto let prizadevajo pridobiti industrijo, ki bi mlade I ljudi zadržala doma, starejšim krajanom, ki se danes vozijo na delo v odmaknjeni Maribor, v Lenart in v Gornjo Radgono — precej pa jih je še pred leti moralo v tujini — pa ponuditi delo v domači krajevni skupnosti. V Zgornji Ščavnici danes že lahko rečejo, da dolgoletno čakanje Ini bilo zaman, saj se_ trenutno pripravljajo na začetek gradnje manjšega obrala Kladivarja iz Žirov. V ščavniški tovarnici bo dobilo delo okrog 50 domačinov, kasneje pa so možnosti za rešitev. Sprva bo znašala vrednost proizvodnje, ki bo zamenjala dragi uvoz, okrog 100 Ido 150 milijonov dinarjev, z leti pa bo seveda naraščala. Obeti pa se kažejo tudi za krajane v KS Cerkvenjak, kjer zaenkrat še ni določenega programa, vendar pa že tečejo priprave (bilo pa je že tudi nekaj razgovorov) na morebitno gradnjo obrata za vrhnje dele čevljev, ki naj bi jo zgradili.mariborski »Lilet«, seveda pa I iščejo še kakšnega investitorja s področja čevljarske dejavnosti, kol so i na primer gorenjski proizvajalci Peko ler Planika. Pri tem Lenar-m čanom oz. Cerkvenjačanom pomaga tudi Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko. morastnikov Zavrh 81 in Maks Kavčič Cerkvenjak 81, v kulturnem domu pa bo še telovadna akademija s podelitvijo Bloudkovih značk. V četrtek se prireditve ob prazniku občine nadaljujejo s turnirjem v košarki, v petek bo prvenstvo v namiznem tenisu, čanov s povorko pripadnikov CZ, kmetijske mehanizacije in prikazom starih običajev, po zborovanju pa bo kulturni program. Popoldne pa bo v Benediktu občinska revija odraslih pevskih zborov in v Zg. Ščavnici otvoritev vodovoda Lenart—Zg.' Ščavnica. Društvo invalidov občine M. Sobota ic ' hodnega dneva inva-1982 organiziralo medobčinsko proslavo m cej5nje stroške, se hdov v M. Soboti. Ker je proslava zahtevala pr J J vsem druž. društvo invalidov občine M. Sobota iskren interesnim sku-heno-političnim organizacijam in samoupr uspešno izvedbo Pnostim občine M. Sobota, ki so pripomogli » Kzahvaljujemo Programa za okrog 650 invalidov Pomurja. P - J »potrošnik«, delovnim organizacijam »Mura«, »Pomurs . m t’0„rafu»Park«, “ k zXalpjemo se tudi oseb)«. M )« sodelovelo pn 8rama. Društvo invalidov občine Murska Sobota LENART 88 DREVES ZA TOVARIŠA TITA Že lansko leto so se tudi v Lenartu odločili uresničiti želje in hotenja tam’- .’šnjih delovnih ljudi ter občanov -- zasadili 88 dreves kot simbol in spomin na velikega voditelja in revolucionarja — tovariša Tita. Ob sodelovanju mnogih krajanov in SIS za komunalno ter cestno dejavnost ter domače KS so zasadili 88 dreves srebrnega javorja, in tako hkrati tudi polepšali Partizansko cesto sredi Lenarta. Letos pa so krajani in delovni ljudje želeli z akcio nadaljevati, in tako so tik pred prazničnimi dnevi zasadili še mlade lipe ob cesti na Trgu svobode. Tudi na tem trgu so želeli zasaditi 88 dreves, žal pa bo prostora z kakšnih 60. Toda zasajene so z lepim namenom in bodo tudi kot simbol slovanstva čez leta — ko bodo v maju zacvetele — v ponos Lenarčanom. aprila 1982 STRAN 13 Uspešni rezultati spodbujajo sindikat dopisniki so zabeležili Kaj veš o prometu Radgonski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pred dnevi izvedel medšolsko občinsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Na razpis se je prijavilo vseh osem osnovnih šol s 14 ekipami in 56 tekmovalci. Po programu so opravili testiranje iz CPP, praktično vožnjo s kolesi po radgonskih ulicah in spretnostno vožnjo. V borbi za najboljše rezultate je v nižji skupini ekipno dosegla prvo mesto ekipa osnovne šole Gornja Radgona, drugo osnovna šola Videm in tretje Apače. Prvo mesto v tej skupini je dosegel Peter Tropenauer iz osnovne šole Apače. V višji skupini je ekipno osvojila prvo mesto ekipa osnovne šole Gornja Radgona, drugo osnovna šola Videm in tretje Kapela. Prvo mesto v tej skupini in najboljši od vseh sodelujočih je bil Rafko Žnidarič iz osnovne šole Kapela, ki bo sodeloval na 14. zaključnem republiškem prometnem tekmovanju v Brežicah. Za tako masovno udeležbo v prometnem tekmovanju pripisujejo aktivnosti in zavzetosti vseh mentorjev prometne vzgoje po osnovnih šolah, ki so tudi prisostvovali na tekmovaju. Za organizacijo izvedbe tekmovanja je poleg članov sveta sodelovalo več radgonskih inštruktorjev avto šole in milič- nikov. Jože Kos BELTINCI Očiščevalna akcija Mladinska organizacija v krajevni skupnosti Beltinci seje te dni lotila očiščevalne akcije, kar je vsekakor pohvale vredno. Čez zimo seje namreč v parku in na drugih več ali manj skritih mestih nabralo precej navlake, ki bi sicer sodila na javno odlagališče. Žal pa nekateri občani očitno ne najdejo poti do odlagališča ali pa imajo za varstvo zdravega okolja premalo posluha. Upajmo, da bodo vsakoletne očiščevalne akcije spodbudile tudi druge občane: naši kraji naj bodo čisti in lepši! AH. BELTINCI Proslaviti čimbolj svečano Na nedavni razširjeni sejkkultumo-umetniške-ga društva Beltinci so se poleg drugega dogovorili o pripravi in izvedbi proslave ob dnevu OF in 1. maju, ki bo zvečer pred prvim majem, tokrat v beltinskem parku. Kulturni program pripravlja mladinska organizacija, odvijal pa se bo ob tradi- ČERNELAVCI Pomembna pridobitev za gasilce V nedeljo so gasilci v Černelavcih po krajšem kulturnem programu prevzeli nov gasilski avtomobil s 5.000-litrsko cisterno, ki je pomembna pridobitev. Precej denarja so prispevali gasilci in ostali vaščani s samoprispevkom, pa tudi iz občinskih virov so debili primeren delež. Na slovesnosti so bili člani 10 gasilskih društev iz sektorja Murska Sobota in ob domačinih številni vaščani iz sosednjih krajev. Š. Abraham ZLATOPOROČENCA IZ MARKOVEC -Pred kratkim sta 50-letnico skupnega življenja slavila Marija in Elemer Gašpar iz Markovec. Zlatoporočenca imata sina, dva vnuka in tri pravnuke. Elemer in Marija živita in delata na kmetiji, ki jo bo pozneje prevzel vnuk Milan, ki je trenutno,na delu v Avstriji. Kot pravita, sobili v teh 50 letih lepi in težki trenutki. Lepi predvsem ob kakšnih svečanih priložnostih. Sicer pa, kot sama pravita, je važno, da sta še vedno zdrava in čila. Zaželimo jima, naj bo še dolgo tako. D. Jakič MURSKA SOBOTA Aktiv krvodajalcev Kar stopetdeset krvodajalcev imajo v soboški delovni organizaciji Panonija, zato so pred dnevi ustanovili aktiv, ki bo skrbel predvsem za usklajevanje z delovnim časom. Gre za to, da bi imeli v vsaki izmeni vedno na voljo vsaj pet krvodajalcev. Poiskali so torej najprimernejšo možnost, kijih ob odsotnosti darovalcev krvi v proizvodnji ne bo preveč Kot je uvodoma na skupščini občinske organizacije zveze sindikatov v Murski Soboti poudaril njen predsednik Štefan Pintarič, je bilo minulo štiriletno obdobje izredno pomembno za razvoj samoupravljanja, družbenoekonomskih in političnih odnosov. Doseženi so bili pomembni rezultati v razvoju materialne osnove združenega dela, kakor tudi na področju družbenega in življenjskega standarda. Pri tem so se murskosoboški sindikati zlasti aktivno, vključevali ne le v prizadevanja za samoupravno preobrazbo združenega dela, temveč tudi v povečanje produktivnosti dela in boljše gospodarjenje, učinkovitejše planiranje, pridobivanje dohodka. delitev po delu in svobodno menjavo dela. Precej dolga in plodna razprava delegatov iz organizacij združenega dela — med gosti mednarodno delitevdela, kjer predstavljajo dober zgled Murini izvozni rezultati, Njene delegatke so na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov v Murski Soboti zlasti omenile vprašanja nagrajevanja po delu, smotrne, izrabe delovnega časa, socialne politike in delovne dobe žensk, ki je še posebej aktualno na področju tekstilne industrije. Marsikje pa se srečujejo tudi s problemom pravočasnega prevoza delavcev na delo, pri čemer so omenili tudi težaven položaj Certusovega tozda Avtobusni promet in se zavzeli za sodelovanje OZD pri združevanju potrebnih sredstev za posodobitev voznega parka. Nedvoumno seje pokazalo, da moramo znatno bolj razširjati delavsko solidarnost in preseči forumsko delovanje v nekaterih sredinah, da bi bolj zaživelo delo v sindikalnih skupinah. Brez dvoma je problematika financiranja posebej o zaposlovanju, kjer je nujna dolgoročna kadrovska politika. Nakazana so bila še številna druga vprašanja, ki so jih vnesli v programsko usmeritev murskosoboških sindikatov v prihodnje. Obravnavali so tudi analizo gibanja povprečnih osebnih dohodkov v letu 1981 in se zavzeli za odpravljanje prevelikih razlik, pri čemer je vprašljiv zlasti najnižji osebni dohodek, ki ni v skladu z na- F. K. ovirala. GORNJA RADGONA NEPOZABNO DOŽIVETJE I Prijetna dogodka V gornjeradgonskih vrtcih je bilo prejšnji teden zelo živahno, veselje otrck je bilo nepopisno, saj so se vsi malčki veselili občinske štafete, ki jih je obiskala v petek, 23. aprila, v vrtcu na Tratah. Napisali so pozdravno pismo in pripravili kratek program. Pred prihodom štafete jih je obiskala tudi kurirčkova pošta. Rada Vreča Odlagališče smeti in odpadkov so že lansko leto »odpisali«, tudi zadnje odpadke bi morali zagrniti. vendar vaščani v Krogu in bližnji okolici še do danes niso pričakali trenutka, ko bi spet lahko živeli na svežem zraku, brez neprijetnih vonjav in pogleda na razmetano ropotijo. Delovna organizacija »Sobota«, Krogu te pričakujejo! Foto: S. Abraham Za učence in učitelje Srednješolskega centra v Murski Soboti je srečanje z dr. SašoN (Božovič, partizansko zdravnico in avtorico knjige »Tebi, moja Dolores«, ostalo v nepozabnem spominu, kajti razgovor o njenem življenju in prispevku v NOB jugoslovanskih narodov iriB narodnosti je bila edinstvena ura zgodovine. V Skakovcih so z zbranim denarjem in prostovoljnim delom uredili avtobusno postajališče. F. Kuhar Filip MATKO Pomembno za pridelovanje žit v akciji varčevanja z energije V jesensko setev smo vložili več kot v katerokoli v zadnjih letih. Posevki so odlično prezimili, večino smo dognojili. poškropili s herbicidi in pri teh lahko pričakujemo primeren pridelek. Kljub vsemu pa ugotavljamo, da nekateri posevki žit že trpijo zaradi pomanjkanja hranil, predvsem dušika. V teh primerih ni izgledov za dober pridelek, čeprav smo do sedaj opravili vse potrebno. V teh primerih moramo takoj dognojiti s 150—200 kg KAN-a na ha. Tisti pridelovalci žit. ki so dognojili posevke pravočasno, pa se že lahko pripravljajo na drugo oziroma izravnalno dognojevanje. Posevke, ki še niso poškropljeni s herbicidi, poškropimo takoj s kombinacijami, ki so bile priporočene (napr. za pšenico dicu-ranni dicofluid), ker v poznejši razvojni fazi žit lahko uporabimo samo manj učinkovite herbicide. V zadnjem času smo že tudi zasledili pojav pepelaste plesni. Ker je znano, da pepelasta plesen zmanjšuje pridelek za 10—15 odstotkov, priporočamo škropljenje s sredstvom bayleton wp 25 0,50 - 0,75 kg/ha. Sredstvo je v prodaji v vseh centralnih zadružnih trgovinah na območju Pomurja. Čeprav je cena visoka, z učinkom škropljenja in povečanjem pridelka, pokrivamo stroške škropljenja nekajkrat. V prodajije tudi bayleton special, pazimo, da ne zamenjamo enega z drugim-ker je omenjeni bayleton special sadjarski fungicid in ni uporaben pri zatiranju bolezni žit. Džuban Geza, Kmet, ing- ČESTITAMO ZA 1. MAJ IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! PRODAJAMO BLAGO ZA OBVEZNICE KUPON ŠT. 1, 2, 3 in 4. PRI NABAVI BLAGA Z DEVIZAMI DAJEMO VELETRGOVINA POSEBEN POPUST 8-25% Murska Sobota STRAN 14 VESTNIK, 28. APRILA 1«? naši kraji in ljudje Sotina je vas pred mejo in skoznjo vodi pot do novega mednarodnega mejnega prehoda Kuzma. Zato ni naključje, da je omejitev hitrosti na 50 kilometrov, pa tudi sicer previdnost ni odveč, predvsem na utesnjenih delih ceste. SOTINA NA GORIČKEM: Za krepitev bratstva in enotnosti INTEGRAL ČESTITAMO OB DELA tozd transport ročju. Sodelovanje dveh sosednjih občin ima že dolgo tradicijo, v zadnjih letih pa se še bolj krepi. Veliko skupnih problemov imata občini, saj denimo okoli 300 občanov občine Čakovec dela v PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE IWM0S0M GORNJA RADGONA Josefa Ceger živi sama v Sotini 67. Dva Pra.^^ ’"i^n ja preživi-malo penzijo, vendar mora kar krepko poprijeti za , Slatina, kamnolom in življenje med soteskama AVTORADGONE Prvih je več kot drugih, saj se večina tistih, ki poprimejo za delo v sosednji Avstriji, vsaj konec tedna vrača domov. V glavnem so to mladi ljudje, teh pa je veliko tudi med zdomci, kijih je okoli petdeset. Sotina je zadnja vas pred mednarodnim mejnim prehodom, ima pa tudi malo-obnejni prehod, do katerega vodi pot po eni od sotesk. V drugi n«*". Predstavniki družbenopolitične skupnosti občine Lendava in občine Čakovec v sosednji Hr-vatski so pred nekaj dnevi podpisali listino o tesnejšem sodelovanju tako na političnem, kulturnem kot na gospodarskem pod- KRESOVI ZA PRAZNIK Proslave v OZD in KS. Proslave v počastitev ustanovitve Osvobodi)"^ ^^irane mednarodnega praznika dela bodo v lendavski Jn:a proslava bo - delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti . j„ravljata občms aprila pri osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, kp Qb krcsU, ki bo svet zveze sindikatov in kulturno društvo .1N*fMfeaznika, kulturni zagorel v večernih urah, bodo obudili , «a bodo priprav*' delavci amaterji IN A-Nafte ter učenci 0™°*^ tudi v lendavski Pester kulturni program. Ena izmed večjih p n,oeram. V njembod ELMI, kjer bodo delavci pripravili bogat kulturni p . Slovesno bo sodelovali recitatorji, pesniki amaterji ter -uojo mladi postavili seveda tudi v krajevnih skupnostih, v prenekate i . jje programe, tradicionalne majske mlaje, kulturna društva p P P Jani D- pa izvira slatina, katero so svoj-čas ljudje v okolici s pridom točili. Prihajali so tudi z druge strani meje iz Bonisdorfa (po naše Bodašina) saj ob določenih urah ni bilo mejnih omejitev. Izvir obstaja še dandanes, vendar pred njim ni več čakajočih na naravno mineralno vodo, ki izvira iz zemlje. Opuščen je in zanj vedo le domačini, ki tako kot ostali pijejo ustekleničeno mineralno ali navadno vodo.' KUGLA IN SOTESKI Na svoji soteski pa so sila ponosni. Takih ni drugje v tem koncu dežele, pravijo, in Kugel je najvišji vrh Prekm Pravzaprav sta dva Kugla: diski in Sotinski, oba pa v s nedrih skrivata predvser pokrivanje cest kamen primeren. O kamnolomu je bilo izrečenih že veliko besed, narejenega pa je bilo bolj malo. Ne naključno. saj čas večjim investicijam ni naklonjen, vprašljivo pa je tudi, če je šam kamen toliko kyaliteten, da bi ga lahko uporabljali še za kaj drugega. Domačini ga odvažajo, drugih interesentov pa zaenkrat ni, so dejali na občinski samoupravni interesni skupnosti za cestno in komunalno dejavnost. Podjetje, ki bi kamnolom prevzelo, se še ni našlo, če se bo izkazalo, daje za manj kvalitetnim kvalitetnejša rudnina, pa bo zanimanje za kamnolom gotovo"večje. Takrat bo tudi več možnosti za zaposlitev doma, saj bi se v kamnolomu lahko zaposlili vsaj nekateri med številnimi sezone! in zdomci. ZA ŽIVAHNEJŠI UTRIP Takrat bo tudi življenje na vasi živahnejše, nataliteta ne bo padala in s skupnimi močmi bo tudi mladih gospodinjstev več. počitniška hišica bivalni prostor z jedilnico^ počitniški hišici Danes jih je 116 v 112 stanovanjih, kar priča, da jih je le nekaj skupnih, kjer živita pod eno streho mladi in stari rod. Ne, da bi jim bilo tesno, tako kot med soteskami, v tej obmejni vasi, kjer je večja usmerjena kmetija le ena: Rajmondova, na kateri gojijo pbljedelske kulture za prehrano številne živine, dovolj pa jih je tudi zanje. Tako soteski, po katerima je bojda Sotina dobila ime. le nista pretesni za živahnejši življenjski utrip. FOTO: ŠTEFAN CELEC lendavskih delovnih organizacijah. nekaj občanov lendavske občine pa onstran Mure. Tesno je sodelovanje tudi med družbenopolitičnimi organizacijami in predstavniki občinskih izvršnih svetov. Skratka dobro sosedski odnosi so sedaj našli svoje mesto tudi v dogovoru o bodočem sodelovanju. Povedati je potrebno, da z občino Čakovec uspešno sodelujejo tudi varnostni organi pa gasilci in šolska mladina, saj je osnovna šola Drago Lugarič iz Lendave že več kot 15 let pobratena z osnovno šolo v Murskem Središču. Vse našteto in bodoče sodelovanje bo gotovo še bolj okrepilo bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi.. Želeti bi bilo, da bi v bodoče to sodelovanje bolj seglo tudi na kulturno področje. saj je bilo predvsem tega v zadnjih letih manj. Jani D. traktorji in varnostne traktorske kabine PRAZNIKU tozd proizvodnja bivalnih enot tozd proizvodnja nadgradenj tozd avtotrgovina s servisi STRAN 15 29. APRILA 1982 OCMMlJAiCd kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo, o-sol. o Murska Sobota j ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU 1. MAJU Z ŽELJO, DA SKUPNO DOSEŽEMO ČIM VEČ DELOVNIH ZMAG INUSPEHOV! Ob prvem maju čestitamo delovnim ljudem Pomurja! ; STRAN 16 sport SKL - ŽENSKE Pomurje drugo V zadnjem kolu tekmovanja slovenske košarkarske lige za ženske je Pomurje premagalo Litijo z 72:42. Koše za Pomurje so dosegle: Šiško 18. Benko 15. Zitek 14, Kardoš 8, Gregor 6, Koren 6 in Flegar 5. Pomurje je osvojilo drugo mesto. II. TEKAŠKI »MARATON TREH SRC« V RADENCIH Rekordna udeležba, veliko tekačev iz Pomurja GREGORJEVA REPUBLIŠKA PRVAKINJA, FLISAR TRETJI Radenci so bili v soboto prizorišče množične športnorekreacijske prireditve — drugega tekaškega »Maratona treh src«. Na prireditvi je nastopilo rekordno število tekačev — 2.200 ali enkrat več kot lani. Zlasti pa je razveseljivo. da ie tokrat sodelovalo tudi veliko tekačev iz Pomurja ki so po- bote, ki je osvojil tretje mesto. Med ostalimi tekači velja še posebej omeniti Milana Baleka, kije v svoji starostni skupini v teku na 21 km zasedel drugo mesto. Uveljavili pa so se tudi Janez Koudila iz Cernelavec, ki je bil tretji, Slanislav Markoja iz Lendave, četrti, in Štefan Fujs iz stvene šole, iz Murske Sobote ter gostinske šole Radenci. Veliko je torej nastopilo mladih, medtem ko je bil najstarejši udeleženec 63-letni spomeničar Stane Konstantin iz Podlubnika pri Škofji Loki, kije tekel na 42 km. Sicer pa so bili zmagovalci v posameznih tekih: Ivan Škedelj, študent l> MNL M. Sobota REZULTATI - 16. KOLO Radgona:Rakičan 2:2 umka:Dokležovje 4:1 tesanovci: Bakovci 0:2 ™eonci:Lipa 2:6 Ustna:Veržej 0:3 B^nka0^^^ Lipa Tešanovci Rakičan Radgona Rogašovci Tišina Rakovci Puconci Garda Veržej Dokležovje I- ONL Lendava REZULTATI — 14. KOLO Nedeltca-.Panonija 3:0 Olimpija:Dobrovnik 1:1 Nafta.Hotiza 7:2 Tumišče-.Crenšovci 2:1 Borba.Petišovci 1:1 Mladost prosta Turnišče Dobrovnik Crenšovci Panonija Olimpija Nafta Hotiza Borba Nedelica Petišovci Mladost Takole je izgledal množičen tekaški »Maraton treh src« v soboto v Radencih. Foto: Feri Maučec KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU V krožni dirki pet diskvalificiranih Na hipodromu v Ljutomeruje bila v nedeljo otvoritvena konjeniška prireditev, ki jo je pripravil domači konjeniški klub. V središču zanimanja okrog dva tisoč gledalcevje bil prvi tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije, ki pa je prinesla nove zaplete. Zaradi prehitrega štarta je sodniška komisija diskvalificirala peterico, med njimi tudi Dimitrijo MS. kije prva pritekla skozi cilj. Vsi, ki so bili diskvalificirani, so se pritožili, vendar so pritožbo zavrnili. Tako je v prvi krožni dirki za prvenstvo Slovenije zmagal Parnas (Selinšek, Maribor) 1:27,7 pred Lelo IV (Jureš, Ljutomer) 1:29,7, Pedgispedom(Bolkovič, Ljutomer) 1:35,7, Prijetno TL (Jureš. Bunčani) itd. Na nedeljskih dirkah v Ljutomeruje bilo na sporedu osem dirk. V enovprežni vožnji v dveh tekih na 1600 m s temeljem 1:28 je zmagal Dukat II (Krušič, Ljubljana) 1:25.5 pred Lelo IV (Jureš, Ljutomer) in Dino (Habjan. Domžale); v enovprežni vožnji na 1600 m s temeljem 1:25 pa je zmagala Dimitrija (Slavič, Ključarovci) 1:24,5 pred Elijem (Pogačar. Ljubljana) in Dukom (Slabe, Ljubljana); . v drugem teku s temeljem 1:28 je zmagal Dukat II. 1:24.5 pred Nelkb' MS in Lelo IV. Po dveh vožnjah je prvo mesto osvojil Dukat II. pred Lelo IV ter Dino in Nelko MS. V enovprežni vožnji dvoletnikov je zmagal Nebos (Marko Slavič. Ključarovci)‘1:47,3 pred Lereto (Fras, Veržej) in Mastro (Žnidarič. Stara Nova vas). V enovprežni vožnji na 1700 m s temeljem 1:36 je zmagala Fanta (Slana, Bolehnečice). V enovprežni vožnji za dvole-' tnike na 1200 metrov je zmagal Nis (Hojs, Ljubljana), v .enovprežni vožnjina 1700 m s temeljem 1:32. paje bil prvi RunotŠtenfel, Komenda) pred Larino (Lovrenčič, Maribor) in Parino (Horvat. Ljubljana). II. ONI Lendava Rezultati — 13. kolo Bistrica: Kapca 2:2 Odranci: Polana 4:1 Zvezda : Pince 0:7 Lakoš: Zitkovci 1:1 Kapca Bistrica Lakoš Odranci Mostje Polana Renkovci Zitkovci Pince segali tudi po prvih mestih. Tako je Simona Gregor, učenka srednješolskega centra iz Murske Sobote, med mladinkami v teku na 10 km osvojila naslov republiške prvakinje pred kolegico Anico Antonič iz iste šole in Duško Petrovič s Kapele. Sicer pa je Gregorjeva pritekla na cilj kot druga ženska teka na 10 km. Uspeh predstavlja tudi drugo mesto Slavice Mlinarič iz Radenec v teku na 10 km me^i članicami, kije veljalo za republiško prvenstvo. V tekmovanju članov za republiško prvenstvo v teku na 21 km pa je dosčgel lep uspeh Alojz Flisar, član AK Pomurje iž Murske So- Murske Sobote, peti v trim teku na 10 km. Drugi tekaški »Maraton treh src«, edinstvena množična športno-rekreacijska prireditev v Pomurju, je pritegnil tekmovalce iz celotne države in celo iz tujine. Množico tekačev pa je spremljalo tudi veliko gledalcev ne samo v Radencih, temveč vzdolž tekaške proge. Velja omeniti, da so na prireditvi nastopili učenci pomurskih šol, in sicer iz osnovnih šol Radenci, Kapela, Bakovci in Beltinci ter srednjih šol blagovno ekonomskega« šolskega centra, srednješolskega centra in zdrav- VŠTK iz Novega mesta, in Darja Škrilec, 'telovadna učiteljica iz Lovrenca na Pohorju v teku na 10 km; v teku na 21 km sta bila najhitrejša Mariborčan Marjan Krempl in Andreja Šverc, na 42 km pa Mariborčan Janez Falež in Tina Modic. Prireditev je minila brez zdravniške pomoči in je lepo uspela. Tudi nekoliko nejevolje zaradi tega, ker je skupina tekačev skrenila po krajši poti, zaradi česar niso mogli razglasiti republiških prvakov v vseh kategorijah, ne zmanjšuje odlične organizacije prireditve. Feri Maučec NAMIZNI TENIS - III. REP. SEL. ČLANSKI TURNIR Štefan Kovač brez poraza Na zadnjem letošnjem republiškem selekcijskem turnirju v Ljubljani za člane, so se z izjemo Urha, kije bil z reprezentanco v Budimpešti, zbrali vsi najboljši slovenski igralci, med njimi tudi 6 Sobočanov. Toje bil zadnji pregledni turnir pred nadaljevanjem zveznih in republiških ligaških tekmovanj, z igro Sobočanov pa smo lahko zadovoljni, čeprav ne toliko z uvrstitvami. V najkvalitetnejši skupini sta nastopila dva Sobočana, prepričljivo paje zmagal z rezultatom 10:0 vojak Štefan Kovač, ki je v odločilnem srečanju za prvo mesto premagal letošnjega republiškega prvaka Savnika s 3:0 in se mu tako oddolžil za poraz v finalu republiškega prvenstva. Kovaču se še kako pozna vsakodnevni trening pod vodstvom kitajskega trenerja in je že opazen viden napredek v njegovi igri. Drugi Sobočan, Šercerje z rezultatom 3:7 pristal na 10. mestu. V drugi skupini je bil od Sobočanov presenetljivo najboljši Močan, kije z rezultatom 6:3 zasedel zanj odlično 3. mesto. Ostali trije so dosegli enak rezultat 4:5, pri čemer je D. Kovač zasedel šesto, Škerget sedmo in Varga osmo mesto. M. U. JUDO Kvalifikacija za prvenstvo SRS V Lendavi je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za sodelovanje na republiškem prvenstvu v judu za pionirje in mladince. Sodelovalo je 80 tekmovalcev iz Pomurja. Na republiško prvenstvo so se kvalificirali: Pionirji: Prinčič, Škrjanec, Lebar in Vojsk iz Ljutomera, Koren, Petkovič in Kulčar iz Lendave, Krpič, Šooš in Perš iz Murske Sobote. Ml. mladinci: Vrdjuka. Meničan in Legen in Horvat iz Murske Sobote, Požgan iz Ljutomera ter Varga, Karakatič, Krajačič, Činč, Feher in Hunjadi iz Lendave. St. mladinci: Mihalič, Baranja, Kavčič, Apšner, in Šemen iz Murske Sobote, Vnuk, Berke, Varga in Firman iz Lendave ter Magdič in Kranjc iz.Ljutomera. O. Š. SNL Zmagi Mure in Nafte V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi sta oba pomurska hgaša zmagala. Mura je doma premagala trboveljskega Rudarja z 2:0. Strelca golov sta bila Cestnik (avtogol) in Gabor. Lendavska Nafta pajes3:l premagala Koper. Gole za Nafto sta dosegla Hozjan 2 in Perša. V tekmovanju druge slovenske lige vzhod pa je Ljutomer igral z vodečim Kladivarjem neodločeno 2:2. V naslednjem kolu igrajo: StokMura, Triglav:Lendava in Kovinar: Ljutomer. POKALNI NOGOMET Mura in Beltinka finalista Na območju medobčinske no-gometnezveze Murska Sobota sta bili odigrani polfinalni pokalni nogometni tekmi. Mura je premagala Veržej z 2:0, Beltinka pa Rogašovce s 4:1. Tako se bosta v finalu pomerili moštvi Mure in Beltinke. ROGAŠOVCI Štruklec drugi, Lang šesti Društvo ljudske tehnike Rogašovci je v nedeljo pripravilo na šolskem igrišču pod pokroviteljstvom LIV Rogašovci drugo dirko za državno prvenstvo radijsko vodenih avtomobilov mini formule L Nastopilo je 15 tekmovalcev iz 5 klubov. Lep uspeh je dosegel Štruklec, kije .zasedel drugo mesto, uspeh paje tudi šesto mesto Langa. Rezultati: 1. Milan Punčuh (Ljubljana), 2. Matjaž Štruklec (Rogašovci), 3. Ervin Rajšp (Maribor), 4. Aleksander Zaja (Zagreb), 5. Viktor Vošnik (Maribor), 6. Drago Lang (Rogašovci) itd. Mali nogomet 0L M. Sobota a-uga 1. NENICMCI 2. BAKOVCI 3. SLOW 4. PUŠČA 5. PREDAHOM« 6. ČERNEIAMCI 7. PEEAHJCU. 8. UPOM« 9. KUPŠINCI 10. KANAL 11. GEZERA 12. KERENČIČEVA B-UGA 1. PANONSKA 2. MOŠČANCI 3. BRAIONCI 4. PARK 5. UDAVA 6. PETANJCI II. 7. GEDEROMCI 8. VEŠČICA 9. SEBEBORCI 10. SATAHOVCl 11. TIŠINA 12. STROKOM« C - LIGA Polet-V. Nedelja 29:23 V tekmovanju slovenske moške rokometne lige je Polet premagal Veliko Nedeljo. Gole za Polet so dosegli: Benko 10, Kreft 8, Kučan 3, Titan 3, Jerebic 3. Kozlar in Štrakl po enega. V naslednjem kolu igra Polet pri vodeči Lipi. SRL — ženske Polana-Branik 25:30 Rokometašice Branika iz Maribora so v Veliki Polani premagale domačo Polano. Gole za Polano so dosegle: Hozjan 12, Toplak 5, Kociper 4. Horvat 3 in Virag enega. V naslednjem kolu igra Polana s Savinjsko. --- BAKOVCI --------------------------------—---- Štafetni tek mladosti TVD Partizan Bakovci in ZTKO Murska Sobota bosta organizatorja ŠTAFETN EGA TEKA M LADOSTI. ki bo v petek, 30. aprila 1982, ob 15.00 v Bakovcih. Na prireditvi bo tekmovanje uličnih ekip krajevne skupnosti Bakovci ter ekip krajevnih skupnosti občine Murska Sobota. KK Pomurje pa bo tudi pripravil kolesarski kriterij. Tekmovali bodo na 400 metrov dolgi progi. Vsak tekmovalec bo pretekel en krog, v ekipi štafetnih tekov pa tekmujejo štirje tekmovalci. Organizatorji pričakujejo številno udeležbo. ---KAJAKAŠTVO —---------------------------------- Dve prvi mesti Na tradicionalnem spustu po reki Savinji od Žalca do Celja v počastitev 1. maja, na katerem je sodelovalo okrog' 70 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, so tekmovali tudi člani brodarskega društva Mura iz Kroga in dosegli več dobrih uvrstitev. Tako sta Činč-Titan v kategoriji C-2 med člani osvojila 1. mesto, slavil pa je tudi Milan Karas v kategoriji K-l pionirji. V isti konkurenci so bili Borut Borovič 3., Drago Karas 5. in Milan Horvat 10. Andrej Titan pa je med mladinci (K-l) zasedel 5. mesto. j G KOŠARKA Tišina druga Na Tišini je bilo četrtfinalno tekmovanje mlajših pionirjev v košarki. Rezultati: Maribor : Tišina 56:27, Tišina : Ptuj 55:50. Najboljši strelec je bil Števanec z 58 koši. Vrstni red: 1. Maribor. 2. Tišina. 3. Ptuj. Maribor in Tišina sta se uvrstila v polfinale SRS. ROKOMET Polana prva V Ptuju je bil četrtfinale tekmovanja šolskih športnih društev v rokometu za pionirke. Rezultati: Drava : Beltinci 7:3. Polana : Ormož 15:5. Beltinci : Polana 3:8, Beltinci : Ormož 18:3 in Polana : Drava 6:6. Vrstni red: 1. Polana 5, 2. Drava 5, 3. Beltinci 2 in 4. Ormož brez točke. DELAVSKI ŠPORT Zmagala Mure Na finalnem tekmovanju v košarki v okviru delavskih športnih iger soboške občine so nastopile tri ekipe. Rezultati: Panonija : Mura 30:41. Pom. tisk : Mura 45:53 in Pom. tisk: Panonija69:56. Vrstni red: 1. Mura 4, 2. Pom. tisk 2 in 3. Panonija brez točke. OBČ. PRVENSTVO V KROSU Sodelovalo okrog tristo atletov Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator občinskega tekmovanja v krosu soboške občine, na katerem je sodelovalo okrog 300 atletov in atletinj. Rezultati — ml.pionirji: I.Žido(Grad),2.Cigut(Tiš),3. Szanko(OŠ I); ml. pionirke: 1. Štefanec (Tiš), 2. Ratnik (Tiš), 3. Banfi (OŠ II); st. pionirji: 1. Rantaša (Pom), 2. Žlebič (Grad), 3. Celec (Tiš); st. pionirke: 1. H Mutvar (Grad), 2. Kuzma (Belt), 3. Moreč (Puc); ml. mladinci: 1. Horvat (Enot), 2. Fujs(Enot),3. Potočnik (Enot); ml.mladinke: 1. Makar (Radenci), 2. Majer (Radenci), 3. Gomboc (Svit); st. mladinci: 1. Zver (Pom). 2. Fujs (Enot), 3. Rogač (Enot); st. mladinke: 1. Gašpar (Svit), 2. L. Jerebic (Bešc), E. Jerebic (Svit); člani: 1. Koudila (Pom), 2. Flisar (Enot), 3. Horvat (Enot); članice: 1. Moršič (Svit), 2. Ferčak (Svit), 3. Gorenji (Svit). SPEEDWAY Kekec in Kocuvan uspela V Osijeku so bile kvalifikacije za svetovno prvenstvo posameznikov v speedwayu, na katerem sta sodelovala tudi najboljša jugoslovanska speedwayista Štefan Kekec iz Lendave in Vlado’ Kocuvan iz Gornje Radgone. Oba sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Med osmimi najboljšimi, ki bodo tekmovali 9. maja v Dunajskem Novem mestu v Avstriji, bosta tako nastopila Kekec in Kocuvan. Štefan Kekec je osvojil 12 točk in si deli drugo mesto, Kocuvan pa je z 8 točkami na osmem mestu. HOKEJ NA TRAVI Akademičar-Pomurje 0:0 V drugem kolu tekmovanja medrepubliške lige v hokeju na travi je Pomurje iz Murske Sobote gostovalo v Zagrebu in igralo z Akademiča-tjem OJ). 29. APRILA 1982 STRAN 17 SPALNICA ALMA KUHINJA BREST brest cerknica industrija pohištva Jugoslavija telefon 061-791 200 telex 31 167 PROGRAM 3x3 JEDILNICA SAMSKA SOBA 3x3 BREST POHIŠTVO - POJEM KVALITETE brest INDUSTRIJA POHIŠTVA, n. sol, o., 61380 CERKNICA, tel. (061) 791-200, teleks 31 167 STRAN 18 VESTNIK, 29. APRILA tonika BAD RADKERSBURG VAS VABI! • mnogo strokovnih trgovin •velemestna izbira • ugodne cene • velik parkirni prostor Radkersburg je najbližje meji V nedeljo, 2. maja, so vse trgovine odprte od 9. do 12. ure (po našem času od 8. do 11. ure). 18. aprila se je Vinko Perko iz Radvenec peljal z osebnim avtom iz ' Nasove proti Črncem. V ostrem ovinku ga je zaradi' neprimerne hitrosti zaneslo in je zapeljal v 250 centimetrov globok jarek, kjer se je avto prevrnil na bok. Voznik in sopotnici Š. M. iz črneC in K. M. iz Nasove so se iažje poškodovali, gmotna škoda pa znaša 20 tisočakov. Pred Domom tehnike v Murski Soboti se je 16. aprila zgodila prometna nesreča. S Parkirnega prostora je nenadoma zapeljal poltovorni avto, ki ga je vozil Stefan Ko-[en iz Murske Sobote. S tem je i 'zsilil prednost pred osebnim avtom, s katerim se je po Kocljevi ulici peljal Maksimi-hjan Majcenovič iz Murske ^bote. Gmotno škodo so ocenili na 6 tisočakov, Majcenovič pa se je hudo poškodoval. 21. aprila se je z motornim Kolesom iz Sela proti Murski Soboti peljal 66-letni Vendel “aiažiciz Sela. VFokovcih mu £ Pfed motorno kolo nena-rta^J^čil pes in povzročil, Poškodoval padelinSeh UMORJENI DVE ZENSKI Viktor Horvat iz Puconec, ki je 21. aprila ob 16. uri vozil bager, je v bližini lovskega doma v Rankovcih zapeljal na neutrjeno bankino, ki se je pod težo vdrla, zato se je vozilo prevrnilo v 2 metra globok jarek. Iz Stogovec poročajo o prometni nezgodi voznika osebnega avta Andreja Balažiča iz Zbigovec. Pred Stogovcih v ovinku ni obvladal vozila, saj je vozil z neprimerno hitrostjo, zato je za-pelja I s ceste in trčil v betonski propust. Voznik se je lažje poškodoval, na vozilu pa je škode za 30 tisočakov. 13. aprila ob 17. uri so našli mrtvo v svojem stanovanju 62-letno Magdaleno Klemenčič z Rožičkega vrha, ki je živela sama na manjši kmetiji. Obdukcija je potrdila domnevo, da ni umrla naravne smrti, ampak nasilne. Delavci milice iz UNZ poizvedujejo za storilcem. Občane, J ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, in starega očeta Stefana Kovača iz Martjanec se prisrčno zah valjujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede, zdravniškemu osebju internega oddelka v Rakičanu, in Onkološkega inštituta v Ljubljani, kolektivom OZD Mura. Agrooprema in Certus M. Sobota ter GG Bled. Žalujoči: žena Ana, sinova Štefan in Jože ter hčerke Terezija, Anica, Marija in Emilija z družinami Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga nisem dosegla, ognja prejtolna. polna sil. neizrabljenih k pokoju sem legla. ZAHVALA Nepričakovano in za vedno nas je v 45. letu starosti zapustila draga mama, sestra in teta Helena Fras Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport). Vlado Paveo,Štgfan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo)! Branko Žunec, G&nter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 OM in 21 383, dopisništvo Gomja Radgona tel. 74 597rdopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK roj. Lipič iz Kokolajnščaka Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu posprejnili k preranemu grobu, ji darovali vence in cvetje ter v dobrodelne namene. Prisrčna hvala duhovniku>za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu in Martinovim sodelavcem. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Kokolanjščak, 21.4. 1982 Neutolažljivi: sinova Friderik in Martin, ter sestre Marjeta, Marija in Katica z družinami, brat Štefan z Gerdo in ostalo sorodstvo KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA 130 LET ŠAMPAN JSKE KLETI Iskrene čestitke ob prazniku dela 1. maju! VESTNIK, 29. APRILA^ STRAN 22 ___t____— Pa 78.000 din po stavbnem zemljišču. Izklicna višina odškodnine za zemljišča od zpa. št. 8 do 10 je 100,00 din za kv. m, stroški komunalne ureditve pa 168.000,00 din po stavbnem zemljišču. Pogoji natečaja; L Natečaja se lahko udeležijo pravne osebe s sedežen v SFRJ in državljani SFRJ osebno ali po zastopniku s pismenim pooblastilom. 2 . Natečaj je usten in bo v torek, 11. maja 1982 ob 12. uri v sejni sobi SIS gospodarskih dejavnosti občine Ljutomer, Ormoška 3/II, soba št. 1. Interesenti morajo pismeno prijaviti udeležbo na natečaju najpozneje v ponedeljek 10. maja 1982 do 12. uri v pisarni .SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Ljutomer, Ormoška 3/II, soba št. 4. K prijavi je potrebno priložiti potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od cene komunalno urejenega stavbnega zemljišča. Varščina se vplača na žiro račun skupnosti 51930-652-29567. 3 - šteje se, da je natečaj uspel, če se za posamezno zemljišče prijavi vsaj en ponudnik. 4 Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo odškodnino za kv. m stavbnega zemljišča. Najugodnejši ponudnik je dolžan plačati odškodnino za komunalno opremljeno stavbno zemljišče v roku 10 dni po podpisu pogodbe s katero pridobi pravico uporabe na zemljišču. Če ni plačana odškodnina v tem roku, se šteje da ponudnik odstopa od pridobljenega stavbnega zemljišča. 5- Varščina najugodnejšega ponudnika se poračuna s stroški priprave in izvedbe javnega natečaja ter stroški zazidalnega načrta, ostanek varščine se upošteva kot predplačilo odškodnine za pridobljeno stavbno zemljišče. Varščina zapade v korist žiro računa SIS za komunalno in cestno dejavnost za območje občine Ljutomer, ko je že uspel na javnem natečaju. Ponudnikom, ki na natečaju ne bi uspeli se varščina vrne. 6- Rok za pričetek gradnje na zemljišču iz tega natečaja je najpozneje v enem letu od pridobitve pravice uporabe in dokončanje najpozneje v petih letih od pridobitve pravice uporabe. Če ni pričeta gradnja v roku enega leta od pridobitve pravice uporabe se šteje, da ponudnik odstopa od pridobljenega stavbnega zemljišča. Stroški priprave stavbnega zemljišča za gradnjo, stroški priključitve objektov na komunalne naprave •n objekte bremenijo investitorja. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom javnega natečaja so na voljo vsem interesentom v pisarni SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Ljutomer, Ormoška 3/II, soba št. 4 dnevno od 6. do 14. ure. Ah. kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe.sinko, bratec ljubljeni V SPOMIN L maja minevajp tri leta neizmerne žalosti, odkar smo izgubili našega zlatega sina, ljubečega brata in vnuka Štefana Lovenjaka iz Poznanovec Ne da se pozabiti. 3a si nas za vedno zapustil. Še vedno slišimo tvoje korake, tvoj glas, toda kruta usoda nas je oropala našega bogastva in naše sreče. Za teboj je ostala samo nezaceljena rana. Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu, iskrena hvala! Neutolažljivi: mama, oče, stara mama, sestre Šarika, Erika in Olga z družinami ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Stefana Toplaka iz Renkovec 75 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje, nam ustno izrekli sožalje, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena in topla zahvala g. župniku in g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede. Posebna zahvala dr. Branku Muhu za lajšanje bolečin v času bolezni. Renkovci, 14. 4. 1982 Žalujoči: žena Ana, hčerka Cilka z možem Gerhardom in sinom Emilom, tašča, sestra, brat in drugo sorodstvo Ljutomer, 23. 4. 1982 SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST ZA OBMOČJE OBČINE LJUTOMER V SPOMIN 4. maja mineva eno leto žalovanja, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, atek in dedek iz Gaberja °leča je resnica, da te ni in da te nikoli več ne naših dm. V SPOMIN 1. maja mineva boleče leto, odkar je za vedno odšla od nas naša nepozabna iz M. Sobote Hvala vsem Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda.. . Misel boleča me spremlja v življenju, hodi za mano, v meni živi, tiha je v radosti, glasna v trpljenju. Nataše drage med nami več ni. Štefan Bohnec Nataša Sluga bo, toda v naših mislih še živiš in boš živel do konca Žalujoči; žena Rozina, hčerka Darinka z družino ter sinova Štefan in Drago z družinama Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Živita tvoj glas in nasmeh, kot smo ga bili vajeni, in težka je resnica, da te ne bo več med nami. Dan za dnem nemo stojimo ob tvojem grobu s solzami v očeh, pa čeprav ti tega ne vidiš in ne čutiš bolečine naših src. Z nami živiš in boš živela do konca naših dni. , ki se je radi spominjate, krasite njen prerani grob s cvetjem in prižigate sveče. Neutolažljivi: VSI, KI SMO TE IMELI RADI i ' Kako srce nam stiska obroč bolečine, praznine in bolesti kako vsak dan smo bolj brez tebe mamica. A ZAHVALA Po težki neozdravljivi bolezni nas je v 30. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra in hčerka Miroslava Cizej roj. Kosi iz Pristave pri Ljutomeru }'Sem, ki ste n.£ Js!" ls^no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter številu pospremili r> treputkih stali ob strani in vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem Rroh na — anjent zadnji poti, sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, njen cvetjem. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, godbi na pihala in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Pristava pri Ljutomeru, 18. 4. 1982 grob pa zasuli z venci in Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je, tih, tebe ljuba mama ni. da bi srečni skupaj še bili. V SPOMIN 2. maja mineva eno leto, odkar nas je prezgodaj zapustila naša mama in stara mama Marija Dervarič roj. Fujs iz Radovec Zelo težko je spoznanje, da te ni več med nami in daje ostal naš dom za vedno prazen. Vsem, ki seje še spominjate in obiskujete njen grob — iskrena hvala! Žalujoči: mož Ernest, hčerki Erika in Emilija z družinama, hčerka Marija z možem Zlatkom in tašča. Žalujoči: mož Marjan, sinova Robert in Mirko, hčerka Klavdija in ostalo sorodstvo V SPOMIN 2. maja mineva eno leto tihega žalovanja, odkar je prenehalo biti plemenito srce drage Marije Dervarič iz Radovec št. 10 od$ aJe porn'ad >n z njo cvetje, ki si ga tako srčno ljubila^ti st bh P s]ovesa ter nas nas, za tabo je ostala v našem domu velika praznina. Odšla st ti besede toda v n„^° Prezgodaj za vedno zapustila. Pogrešamo tvojo ljubezen t P prinašate ^h srcih boš živela, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se je P J -P cvetje in na njenem grobu prižigate sveče. Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI Prezgodaj prišel čas je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi oče ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka Vincenca Kocipra krojača iz Melinec Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste darovali vence in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala tudi predstavniku KS ža poslovilne besede in čč. duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči: sin Andrej, hčerki Veta in Marica z družinami ter sin Ivan STRAN 23 29. APRILA 1982 v besedi in sliki po pomurju Pot zvezne štafete po Pomurju Štafetna palica, ki je prispela iz mladih rok Ormožancev v mejni vasi Žerovinci v občino Ljutomer in med mlade Pomurja, je nadaljevala pot skozi Radomerje in popoldne prispela v slavnostno, okrašeno metropolo Prlekije. Zadnja nosilka v tej občini je bila Metka Belšak, pionirka OŠ Bučkovci. Na ljutomerskem stadionu se je zbrala množica, med številnimi mladimi in starejšim; občani pa tudi pripadniki enot teriorialne obrambe, ki so s kresom prečuli noč ob zvezni štafetni palici. Malo pred osmo v lepem spomladnskem sobotnem jutru je zvezna štafeta ponovno krenila na pot Tokrat proti Turnišču in Lendavi. Tako pa so jo pričakali na Bistricah. Zvezno štafeto so nestrpno pričakali tudi v Lendavi, že od zgodnjih jutranjih ur pa je po lendavskih ulicah odmevala glasba in praznični kulturni spored v madžarskem in slovenskem jeziku. Na slovesno pripravljeni tribuni v Lendavi so prebrali dvoje" žično pozdravno pismo predsedstvom SFRJ, CK ZKJ in ZKZSM Jugoslavije. Sprejem štafete je bil tudi v Lendavi praznik mlajše in starejše generacije, pripadnikov obeh narodnosti. Zvezna štafetna palica je nekaj po deseti uri nadaljevala pot proti Lenartu. Mj!a Pintarič, mladinec iz Spodnje Ščavnice, jo je ponesel iz Pomurja v roke vrstnikom iz občin Lenart. Na pot do Beograda so jo pozdravili s pesmijo in aplavzom in željo za srečn potovanje do stadiona JLA v Beogradu, kamor bo prispela 25. maja. Nadvse slovesno so štafeto pričakali tudi na sejmišču v Gornji Radgoni, kamor sta prispeli tudi občinska štafeta iz Negove ter letošnja kurirčkova torba. STRAN 24 VESTNIK, 29. APRILA