P. b. b
kulturno - politično glasilo


sveips/nih in domačih dogodkov


PoStiii urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfuri 2.
LETO XIII./ŠTEVILKA 12
CELOVEC, DNE 23. MARCA 1961
lllilllMlil 11 .1 .. IMII iniinmiin
Ithaja v Celovcu — Erscbcimuigsort Klagenfuri
Za Uudsko štetje velja tesnita:
Naš občevalni jezik je slovenski!
Dne 21. marca je bilo ljudsko štetje. Vprašalna pola vsebuje vrsto vprašanj o podatkih, ki so za državo pri izvrševanju njene naloge potrebni. Le z resničnimi podatki si more država ustvariti pravo sliko o dejanskem stanju ter na tej podlagi izvrševati svoje naloge. Zato zahteva od svojih državljanov resnične podatke in je za neresnične izjave v vprašalni poli zagrožena denarna kazen do 30.000.— S oziroma zapor do 6 mesecev.
Med drugim vprašuje država v točki 14 vprašalne pole tudi po občevalnem jeziku svojih državljanov. Po tolmačenju ministrstva za notranje zadeve, ki je edino pristojno za izvedbo ljudskega štetja, je občevalni jezik državljanov tisti, ki ga govorijo v svoji družini. Za nas je torej jasno, da bomo izpovedali resnico. Ne le zato, ker to od nas država zahteva, temveč tudi zato, ker je resnico izpričati častno. Zato:
naš domači Jezik v družini je slovenski!
Prva beseda, ki smo jo slišali od matere, je bila slovenska. Domače slovensko v družini govorimo, molimo in pojemo.
Zavedajmo se, da je naš jezik prav tako ugleden in častivreden kakor vsi jeziki kulturnih narodov.
Narodni svet koroških Slovencev
Opozorilo! — Vedite tudi, da izpolni vprašalne pole vsa/k sam, oziroma družinski poglavar. Števni komisarji so pa dolžni zapisati le to, kar jim vi naročite. Vi sami odgovarjate s svojim podpisom za resnico. — Sporočite nam takoj morebitne nerednosti m poskuse vplivanja s katere koli strani.	Odbor NSKS
Kardinal Višinski:
Kristjani smo uporniki za svoMo
Moskva in Peking med vojno in mirom
Novosibirsk je zapadnemu svetu, vključno diplomatom zapadnih držav v Moskvi, bilo doslej neznano mesto. Sovjetske oblasti so namreč bile proglasile ta del Sovjetske zveze za prepovedano področje za zapadne obiskovalce. Menda je središče sovjetske vojne industrije. Pred kratkim pa je prvi zapadni diplomat stopil v Novosibirsk, ki na zunaj izglcda kot kakršno koli drugo sovjetsko industrijsko mesto. Tam ga je sprejel Hruščev, da <><1 njega zve, kaj mu ima povedati ameriški predsednik lvcnnedy. štiri ure sta sedela gospodar Sovjetske zveze in predstavnik Ameriških združenih držav, toda rezultat je bil bolj pičel.
Hruščev je pokazal malo interesa na kaki novi vrhunski konferenci, ki Amerikancem itak ni po-všeči po polomu slovitega srečanja lani med Hru-ščevim in Eisenhowerjem. Pohvalil je celo „mirno diplomacijo” novega ameriškega predsednika. Ame-tiški diplomat je dobil vtis, da ima Hruščev polne roke posla z lastnimi notranjimi zadevami, kot so kmetijstvo, ki nikakor noče funkcionirati, po drugi strani pa njegovo oko s skrbjo zre še dalje na vzhod, proti komunistični Kitajski. „Ideološkc razprave” med Moskvo in Pekingom in Beogradom ° tem, kdo uči pravilni komunistični nauk so postale v zadnjem času živahnejše kljub sloviti resoluciji 80 komunističnih strank iz lanskega oktobra, kjer je bila slovesno poudarjena edinost in enotnost svetovnega komunizma. Spor med obema velikima komunističnima bratcema pa ne zadeva končnega cilja, ki je oljema skupen, to je privesti komunizem do zmage po vsem svetu, temveč glede Načina, glede sredstev in taktike za dosego tega riba. Kitajski komunisti so mnenja, da je vojna, če treba tudi svetovna in totalna, to je atomska, proii „kapitaiizjnu in imperializmu” neizbežna in He pri tem sklicujejo s poino pravico na komuni-stiČuo „sveto pismo”, to je na spise Marksa in Le-uina. V Moskvi pa menijo, da je zaradi modeme Slomške in raketne tehnike kaka nova svetovna Vojna danes nesmisel ter da je treba „izgrajevati socializem” z »mirovnimi sredstvi” (reci intrige, propaganda, podtalno rovarjenje, krajevni podvigi 'ld.) in mu tako pripomoči postopoma do popol-,,c zmage povsod po svetu. Sicer je po »neizbežnih zakonih družbenega razvoja” kapitalizem in imperializem itak zapisan poginu ob napredujočih spremembah materialnih razmer v družbi in zato ni treba začenjati vojne zn njegovo pokončanje.
prvi pogled izglcda ta spor zgolj učenjaški, l<>da če pogledamo nekoliko v ozadje, pa odkrije-'"o mnogo preprostejše in oprijemljivejše, tudi •elitnejše razloge za spor med Moskvo in Pekingom. Stara resnica je, da pogosto prepiri papirnatih teoretikov služijo le za kuliso praktičnih ciljev.
Ni dvoma, da tako Peking kot Moskva res hočeta zmago komunizma po vsem svetu. Toda politika je umetnost trde realnosti in pred zmago "etovnega komunizma mora imeti tako klika, ki Roapodari na Kitajskem, kot ona v Sovjetski zvezi Rotovost, da bo mogla komunizem ohraniti v lastni želeli ter varovati obstoj te dežele same. S tem Namreč varuje lastni obstoj in oblast, ki so konč-"e realnosti vsake politike.
Č* torej »slečemo” kitajske in sovjetske »ideologe razloge”, pridemo do gole rscnicc. Spričo raz-•'čnega položaja, ki se v njeni nahaja Sovjetska *'cza in komunistična Kitajska, pa je moč tudi raz-*°žUi, zakaj so zasedaj Kitajci »bojažcljni” in S,,vjeti »miroljubni”.
Komunistični režim na Kitajskem se po desetih ct'li še vedno ni nc gospodarsko in ne politično "hdil. Njegovi gospodarski poskusi so na kmetij-'koni področju končali z veliko lakoto, kot jih malo Potna zgodovina te na lakote in povodnji nava-|cne dežele. Industrializacija je šele v teku in zato ■ie 'ojna moč Kitajske kljub milijonom vojakov po Nterilih moderne vojne tehnike majhna. »Topov-brana” v izobilju danes ne zadostuje več za 'ojskovanje. Režim sc drži le s pomočjo surove '•"štaturc nad okoli 650 milijoni kitajskega prebi-'alstva. Upori, ki sc od časa do časa pojavljajo, •'"Čajo, da je režim na negotovih nogah.
^ neposredni bližini pa se nahaja Čangkajškova protikomunistična »Kitajska” na otoku Eonnozi 'P kitajski obali. To drži na površju ameriška
Pred ikratkim je bil v šolah 'na Poljskem odpravljen verouk, ki je po pomirjen ju med katoliško Cerkvijo in poljsko vlado leta 1956 bil zopet dovoljen. Takrat je ihil komunistični gospodar Poljske Gomul-ka v hudi stiski, kajti, ljudstvo je grozilo z uporom, tako proti komunizmu kot tudi proti sovjetski zasedbi. Ker bi ta upor končal prav rako grozno in tragično v rekah krvi kot vstaja na Madžarskem, je katoliška Cerkev na Poljskem pod vodstvom kardinala Višinskega vplivala pomirljivo na ljudstvo, da prepreči, nepotrebne žrtve. Vlada pa je obljubila, da Cerkve in vernikov ne bo preganjala ter med drugim dovolila uvedbo verouka v šolo.
V zadnjih letih pa se je Gomulkov režim utrdil in tudi razmerje z Moskvo se je izboljšalo. Istočasno pa je postajala vlada vedno bolj sovražna proti veri.
Na velikem volilnem zborovanju v Varšavi je minulo soboto Gomulka ostro napadel Vatikan, češ da poskuša »speljati katoliško Cerkev na Poljskem v mučeništvo« ter da vodi borbo proti komunizmu »s pomočjo in na hrbtih katoliške duhovščine na 'Poljskem.« Trdil je, da z. odpravo verouka ni bil kršen noben sporazum med
pomoč. Kitajska celina pa je tudi obkrožena z ameriškim vencem mornariških in letalskih oporišč na nabijem vzhodu. Oblastniki v Pekingu menijo, da ne bodo tako dolgo mogli mirno spati, dokler nc požrejo Formoze ter spravijo s poti ameriških postojank, kajti ob prvem večjem notranjem vretju na Kitajskem bi mogel tako Čangkajšek kot tudi Amerika seči na celino ter podžgati že itak številne nezadovoljneže k uporu proti komunističnem režimu. Kdor vlada s strahovanjem se pona-vadi tudi sam boji — vsega.
Vojaška moč Pekinga pa je prešibka, da bi mogla osvojiti Formozo ter pregnati Amerikancc iz njihovih postojank. Zato hoče vojno in poskuša spraviti Sovjetsko zvezo do tega, da se pridruži. Pri tem pridejo Kitajcem prav »ideološki argumenti” očetov komunizma iz prejšnjega stoletja.
V Moskvi pa še ni zamrl spomin na zadnjo svetovno vojno, v kateri je največ pretrpela vprav Rusija, po drugi strani pa vedo, da bi se vsak po-
Gerkvijo in vlado >tcr da je krščanski nauk v šolah bil odpravljen zato, da odtegnejo mladino v šolah »vplivu verskega fanatizma«.
To zadržanje poljskih komunistov, (ki so jih ndkateri iahkoverneži imeli za »boljše« •kot druge, je pokazalo, da komunist ostane vedno komunist. Kot volk, ki menja dlako, ne pa krempljev. Le skrije jih začasno, kadar je šibek.
Na te napade je skorajda istočasno odgovoril v 'pridigi ob zaključku duhovnih vaj katoliških zdravnikov sam kardinal Višinski v znameniti romarski, do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi Obiskanja sredi Varšave.
Najprej je vzravnani, sivolasi kardinal izjavil s trdnim glasom, da ni res, da na Poljskem ne bi bilo preganjanja vere in da Cerkev uživa vso svobodo. Kjer je preveč govora o svobodi, ije to znamenje, da 'tam resnične svobode ni. Glede Gomulko-vih napadov na Vatikan jc kardinal izjavil, da je on večkrat v zadnjih lletih obiskal Sv. stolico, toda nihče, ne papež, ne 'predstojniki rimskih kongregacij in tudi ne kardinal državni sdkrotar niso nikdar skušali dajati navodila za vodstvo cerkvenih za-
skus polastiti sc Formoze ter rušenja ameriškega obrambnega sistema na Daljnem vzhodu razširil slej ali prej, a neizogibno, v novo svetovno atomsko vojno. V tej bi pa Sovjetska zveza s svojimi 200 milijoni prebivalcev, od katerih je 2/3 nakopičenih v gosto naseljeni evropski Rusiji s številnimi mesti in industrijskimi središči, mnogo bolj trpela kot ubožna, pretežno kmetijska Kitajska. Isto velja na zapadu za Ameriko. Končni rezultat bi bil, da bi Amerika in Sovjetska zveza in z njima vred tudi Evropa izkrvaveli, kot »smejoči tretji” bi pa komunistična Kitajska kljub morebitnim izgubam postala prva sila na svetu. Račun je sevetla preveč grob, da ga v Moskvi ne bi spregledali in je zato seveda — račun brez krčmarja. Odtod sedanja sovjetska »miroljubnost” ter zaupanje v zmago komunizma po »mirni poti”, na drugi strani pa tudi zadržanost ameriške diplomacije. človeštvo lahko vsaj za nekaj časa kolikor toliko mirno spi.
Erster offener Brlet
an den Verfasser der im Kommissionsver-lag der Carinthia erschienenen Broschiire »Minderheit ohne Maske«, Herrn
Hermagoras Schribar
Die kiirzlich unter Ihrem Namen erschie-nene Broschiire »Minderheit ohne Maske« stellt einen in der Geschichte der bster-reichischen umi der europaischen Minder-heitenpolitik einzig dastehenden Versuch der Verlcumdung einer Volksgruppe dar. VVir werden uns daher mit dem Inhalt der Broschiire griindlich auseinander-setz.en. Heute stellen wir an Sie lolgende Fragcn und erwartcn im Interesse loyaler Behandlung des Problems deren Beantwor-lung:
1.	Herr Hermagoras Schribar! Sind Sie mit Ihrem eigenartigen Autorennamen ein Mann mit oder ohne Maske?
2.	Herr Hermagoras Schribar! Haben Sie Ihre Broschiire als Privatperson ver-fal.it oder sind Sie nur ein Schreiberling im Auftrage einer Gruppe oder Partei?
3.	Herr Hermagoras Schribar! Ist Ihre Broschiire nur zufallig zum Tag der Volks-zahlung erschienen?
4.	Herr Hermagoras Schribar! Zur Volks-zahlung vertreten Sie hinsichtlich der Prage nach der Umgangssprache den Stand-punkt, daB deren Beantvvortung einem jedem frei stehen mu8. MuB man dann die iibrigen 21 Fragen wahrheitsgemaB beant-vvorten oder ist audi deren Ausfiillung einem jeden frei gestellt? Was haltcn Sie diesbeziiglich von den gesetzlichen Sanktio-nen (6 Monate Arrest oder 30.000 S Geld-strafe)?
5.	Herr Hermagoras Schribar! Konnen Sie uns aus der hundertjiihrigen Kultur-gcschichte Kamtens bis zur jiingsten Zeit ein einziges Dokument anfiihren, in dem von drei Vblkern oder von einem drei-sprachigen Gebiet, einer dreisprachigen Elementarschule, einer dreifachen Amts-sprache, von dreisprachigen topographi-schen Aufschriften die Rede ist?
Rat der Kiirntner Slovvenen.
dev na Poljskem. Edina njihova želja je bila, da naj vodijo poljski škofje sami svoje vernike po cerkvenih naukih.
Pač pa ima v eni točki Gomulka prav, 'ki obtožuje Cerkev uporništva, je nadaljeval kardinal: »Cerkev ije res upornik povsod tam, kjer vlada preganjanje človekovih svoboščin. Boj proti pravici in svoboščini človeka, da veruje, gre na Poljskem naprej, kajti nekateri hočejo, da naj na Poljskem izgine vsaka sled o Cerkvi in veri. Toda zagotovim vam, da se bo gospodar sveta v bodočem stoletju imenoval Jezus Kristus!«
-KRATKE VESTI -
Za duhovnika je bil posvečen 53-Ietni milijonar Carvan Cavannagh iz Združenih tlržav. Ob posvetitvi v rimski baziliki sv. Janeza v Lateranu je izjavil: »Človek ima v življenju pomembnejše naloge, kot pa kopičiti dolarje.«
Belgijski kralj Baudoin in kraljica Fa-biola, ki sta se v jeseni poročila, sta šele sedaj dokončala svoje medene tedne, čeprav sta jih nastopila takoj ipo poroki. Toda po dobrem tednu sta jih morala prekiniti in se vrniti iz sončne Španije, Fabio-line domovine, nazaj v megleno Belgijo, kajti ondi je 'izbruhnila huda stavka in krailij je moral posredovati. Potem pa so ga nujni državni posli zadrževali naprej v prestolnici. Sele sedaj sta si lahko privoščila 14 dni naknadnih medenih tednov.
Politični teden
Pe svetu ...
Zapoznela »zmaga Burov«
Na konferenci ministrskih predsednikov Commorrvvealtha v Londonu je v zadnjem trenutku prišlo do zloma: ko je ministrski predsednik Južne Afrike Werwoerd videl, da bo Večina sprejela resolucijo, ki obsoja politiko zapostavljanja črncev ali »apartheida«, ki jo izvaja njegova vlada, je izjavil, da izstopa iz Commomvealcha, te skupnosti bivših britanskih kolonij, ki so tudi po doseženi samostojnosti ohranile medsebojno povezavo, ki temelji na gospodarskih, pa tudi najširših političnih skupnih interesih. Gospodarsko plat te velike skupnosti, ki združuje 670 milijonov ljudi na vseh kontinentih in različnih barv, predstavlja »Cona funta šterlinga«. Praktično pomeni, da je z gotovimi tehničnimi omejitvami, ki jih tukaj ne moremo razlagati, funt šterling skupni denar te skupnosti ter da v okviru te skupnosti tudi blago v glavnem svobodno kroži. Pač pa je navzven cona funta podobna trdnjavi, ki jo obdaja močni obrambni zid. Sestoji se ta iz takozvanega sistema preferenčnih carin. Njegovo bistvo je v tem, da se za isto blago, ki prihaja v države Commomvealtha, plačuje različna carina: ako izvira iz kake druge dežele Commonvvealtha oz. cone funta, je carina nizka, ako pa prihaja od »zunaj« pa je visoka.
Povod za sedanjo »sodno razpravo« proti Južni Afriki v Londonu je dal sklep parlamenta v Pretorii, da ta država, ki je doslej imela za svojega državnega poglavarja angleškega kralja oz. sedaj kraljico, postane republika. Skratka spremenila je svojo državno obliko in v tem primeru bi po običajnih pravilih, ki veljajo za Commonwealth (ta sploh nima pisanih zakonov), morala znova zaprositi za sprejem. In samo en nasprotni glas bi lahko pomenil odklonitev.
Obe strani sta se trudili, da preprečita to, kar se je končno le zgodilo. Nekaj časa je že zglodalo, da se bo McMillanu, ki kot britanski ministrski predsednik predseduje tem konferencam, posrečilo najti neko kompromisno formulo. Toda ko so se odporu črnskih držav iz Afrike, posebno Gha-ne, in Indije ter Pakistana, ki niso mogle molčati spričo južnoafriške politike proti tamošnjim črncem, pridružili nato cel6 predsedniki nekaterih popolnoma belih držav, kot Kanade in Avstralije, je postal položaj za Werwoerda nevzdržen in zato je vzel klobuk ter odšel še pred formalno obsodbo.
V Južni Afriki živi namreč tri milijone belcev evropskega porekla, 'ki imajo privilegiran položaj proti 9,6 milijonom črncev ter poldrugemu milijonu mešancev, ter pol milijona Azijcev, povečini Indijcev. Belci so povečini potomci holandskih kmetov, »Burov« nazvanih. Ti so že od 17. stoletja naprej naseljevali na rodovitnih planjavah na južni konici afriške celine. Kasneje so jili novejši angleški priseljenci potisnili iz »Kapske kolonije« ob Rtu dobre nade v notranjost dežele. Tam so si u-stvarili dve državi Oranje in Transvaal. V znameniti »burski vojni« so ob prelomu stoletja Angleži premagali Bure ter jih prisilili da stopijo v »Dominion Južno Afriko« pod angleško vladarsko krono. Takrat je vsa Evropa simpatizirala z Buri. Toda z zmago parlamentarne demokracije, ki je seveda veljala ondi samo za belce, so zaradi svojega števila v novem do-minionu dobili premoč Buri in ko je do-minion postal povsem samostojen v teku preobrazbe britanskega imperija, so Buri, ki so pretežno pristaši »Nacionalne stranke« (katere sedanji šef je dr. Werwoerd)
zadobili vso oblast. Južna Afrika je zelo bogata država: polovico vsega zlata na svetu prihaja iz južnoafriških rudnikov, nadalje spada ta dežela med največje proizvajalce diamantov, urana ter drugih kovin. Drugi važnejši pridelki so koruza, bombaž, volna, tobak, žito, živina itd.
In kljub temu so v Londonu zbrani ministri Commomvealtha pustili dr. Wer-woerda oditi? Pač dokaz, da postaja Afrika in Azija ter njena ljudstva vedno pomembnejša v mednarodni politiki.
Za Južno Afriko pomenja izstop iz Com-monwealtha izolacijo v mednarodni politiki, posebno pa pred Združenimi narodi, ki bo težko obremenjevala položaj te države v mednarodnem občestvu tako dolgo, dokler sama ne reši svojega vprašanja sožitja med različnimi rasami. Ako ne bi v istem času ves svet moral gledati z grozo in začudenjem, kaj pomeni dati vso svobodo in oblast nepripravljenim zamorcem, kot sc je to zgodilo v Kongu, bi pa bil položaj Južne Afrike brez dvoma še mnogo težji.
Francija se hoče znebiti svoje kolonialne hipoteke
Na severu afriškega kontinenta pa vedno bolj narašča upanje, da bo nad 6 in pol let trajajoča vojna med Francozi in arabskimi domačini končala kmalu za premirjem. Državni poglavar sosednjega Tunisa, Burgi-ba, je bil pred kratkim pri francoskem državnem predsedniku de Gaullu ter uravnal pot za direktna pogajanja med francosko vlado in vodstvom upornikov, ki se samo imenuje kot »alžirsko vlado v pregnanstvu«. Tako bo ta vojna, ki je vsak dan stala Francijo milijone ter vezala ondi pol milijona najboljših francoskih čet, ki pa niso mogle nikdar doseči kakega odločilnega uspeha proti upornikom v hribih, končala s kompromisom. Ta bo pravzaprav zmaga upornikov, kajti kljub zagotovilom za dobri milijon Francozov, ki žive v Al-žiru, bo vlada prej ali slej prešla v roke večine 8 milijonov domačinov. Poleg problema kaj storiti z v Alžiru naseljenimi Francozi pa bo najteže rešiti vprašanje saharskega petroleja, kajti večina puščave Sahare, pod katere peskom je pravo podzemsko petrolejsko morje, pripada Alžiru. Puščavskega peska Francija sicer ne rabi, pač pa petrolej. Toda ako bosta obe strani pametni, se bosta zmenili, kako bi v oboje-
Boj za povelikonočno ministrsko jajce
Z naglimi koraki se bližajo velikonočni prazniki, ki utegnejo za marsikaterega dosedanjega člana avstrijske vlade biti zadnji ministrski prazniki. Dne 11. aprila bo namreč sedanji zvezni kancler ing. Raab formalno odstopil in njegov že postavljeni naslednik dr. Gorbach bo prevzel predsedstvo vlade. Pri teni pa namerava izmenjati večino dosedanjih ministrov, kajti želi si novih sodelavcev. Borba je ostra, kajti ministrsko povelikonočno jajce /je veliko zares in se splača zanj pomujati.
Začela se je običajna borba med raznimi interesnimi skupinami v Ljudski stranki. To borbo pospešuje »zvezna« struktura te stranke, ki sestoji iz treh zvez ali »Bondov« (gospodarskega, kmetijskega in delavsiko-nameščenskega), zgrajenih na pretežno lastnih interesih. Gorbach je minuli teden sklical na Dunaj deželne glavarje in se z njimi posvetoval o sestavi nove vlade. Izgleda, da hoče odslej dajati »deželnim knezom« več besede pri soodločanj n glede državne politike. Izgleda, da sta zasedaj gotova svojega položaja samo kmetijski minister Hartmann in prosvetni minister Dritmmel, dočim se vsem osta-
stransko korist črpali petrolej, namesto da bi prelivali še naprej kri. Zavezniki Francije, predvsem Združene države, že nestrpno čakajo na konec vojne v Alžiru, kajti zaradi spora Francije z Arabci so tudi oni prišli v slabo luč pri mladih afriških in azijskih narodih.
V Kongu negotovost
Po konferenci v Tananarive na otoku Madagaskarju so se kongožanski politiki Kasavubu, Čombe in Kalonji vrnili nazaj v domovino, da izvedejo sklenjeni sporazum o preosnovi Konga v »zvezo držav«, katere bi pa naj združeval posebni »koordinacijski odbor kot najvišji vodstveni organ te državne zveze. Zaenkrat pa je sporazum kongožanskih politikov le še na papirju in njihovo zavezništvo temelji v glavnem na strahu pred skupnim sovražnikom, Lu-mumbovim naslednikom Gizengo. Potem ko so se ob zmagovitem napredovanju njegovih čet nenadoma pojavile vesti, da so ga njegovi lastni pomagači odstranili, ker se jim je zahotelo oblasti, je sporazum v Tananarivi sprte bratce v »Vzhodni provinci« središču Gizengovega tabora, spravil k pameti. Gizenga se je spet pojavil na svobodi in v uradni funkciji, njegov vojaški poveljnik Lundula, ki bi ga baje naj bil odstavil, pa mu je javno zagotovil svojo zvestobo. Nered, pobijanja, lakota in zmeda pa trajajo v Kongu naprej.
Združeni narodi so se v Kongu slabo izkazali. Napovedan je prihod novih indijskih čet in še drugih vojaških oddelkov iz drugih držav, ki bodo potem poskušali pod poveljstvom irskega generala Mec Keowna narediti v tej deželi, ki danes sliči kakemu bojišču iz tridesetletne vojne, vsaj kolikor toliko reda. Podtalno pa gre boj med Vzhodom in Zapadom tudi za ta ključni del Afrike naprej in to je glavni vzrok, za neuspeh Združenih narodov.
Vendar se pa ne Sovjetska zveza in ne Združene države nista hoteli neposredno vpreči v Kongu, kajti ameriški predsednik Kennedy je še zelo previden, FIruščev pa ima svoje težave s slabim kmetijskim gospodarstvom in tudi s preveč bojevitimi kitajskimi komunisti. Vse kaže, da mu te preglavice hromijo roke in zato tudi premoč Sovjetske zveze v raketnem orožju nad Ameriko izgublja svojo ostrino. V Združenih državah pa mrzlično delajo na tem, da Ruse na tem področju dohitijo. Minuli teden so izstrelili novo 20-tohsko raketo v vsemirje, ki se je na predvidenem kraju vrnila na zemljo.
lini ministrski stolčki izmikajo izpod sedala. Pa zaenkrat je se vse negotovo, tako kot muhasto pomladansko vreme teh dni.
Pri socialističnem taboru opazujejo ministrsko vrvenje v taboru OeVP z odkrito radovednostjo in škodoželjnostjo, to ne le zaradi tega, ker je medsebojno prerivanje in odrivanje med ministrskimi kandidati že samo po sebi zabavno za izven stoječe, temveč zato, ker slabi udarno moč stranke same. Vendar izgleda, da se ipod odejo zunanje sloge in miru tudi v socialističnih vrstah dogaja nekaj podobnega, kajti prav možno je, da tudi socialistična stranka pre-dajo straže pri OeVP ob spremembi vlade izkoristi za izmenjavo lastne ministrske garniture. Toda socialistična stranka je bolj »strumno« organizirana in take zadeve ostanejo omejene, kot je priznat nedavno sam socialistični tednik »Heute« na precej ozek krog vrhovnih fukcionar-jev. In s tem pa menda tudi — polna demokracija!? Kar pa seveda ne stoji zapisano v omenjenem listu.
Kancler Raab se je poslovil od koalicije
Minuli ponedeljek se jc sestal na zadnjo predvelikonočno sejo koalicijski odbor. Obenem je bila tudi to zadnja seja te ustanove, ki dejansko vlada povojno Avstrijo, na kateri je še sodeloval ing. Raab, kajti naslednji sestanek tega dvostrankarskega odbora, v katerem mora vladati soglasje obeh strank, da moreta potem vlada in parlament sploh kaj »skleniti«, bo šele po 11. aprilu, ko ing. Raab ne bo več kancler. Obravnavali so celo vrsto zakonov in ukrepov, med drugim tudi zahtevo po povečanju odst. maščobe mleka in zahtevo državnih uradnikov po zvišanju plač. Socialisti so zahtevali pristanek na šest socialnih zakonov, ki naj pridejo v parlament ter povezali s tem pristankom njihovo privoljenje za reformo koalicije, ki jo zahteva OeVP. O nobeni točki ni prišlo do soglasja in [X) praznikih se bodo pogovarjali
SLOVENCI
doma in po nieJu
Predavanje o slovenski književnosti v Frankfurtu
Na povabilo filozofske fakultete v Frankfurtu je v tamoSnjeni slavističnem seminarju predaval o novejši slovenski literaturi prof. Bratko Kreft iz Ljubljane. V svoje predavanje v nemščini je vpletel tudi nekaj prevodov slovenskih pesmi, med drugim Župančičevi „Veš, poet, svoj dolg” in „Z vlakom”. Predavanju so številni poslušalci zelo pozorno sledili. Nato je povzel besedo prof. Ram-melmeyer predstojnik slavističnega instituta ondi, ki jc govoril o slavnem slovenskem jezikoslovcu Miklošiču ter o bogati tradiciji slovenske slavistične znanosti in o njenem velikem doprinosu k napredku te znanosti v Evropi.
Prof. Kreft je svoje vtise obiska v Frankurtu v nekem ljubljanskem dnevniku opisal takole: »Slavistični seminar je v prvem nadstropju moderne kubistične stavbe z osmimi nadstropji, še nisi prav odprl velikih vrat, ki vodijo s stopniščne veze na hodnik, že te s toplo dobrodošlico pozdravijo stari znanci: Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Štefan Konzul, Gsmoglasnik srbski iz leta 1594, Glagolski misal iz leta 1483 in drugi. V profesorski sebi pa zagledaš med drugim fotografijo naslovne strani Dalmatinove Biblije v naravni velikosti. Prijetno prenesečen si se nenadoma znašel v domačem svetu...” Nato omenja, da so fotelji, ki so v sprejemnici instituta bili izdelani v Kranju, kar je razbral iz ondi pritrjenega napisa — slovenščini. Prof. Rammc!mayer, ki mu teče ruščina kot materni jezik, saj je mladost preživel v Moskvi, mu jc dejal, da sc poleg ruščine zanima tudi za druge slovanske jezike. Slovenec Primož Trubar pa jc njegov posebni ljubljenec. Asistent dr. Harder pa poučuje slovenska narečja in našo književnost. Namerava priti sam na Slovensko, da sc s predmetom svojih študij pobližc spozna.
Goritasii so se prisrčno poslovili od svojega duiebrižnika
Kot poroča goriški ,,Katoliški glas” je bil dosedanji kaplan pri Sv. Ignaciju v Gorici, č. g. Mirko Mazora, ki jc doslej vršil službo slovenskega duše-brižnika v mestu, premeščen za župnega upravitelja v Šempolaj. Ob slovesu so se mu slovenski verniki v omenjenem listu toplo zahvalili za njegovo požrtvovalno delo, ki ga je opravljal zadnjih 10 let. Gospod Mazora je bil izboren pridigar m velik ljubitelj pesnika Gregorčiča. Č. g. Mazora jc svojčas v Celovcu vodil duhovne vaje za žene in dekleta. Ob njegovem delovanju je župnija Sv. Ignacija postala nekaka centrala slovenskega verskega življenja v mestu. Posebno skrb je posvečal verski vzgoji mladine, ki jo jc vsako leto pripravljal na prvo sv. obhajilo. Obenem pa naslavljajo slovenski verniki prošnjo na škofijo, da bi čim-prej dobili novega kaplana ter nadaljujejo: „Ta naša prošnja je nadvse upravičena in mora najti na odgovornem mestu odmev, ki ji pritiče. Neumestno bi bilo vsako obotavljanje, saj bi le škodovalo ugledu cerkvenega predstojništva.”
Slovenski tehnik na mednarodnem kongresu
Na kongres o magnetizmu, ki je bil decembra 1900 v New Vorku, so povabili tudi Slovenca, kot edinega znanstvenika iz Kanade, dr. ing. Voj-mira Bratino, s torontskega Metalurškega inštituta.
naprej. Po izgubljenih volitvah na štajer-sikem so socialisti sicer postali nekoliko mehkejši, toda izgleda, da stremi njihova taktika za tem, da s spravljivejšim 'zadržanjem odgodijo neprijetne zadeve na kasneje, ko poraz ne bo tako pekoč in se bo tudi bojevita zahtevnost OeVP nekoliko ohladila.
Boj za avtocesto ob jezeru
Pri nas na Koroškem pa je po razburjenju zaradi reakcijskih letal počil nov politični enodnevni balon. Po »neznani« poti jc tukajšnje socialistično glasilo zvedelo za 'vsebino nekega pisma iz trgovskega ministrstva, v katerem je deželnemu cestnemu referentu ing. Truppeju naročeno, da takoj neha s projekcijskimi deli za avtomobilsko cesto (Autobahn) na odseku pr1 Vrbi, ker ni več denarja. Nekaj dni nato je ing. Truppe, potem ko je bil na Dunaju, to vest demontiral kot neresnično. Pr1" zadeti ministrski fukcionar pa je izjavil, da je omenjeno pismo bilo »nesporazum«-Socialistični organ je nato bil ves divji. ter običajni uvodničar, s katerim je menda sploh križ, očita Truppeju, da je na Dunaju 'v osebnem razgovoru z ministrom zadevo »uredil« ter govori o političnih »mahinacijah« in tudi o pomanjkanju »civilne korajže« pri visokih ministrskih funkcionarjih. Vsekakor je treba korajže za objavo vsebine ‘pisma, v katerega je po nepojasnjeni poti dobil vpogled, toda če je to »civilna korajža«, pa je drugo vprašanje?
„Tovorna mula” za rakete. — Priprave za prevoz raket ,,1’olaris”, s katero so oborožene ameriške atomske podmornice so skorajda prav tako komplicirane kot so te rakete, ki lahko iz morja obstreljujejo z atomskimi naboji katerokoli točko Sovjetske zveze. Pred kratkim je Velika Britanija dovolila ameriški vojaški mornarici podmorniško oporišče v pristanišču „HoIy Loch”, kar je seveda zbudilo hudo jezo v Moskvi. Vsaka podmornica lahko vkrca naenkrat 10 raket, ki letijo do 2.400 km daleč. S pomočjo posebnega vozila, ki ga zgoraj vidite, prevažajo rakete na ladje.
... in Bii mas v Avstriji
DR. F. ŠEGULA:
Ob novem slovenskem prevodu Svetega pisma
Začeto delo na priprošnjo služabnika božjega Antona Martina Slomška z božjo pomočjo uspešno napreduje. Dobili smo tretjo knjigo novega slovenskega prevoda sv. pisma, ki nosi naslov »PREROŠKE KNJIGE«. Nova knjiga vsebuje kanonične knjige velikih in malih prerokov. Prve je prevedel že pokojni dr. Matija Slavič, druge pa njegov naslednik — profesor stare zaveze na ljubljanski bogoslovni fakulteti dr. Jakob Aleksič. Zunanja oprema tretje knjige je podobna prvima dvema — resna in veličastna, kakor se spodobi za sv. pismo. Ker je Sveto pismo knjiga knjig, sc bomo ob njej nekoliko podrobneje ustavili.
L Preroštvo
Knjiga prinaša poleg preroškega »besedila najprej spored vseh svetopisemskih knjig s kraljicami, nato splošni uvod v preroške knjige. Sledijo veliki in mali preroki s posebnim uvodom v posamezne preroške knjige. Na koncu pa imamo še kronološki pregled stare zaveze, mere in denar, hebrejski koledar, zemljevida svetopisemskih dežel in Palestine v stari zavezi in kazala.
Stara zaveza sv. pisma doseže svoj vrhunec prav s »preroštvom. To pa velja ne samo v smislu duhovne vrednosti, starega zakona, ampak vsekakor »tudi v pogledu priprave »na novo zavezo.
Preroki so možje, katere je Bog naravnost navdajal s svojim duhom in jih tako usposabljal za duhovno poslanstvo »pri izvoljenemu ljudstvu v času nevarnosti ali moralnih in verskih potreb. Postali so duhovni vodje izraelskega naroda, kakor so bili svoj čas sodniki, n. pr. Debora, Gedeon, jefte in drugi, »le da so zadnji veljali za vojaške »vodje in politične osvoboditelje 'v slučaju potrebe.
Razdelitev
Od Boga s preroškim duhom navdahnjene osebe zasledimo sicer že od vsega po-četka izraelskega ljudstva, prim. 1 Mojz 20, 7; 4 »Mojz 11, 25-26; 5 »Mojz 34, 10. Vendar začne strnjena preroška vrsta šele s Samuelom, prim. 1. knjigo kraljev, ki kakor zlata veriga veže poznejšo izraelsko zgodovino skozi šest stoletij: od 1050 do 450 pred Kr.
Po načinu izvrševanja preroškega »poslanstva delimo to dolgo dobo v dve dokaj enaki obdobji. V prvih treh stoletjih — nekako do 750 pred Kr. — imamo takozva-ne aktivne preroke, Id visoko dvigajo svoj glas kakor n. pr. Elija, prim. 3 Kralj 17 do 4 Kralj 2, pač pa ne pišejo. V naslednjih stoletjih delujejo takozvani literarni ali klasični »preroki. Imenujemo jih »tudi preroke-ipisatelje, ker so se njihov nauk in prerokbe ohranili v kanoničnih preroških knjigah sv. »pisma. Prerokejpisatelje delimo zopet v velike »in male preroke in sicer po vsebini in obsežnosti njihovih spisov.
Skupni predmet preroškega pridigova-nja bodisi aktivnih bodisi literarnih »prerokov »bi mogli zvrstiti v sledeče skupine: I- branili so čisti monoteizem ali vero v onega pravega Boga; 2. opozarjali so izraelski narod na svetost šeg in navad, »kakor
jih je narekoval božji zakon; 3. borili so se proti socialnim neredom, posebno proti stiskanju bednih; 4. upirali so se verskemu formalizmu ali svetohlinstvu poudarjajoč notranjega duha pred zunanjostjo; 5. opozarjali »so posameznike in ves narod na preteče božje kazni zaradi storjenih krivic; 6. »tolažili so Bogu zveste, da »bo po dovršeni pokori izraelskega »naroda sledila boljša »bodočnost, »katero »so ožarjaH z upanjem 'blagostanja in miru.
Mesija in Njegovo kraljestvo
V tolažilni ideji, ki je bolj »last »prerokov-pisateljev, »nam prihaja naproti mogočna in vabljiva »podoba potomca Davidovega, na katerem »se bodo izpolnile sijajne prerokbe. On je rešenik narodov, obno-vitelj vere in pravice, .Kralj večnega Kraljestva miru. Imenujejo ga z različnimi imeni in naslovi: Emanuel, t. j. Bog z nami, služabnik Gospodov, korenina Davidova ali kratko David, mladika božja in »slično. Samo Daniel ga imenuje Mesija. Ta naslov je pozneje postal osebni in tehnični izraz za Odrešenika, prim. Jan 1, 41.
Tako bomo »lažje razumeli, zakaj apostoli v novi zavezi tako »pogosto navajajo prerokbe. Hočejo namreč prepričati Jude, da je Jezus iz Nazareta obljubljeni Mesija, ki so ga napovedovali preroki. Najimenitnejša točka preroškega oznanjenja je gotovo Mesijansko Kraljestvo.
Delovanje prerokov pa ni zgolj v napovedih, kakor bi hoteli reči: »Dixi et sal-vavi animam meam — povedal sem in s tem rešil svojo dušo«. Beseda »prerok«, hefor. »nabi« ima veliko glo»blji pomen
Nadškof msgr. Bertoli, papeški nuncij (poslanik) v Franciji, je v nedeljo dne 2S. februarja, bral sv. mašo v Parizu živečim Slovencem v njihovi kapeli, kjer se običajno zbirajo k nedeljski služili božji. Papežev odposlanec je med mašo pridigal v našem domačem jeziku, ki se ga je bil naučil, ko je v letih 1933 do 1938 bil v službi kot vatikanski diplomat v Beogradu ter je pogosto prihajal na obisk v Slovenijo. Prepričal se je o poštenosti in globoki vernosti našega slovenskega ljudstva. Po cerkvenem opravilu se je dalj časa zadržal v prijaznem razgovoru z našimi pariškimi rojaki. Na sliki vidite na Sevi nadškofa Bcrto-lija, ob njem je šef slovenske katoliške misije v Franciji č. g. Čretnik, na desni dr. F. Žajdela, ko izroča nunciju podobo Brezjanske Marije.
kakor grška »»pro-iphetes«, po kateri je osnovan tudi slovenski »izraz »pre-rok«.
•»Nabi« »pomeni glasnika »božjega ali o-znanjovaloa »božjih odločitev. 'Preroki so bili torej »glasniki Jahveje vi, »t. j. Boga, ki so pridigali ljudstvu, kar jim je Bog razo-ddl ali ukazal ljudem sporočiti. Svoje pridige so vedno začenjali, z uvodom »ne’um Jahve« ali »vajjomer Jahve«, t. j. »beseda Jahvejeva ali Jahve pravi.
Bog je »torej govoril prerokom, oni pa so »božjo besedo prenašali na druge »ljudi. ■Na kak način ali po kakšni poti je prišla božja »beseda do teh izvoljenih duhov, je skrivnost nadnaravne »zamaknjenosti. V neredkih slučaj'i»h »preroki sami razodevajo to skrivnost. Opisujejo videnja, ki so jih bili vredni, prim. Iz 6; Jer 1, 11—19; Ezck 1—6, itd.
»Preroška videnja ali slišanja sb bila zunanja ali čutna ali pa »tudi »samo notranja. V vsakem »slučaju pa je bil prerok »prepričan, da mu je v resnici govoril Bog. Ravno to neizpodbitno prepričanje božjega poslanstva je dajalo prerokom tisto nadranavno moč, s katero so premagali vsako oviro »pri izvrševanju svoje službe, prim. Iz 50, 4-8; Jer 1, 17-19; Am 3, 7-8 in drugod.
»Čestokrat je bilo treba nastopiti ne samo proti volji ljudstva ampak tudi proti volji kraljev in oblastnikov. Prerok je moral biti pripravljen, da izpriča svoje poslanstvo z lastno 'krvjo.
Navadno so preroki podajali »božjo »besedo s pridiganjem, večkrat so pa tudi javno nastopili »s simboličniimi dejanji, da bi »pri ljudstvu napravili globlji vtis, prim. Iz 20; Jer 13. 19; Ezek 4-5.
Živo besedo pridig »so pozneje začeli zapisovati. Pisana preroška »beseda »pa je dobivala vedno bolj opiljeno literarno obliko in bila pogosto tudi zložena v verze. Takšen estetičen slog pisanih preroških pridig je imel to prednost, da je bil bolj privlačen in kar je še bolj važno, božja be-
seda je v pesniški obliki veliko laže ostala v spominu, iz »tega razloga so pa preroške iknjige poleg »poučnih kakor n. pr. Job tudi, najtežje za razumevanje v izvirnem jeziku. Zelo »verjetno je tudi, da se je verzom pridružila melodijia. Goreči častilci prerokov so v propagandni namen lahko preroški nauk prepevali po cestah in trgih.
Ko »so »torej božjii možje — častni »naslov »izključno za preroke, »prim. I »Kralj 2, 27;
3 Kralj 17, 18; 4 »Kralj 4, 7 - prešli od ustnega »pridigovanja na pismeno, so »prejeli poseben dar božjega »navdihnjenja, po katerem so njihovi spisi postali svete knjige in »bili tako »vredni uvrščenja med kanonične »knjige sv. pisma.
To navdihnjen j e se 'bistveno ne razlikuje od prvega. Prejme le poseben značaj, •v ko‘l'i»kor pisana beseda prednjači »pred nepisanim izročilom po točnosti, dolgotrajnosti in »nespremenljivosti. Zato sv. Tomaž Akviinski »govori o navdihnjenju sv. pisma skujmo »s preroškim »darom, »med tem ko cerkveni očetje jjogosto »imenujejo preroška kateregakoli pisatelja sv. jiisma j>rav »zato, »ker je navdihnjen.
Postava in preroki
'Preroštvo se dvigne vzporedno s Postavo in obenem z njo »predstavlja sveto zgrad-»bo hebrejske vere bodisi v družabni vlogi pri narodu bodisi kot pismeni sjk>-menik v sveti knj»igi ali »bibliji. V svotopi-semskem jeziku se »torej posebno v novi zavezi vsa stara zaveza označuje le z dvojnim imenom: »Postava in Preroki,« prim. Mt 11, 13 »in Lk 24, 27.
»Preroki so »prejeli svoje poslanstvo na-ravnost od Boga in niso zato dabili »nobenega odobrenja ne od civilne in ne od duhovniške oblasti. Priča, da mu je Bog govoril in da ga je »Bog poslal, je bil prerok sam in njegovi besedi je bilo »treba verjeti. Poroštvo, da je zares božjii sel, je bil njegov čisti nauk in življenje, često pa tudi uresničitev napovedi.
Na mej»i »med staro in novo zavezo sta se 'izraelskemu »ljudstvu predstavila Janez Krstnik in Jezus »iz 'Nazareta. Evangeljski nauk je-torej neposredno nadaljevale in krona starega preroškega izročila.
(Dalje »prihodnjič)
Slovenija v publikaciji luksemburških akademikov
V slavnostni številki glasila katoliških akademikov v Luksermburgu, „Acaclemia”, ki so jo izdali za 50-Ietnico obstoja s»voje organizacije, je objav? Ijcna kronika njenega dela. V njej je posebno poudarjeno sodelovanje z mednarodno organizacijo katoliških dijaških študentovskih in izobra-ženskih društev !‘ax Romano. Med ilustracijami je tudi pet slik s kongresa PAN ROMANE leta 1938 v Rogaški Slatini, Ljubljani in na Bledu. Na eni strani izmed slik pride lepo do izraza znak tedanje osrednje študentovske organizacije Slovenske dijaške zveze, v ozadju pa je blejski Park Hotel. Na slikah je videti več slovenskih osebnosti, med njimi pok. prof. Lamberta Ehrlicha, ki so med vojno padle kot žrtve komunistične revolucije.
FRAN ERJAVEC:	303
koroški Slovenci
(lil. del)
Talko torej vidimo, da je izoblikoval Napoleon svoj »francoski imperij« kolikor toliko enotno, »kolikor je bilo to v tako »kratkih letih seveda sploh dosegljivo, do-čim je pa njegov »veliki imperij« predstavljal skupino bistveno različnih »političniih ttvorb s še boilj raznoliki-mi kulturnimi in socialnimi stopnjami. Toda dve značilnosti lahko opažamo v »vsem tem Napoleonovem ustvarjalnem delu: prvič, »da je kazal povsod vedno večjo naklonjenost plemstvu, in drugič, »da je skušal povsod »smotrno uveljavljati »predvsem svoj znameniti državljanski 2akon'ik, ki naj bi po dosegi končnega miru izenačil ves njegov politični sistem in ustvaril enotno evropsko civilizacijo. Ta proces »se je »pa »nekako sam od sebe nadaljeval tudi j>o cesarjevem »padcu vse XIX. stoletje in 'tavzlic vsem protirevolucionarnim silam, seveda le mnogo počasneje in s številnimi izpremembami oz. pokveče-nji, vendar »so se »končno bolj ali »manj v vsej Evropi u velja vila načela, »ki jih je bila izoblikovala francoska fevohicija 1. 1789.
Izven svojega lastnega francoskega imperija Napole-°n ni .pos»kušal vsiljevati tudi kulture, katere nekak »no-sitclj je bil francoski jezik, temveč je jemal v nemških bi italijanskih deželah ogromno večino uradništva iz Hist domačinov, zaradi 'česar ista ostali nemščina in »ita-bjanščina povsod še tudi nadalje prevladujoča jezika v uradih lin šolah. Toda že izza vsega XVIII. stol. se je bila francoščina tako uveljavila na vseh dvorih in v vsej višji družbi, a sedaj seveda »še iv uradih najvišjih uprav-11 ikov, da bi »postala nedvomno brez Slehernega »pritiska S;,ma »jx) sebi 'tudi jezik evropske enotnosti in bi se
»j>o njem tudi utrjevala enotna »klasična kultura, a Pariz »bi bil postal svetovna politična in kulturna »prestolnica. A jžroti tem »visokim ciljem, nekaki dediščini prostovoljnega XVIII. stol., »so se že za časa francoske »oblasti postavile svojstvene duhovne težnje •posameznih narodov, iki jih je bila sprožila romantika in »ki so pome-njale zanikovanje take enotnosti.
Na zunaj se je izražala ta evropska enotnost v tej dobi »zlaisti v gospodarskem boju z Anglijo (v celinski zapori), ki je prisiljeval Evropo, da je živela ob svojem. V deželah, kjer se je izvajala blokada kolikor toliko sut>-go, je ta skoro uničila obmorska »mesta (v Trstu je n. pr. padel v letih 1807—1812 pomorski »promet od 5000 ladij z 208.000 tonami na 2600 ladij s 60.000 tonami). Blokada je povzročala zato hud odpor med »pomorščaki in med delom velikih »trgovcev »ter bank, toda večina industrije je bila z njo prav zadovoljna, ker ji je izločila hudo angleško konkurenco, čeprav je imela večkrat velike 'težave z dobavljanjem surovin. Ravno ta blokada je tedaj »tudi bistveno pripomogla k »naglemu dvigu za-padnoevropske industrije, ustvarjala s tem nekako skupno celinsko fronto »proti angleški industriji in jako pospešila »tudi »napredek prometnih povezav med evropskimi državami (n. pr. cestnih zvez Balkana {»reko Ilirije in severne Italije s Francijo).
Na drugi strani je pa ves »ta NajžOleonov gosjrodar-slko-politični sistem tudi nasilno razbijal mnoge dotedanje gospodarske povezale (Ilirijo je n. pr. odtrgal od vzhodnih slovenskih, alpskih in ogrskih dežel), ker se je mnogo premalo oziral na nujne gospodarske potrebe celo »svojih lastnih zaveznikov, imajoč pred očmi predvsem 'le sebične francoske koristi. V hude težave pa so »prišle predvsem vse vzhodne, »izrazito kmetijske dežele, »ki so izgubile svoj edini angleški trg, a vse so trpele zaradi jako občutnega zmanjšanja carinskih dohodkov. Ravno »vsi ti oziri so jaotem Napoleona tudi prisiljevali,
da je moral že sam izdajati številne izjemne dovolilnice za promet z Anglijo, a nekatere dežele z Rusijo na čelu »so se končno celo odkrito uprle celinski zapori. Velika celinska gospodarska skupnost 'bi »bila ustvarljiva le na dolgo roko, a glavni pogoj zanjo bi morala 'biti ustvaritev carinskega sistema, 'ki bi upošteval življenjske potrebe vseh dežel in ne le Francije ter — vojaška »uklonitev Rusije.
Sploh so vse »veličastne 'Napoleonove zamisli zavisele jrrvenstveno od »tega, da si ukloni še Rusijo. Glede na »to je že nekako od 1. 1810 dalje osredotočal vsa svoja razmišljanja »predvsem okoli pohoda na Rusijo, podrobno-<»ti izvedbe svojih univerzalnih načrtov jja odlagal za čas po zmagi »nad njo. »Pred očmi mu je lebdelo razbitje Rusije »na več podložnih mu kneževin, reorganizacija srednje Evrope in Nemčije, vzpostavitev 'Poiljske, dokončna podreditev Pirenejskega poloto»ka in končno še osvojitev Carigrada. S »tem »bi »nekako obnovil staroveški rimski imperij v novi obliki in s iprestolicami v Parizu, Rimu in Carigradu, v zvezi s tem si pa tudi '[>ojK>lno-ma uslužil jinpeža.
Nobenega dvoma hi, da so ti njegovi visoki cilji neho»te tudi močno pospeševali oblikovanje narodne misli, Zlasti v Italiji, v Nemčiji in celo pri Jugoslovanih, čeprav so imele vse njegove zamisli izrazito univerzalni in ne narodnostni značaj. Nastajanje narodne misli so pospeševala že sama njegova združevanja majhnih pokrajinskih političnih drobcev v večje enote, ukinitve posebnih pravic fevdalcev, upravna centralizacija, državljanska enakost, enotnost notranjih »trgov in verska svo-»boda. On sam ni imel mnogo smisla za razvoj narodnostnih individualnosti, toda veliki državniki in reformatorji vedno »nehote sprožijo »tudi sile in pretrese, 'ki jih niti ne predvidevajo, in ravno te prebujene nacionalne sile so »postale hitro tudi najnevarnejše nasprotnice njegovih imperialističnih in univerzalnih zamisli. (Dalje)
CELOVEC
(Pomladanska pasja zapora)
Kot vsako leto, je tudi letos mestni magistrat odredil pasjo zaporo, ki bo trajala od 21. marca do 15. junija. V tem času morajo posestniki psov izven zazidanega mestnega področja imeti podnevi in ponoči svoje pse v zgradbah, ali na verigi, oziroma jih voditi na 'vrvici. Pse v zazidanem mestnem področju je pa treba tako držati, da ne bodo mogli ogražati divjačine. Psi policije, splepccv in lovcev, v kolikor so »v službi« in je to moč spoznati, so izvzeti od gornjih predpisov. Prestopki so kaznivi z denarnimi kaznimi do 6.000 šil. ali zaporno kaznijo do sest tednov.
SELE
(Dve nesreči v enem dnevu v bregovih Košute)
Minulo soboto ob štirih popoldne si je pri smučanju zlomil obe nogi pod kolenom 324etni nastavljenec Viktor Rebernig iz Celovca. Gradbeni tehnik Walter Petek, ki je hotel nesrečo javiti v Selah, je pri vožnji na strmini tako nesrečno padel, da si je itudi zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca so potem vojaki z velikimi težavami spravili do Sel, od koder jih je potem reševalna služba odpeljala v Celovec.
LOČE POD JEPO (Sv. misijon, lep farni praznik)
Pred kratkim smo pri nas .imeli sv. misijon. Čas je bil zelo primerno izbran in tudi krasno vreme je doprineslo svoje, da je bila lepa im prostrana loška cerkev vsak dan polna vernikov. Med sv. misijonom se je versko življenje v fari izredno razgibalo, tako da je vsak nov dan pomenil nov praznik, častita gospoda misijonarja sta pa tudi znala krščanske nauke lepo in prepričljivo podajati ter sta si osvojila srca vseh navzočih. Glas o njunih pridigah
Iz sodne
(Če trudni vojščak noče nositi kovčka)
Krepki mladenič Konrad je odslužil svoj vojaški rok, ki se mu — kljub sorazmerni kratki dobi v veljavi pri nas v Avstriji — vendarle zdel hudo predolg. Niti svojih reči ni utegnil spraviti domov, ampak je vse tako uredil, da sta se takoj po svojem prihodu v domači kraj dobila z izvoljenko ljubečega srca v gostilni, kamor je prišel kar s svojim kovčkom. Nevesta Greti pa nekaj da na svoje dobro ime, zato se ni hotela podati sama v gostilno — to se za čednostno dekle me spodobi — ampak je naprosila za spremstvo uslužnega stanovanjskega soseda Siegharda. Svidenje med obema zaljubljencema je bilo tako, kot so pač običajna taka srečanja. Se razume, da pa tudi Sieghard ni prišel prekratko pri jedači in pijači. Toda, ko so odhajali skupno iz gostilne, je odsluženi junak poslal tako »truden«, da ni več mogel nositi sam kovčka. Izročil ga je uslužnemu Sieg-hardu. Sam pa jc neobtežen šel po svojih potih s svojo izvoljenko ...
Medpotoma se je pa tudi Sieghardu kovček zazdel pretežalk in skril ga je za prvi grm, češ od tam ga bo lahko jutri, ko se bo trudni junak spočil, že sam lahko odnesel naprej.
Drugi dan sta se oba prijatelja dobila in podala h grmovju. Kovček je bil še .tam, toda prerezan in iz njega je marsikaj izginilo. Trudni Konrad je sedaj postal nenadoma energičen In zadevo prijavil oblasti. Tako se je uslužni Sieghard sedaj moral zagovarjati pred sodnikom v Beljaku. Pridušal se je: »Gospod sodnik, vem, da mi ne boste verjeli, toda resnica je, da jaz nisem ničesar ukradel iz kovčka!« Sodnik mu res ni verjel, kajti Sieghard je bil že dvakrat predkaznovan zaradi tatvine. Kljub temu ga je oprostil, po starem reku latinskih juristov: In dubio pro reo (V dvomu je razsoditi v prid obtožencu.) Dokazov ni bilo in ker je kovčeg ležal zunaj, bi ga lahko, izpraznil tudi kdo drugi. »Trudni junak Konrad bo pa vedel, da naj ne zaupa spremljevalcem svoje izvoljenke.
Varuh postave — zvodnik
Pred sodiščem v Beljaku je pred nekaj dnevi bil zaključen kazenski proces, ki je kar ves dan zoposloval sodišče. Izreden je bil glavni obtoženec, bivši policijski uradnik Walther Thume, izredno veliko pa je bilo tudi soobtožencev, namreč trinajst. Nesrečna številka — in prav številke so bile Thumi prinesle nesrečo. Poleg svoje službe je namreč izvrševal tudi gostilničarsko obrt v »Esprcssu« v beljaški okolici, ki ga
pa je segel celo preko mej fare! Uspeh misijona je bil nadvse zadovoljiv. Ob koncu se je domači g. župnik v imenu faranov iskreno zahvalil misijonarjema za njun apostolski trud. Upajmo, da so njune besede padle na rodovitna tla in da bodo rodile trajne sadove, da bi med našimi farani vladalo več pravega razumevanja in ljubezni. Tako smemo upati tudi, da se bo v naši fari tudi glede sožitja obeh narodov kaj izboljšalo v duhu zaključne misijonske pesmi »Povsod Boga, ki je naš oče...« Zapel jo je naš pevski zbor, ki ga vodi naš dolgoletni cerkovnik in ga je spravil na lepo višino.
ŽELEZNA KAPLA (Zahvala)
Vsem sosedom v Kapli in v Dobu, ki so rajno Petrovo mamo Ivano Messner v njeni dolgi bolezni obiskovali in ji stregli, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo mil. gosp. kanoniku Zech-nerju za ganljive besede ob grobu. Enako preč. gospodoma dekanoma iz Dobrle ves. in Šmihela za pogrebni sprevod. Prav tako tudi številnim preč. gospodom duhovnikom, cerkvenim pevcem, pogrebcem in žalnim gostom od blizu in daleč, ki so spremljali rajno na njeni zadnji zemeljski poti v Nončo ves in zanjo molili.
Petrova družina v Dobu v imenu vseh sorodnikov.
dvorane
je bil podedoval po materi. Zakon, ki prepoveduje policijskim uradnikom izvrševanje gostilničarske obrti je obšel tako, da je »Espresšo« zapisal na svojo ženo.
Za »kratek čas« svojih gostov je uvedel v lokalu hazardne ali igre na srečo. Iz Italije je prinesel garnituro svetlih kock in potem so metali kocke, da je res bil kratek čas. Natakarica je izjavila, da je gospodar uvedel hazardne igre »zaradi dviga potrošnje pijač«. Res so sprva igrali za pijačo, ki so jo potem zmagovalci in premaganci skupno popili, potem pa so začeli igrati tudi za denar in za vedno večje vsote. Iz izjav soobtožencev je bilo razvidno, da so izgube znašale po 800 šil. na dan. Pri neki (»veliki igri«, ki je šla v anale — beljaškega sodišča, so igrali od ranega jutra do 4. ure popoldne, pri čemer je go-stilničar-policist »obral« svoje goste za 12
IZ DNEVNIKA NAŠIH DEKLET:
Piše Gotthardt Rozalija iz Kmetijsko gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu:
Prosti pomenki.
Konec pouka in jutranjih dolžnosti, prosti čas.
Vse drvi iz učilnice in kuhinje na hodnike. Že tiščita tu in tam dve sošolki glave skupaj in se pomenkujeta. O čem govorita, ni za vse. To so mladostne sanje.
Na zunaj ju ne ločiš od drugih, a govorica ju izdaja, da sta Zilljanki. Ker ziljskega narečja ne zna vsakdo, naj pojasnim, kaj se pogovarjata.
Nežika toži svoji prijateljici, da se ji je jelo tožili po domu, po materi in po kinu. Kar je pa najhuje, je to, da danes ni prejela od svojega ženina pričakovanega pisma.
Drugo dekle ima svoje skrbi. Zdi se ji, da nalagajo v gospodinjski šoli preveč učenja, tako da ona s svojo pametjo ne more slediti.
Take in podobne težave slišiš v prostem času med našimi dekleti. Največkrat pa pripoveduje vsaka, kako je pri njih doma lepo.
Cesto pa sedimo vse v učilnici pri ročnem delu. Tedaj se vsaka najrajši s seboj pogovarja. Tedaj je vse tiho. le ura tiktaka. To mi je prijetneje kot orkester. Misli nam romajo v 'bodočnost. Pa nas zbudi čut dolžnosti: To in to bo še treba ponoviti. Jutri nas bo učiteljica spraševala hra-
'tisoč šil. Tudi zapitek ni bil malenkosten: 15 'steklenic sekta, 1 steklenica whis'kyja poleg ustrezne jedače. Obtoženec je navajal k igri tudi 'mladoletne. Ker obtožencu niso mogli dokazati stalnega obrtnega ha-zardiranja, je bil obsojen na 5000 šil kazni, prvi soobtožence na 700 šil., ostali pa na 300 šil. kazni. V obrazložitvi je sodnik dejal, da sta poklic čuvarja postave in krčmarja težko združljiva, kot kaže tudi ta slučaj.
Priprava mladine za Združene narode
Minulo soboto je bil v slavnostni' dvora-ni celovškega magistrata vsakoletni govorniški natečaj (koroške sekcije Avstrijske lige za Združene narode. Predsednik, dv. svetnik Golerus-Geldern, je med navzočimi slavnostnimi gosti mogel pozdraviti deželnega glavarja F. Wedeniga in mestnega župana Aussenvvinklerja. Deželni glavar je v svojem govoru poudaril posebni pomen delovanja Lige Združenih narodov, ki leži v tem, da itudi mladino seznanja z življenjem drugih narodov ter jo tako pripravlja za sožitje in medsebojno razumevanje. Nato so mladi govorniki pokazali 'svoje znanje in posebna žirija je izbrala zmagovalce. So to Achim Wdber, Josef Murer in Alfred Kochi. Oni bodo kot predstavniki Koroške nastopili na zveznem tekmovanju na televiziji na Dunaju.
Kot je ma tiskovni konferenci izjavil tajnik Lige prof. Piuk, se je za natečaj javilo 159 mladih ljudi in potrebno je bilo veliko organizacijskega dela in predtekem. Naslovi govorov so bili naslednji: Posameznik in skupnost, Skupnost ali množica, Skupnost Združenih narodov.
Aprilsko vreme že v marcu
Od sobote na nedeljo smo na Koroškem doživeli padec temperature za 15 stopinj. Po izredno mili zgodnji pomladi, katere smo očividno se že prezgodaj veselili, je minulo nedeljo zajel deželo mraz in z o-blačnega neba so začele naletavati goste snežinke. Celovec se je v pičlih urah spremenil iz »prašnega mesta« v mesto snežne brozge. V dolini sneg 'ni trajal več kot nekaj ur, pač pa je v gorah nagla sprememba povzročila nevarnost plazov. V Karavankah je zapadlo 50—60 cm snega. Uradno vremensko poročilo za ta čas pa se je glasilo: »Suhe ceste, nebo brez oblakov in vedro.«
noslovje. In o naših pisateljih in pesnikih bomo morale kaj znati. Marsikaj smo že skupno brale iz naše književnosti. Zanima nas »Naš tednik - Kronika« in mesečnik »Vera in dom«. Cerkvenega lista »Nedelja« tudi ne prezremo, čtiva je na pretek, le časa za branje manjka.
Mnenje mladeniča:
Kakšen naj bo moj dom?
Ko se 'bom poročil, si bom obnovil dom. Stavba je sama na sebi še dovolj trdna, popraviti je treba samo notranje prostore. Najvažnejša je kuhinja. Tu dela in gara dan za dnevom žena. Zato jo je treba, v kolikor je mogoče, praktično urediti. V njej naj bo vodna naprava, električna luč in še marsikatere potrebne reči. Biti mora tudi dovolj svetla in lahko čistljdva. Prav je, da ni pretesna. Lahko bi se zgodilo, da bi se spotikal ob nastavljenih predmetih. Shramba naj bo od kuhinje lahko dosegljiva. Sobe si želim prijazne in prisrčne. Opremo mora prešinjati kmečki duh. Na stenah seveda ne sme manjkati križa in svetih slik. V oglu sobe naj stoji peč, kjer se bo pozimi marsikdo lahko segrel. Tla bi pustil narediti iz lesa, ker so najlepša in najtoplejša.
Dom naj bi dal družinskim članom to, da bi radi bivali in se dobro počutili v njem.
Blažič Rok
Mladina piše
URADNI: URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobolc od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Naše prireditve
RADIŠE
Slovensko prosvetno društvo na Radišah vabi na pretresljivo igro
PODRTI KRIŽ,
ki jo priredi v nedeljo, dne 26. marca 1961 ob 2. uri popoldne v dvorani pri cerkvi.
Dekle piše prijateljici v tujini
Tiho in nevidno je prišla pomlad, ki se jc vsak tako veseli. Mati zemlja je odložila svoj težki zimski plašč in se ogrnila v pestrega in prazničnega, pomladanskega.
V	naših mirnih gozdovih so se zaslišale prve melodije. Topli božajoči sončni žarki so prebudili prve znanilke pomladi.
Vsa prebujajoča se narava se tako vneto pripravlja na praznik Vstajenja Gospodovega. Zamisli se z menoj, prijateljica, kakšno veselje nam ta praznik prinaša v slovesnem obhajanju skrivnosti zmage nad smrtjo. Kristus bo vstal!
Tudi mi se moramo pripraviti, da bodo naše duše deležne zmagoslavja, ki ga nam prinaša velikonočno jutro. Vstanimo torej z Njim k novemu življenju za naše krščanske ideale, ki nam bodo zagotovili tudi srečno bodočnost!
Ta praznik mora bi ti za nas vse naj lepša slovesnost v letu. Utrdi naj v nas zavest, da smo vsi narodi ena družina in da se moramo vsak na svojem mestu truditi za povezanost v ljubezni Jezusovi, ki je za nas vse trpel, umrl in veličastno zmagal pekel.
V	skrivnosti evharistične navzočnosti biva z nami povsod, kjer koli mu je revni rod postavil svetišče, četudi skromno in skrito med ponosnimi modernimi zgradbami, V takem razpoloženju upam, bodo velikonočni prazniki obema zares lepi in veseli, čeprav si Ti tako daleč od doma.
Spomnile se bova zlasti onih naših vrstnic, ki so kot Ti po svetu radi potrebnega zaslužka, da jih tujina ne odtuji Bogu, narodu in domovini.
Anica M.
Na všliki petek ob 3. uri — spominska minuta
Kot vsako leto se tudi letos pridružujemo akciji Katoliške delavske mladine Avstrije, ki nas poziva k spominski minuti na veliki petek olj 3. uri popoldne, Spomnimo se na smrt Sina človekovega, ki je" zato umrl na križu, da nas vse odreši. Letos bodo spominsko minuto obhajali v 95 deželah sveta. Tako bomo vsi katoličani, bodisi v družinah, bodisi v tovarni ali drugih delovnih mestih, duhovno združeni v Njem, ki sc je za nas vse žrtvoval.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 27. 3.: H.fl« Poročila, objave-Pregled sporeda. Zvočni obzornik. Hišna imena okolišu nekdanje humperške graščine. 18.00 J’"!1" Slovenski oklct. - TOREK, 28. 3.: 14.00 Poročila, objave. Micko Javornik: Ralada o cigareti. —
DA, 29. 3.: 14.(M) Poročila, objave. Za Jeno in dekle. Kar Je lite, zaigramo. — ČETRTEK, 30. ■— 14.00 Poročila, objave. Kramljanje o velikonočni jedeh med Slovenci. (Dr. Niko Kuret). — PETE > 31. 3.: 13.20 „0, glava s trnjem kronana...” selski pevski zbor). — SOBOTA, 1. 4.: 9.00 Od Pj. srni do pesmi, od srca do srca. — NEDELJA, 2- '■ Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdra' U' mo in voščimo.
Pismo fantom:
PoSni ste življenja
V dosedanjih pismih, dragi fantje, sem vam pokazal brez olcpšavanj in ovinkov življenje mladostnikov in vas opozarjal prav prijateljsko pred pogubnimi nevarnostmi, v katere mlad fant hitro zabrede, ee ni dovolj previden, čuječ in pošten. Ob teh razmišljanjih ste gotovo sklenili: Nikdar po tej poti, čeprav je večkrat tako vabljivo... !
Toda samo skleniti še daleč ne zadostuje; saj pravijo, da je tudi pot do pekla po-tlaikovana s samimi dobrimi sklepi.
DVE DUŠI V TELESU
Morda marsikateri med vami zavida svojega tovariša, ki ima tako mirno naravo in se mu ni treba toliko bojevati s strast-tni; pri njem gre vse gladko po začrtani poti, dočim morate vi bojevati tako težke boje. Toda bodite zadovoljni; saj kjer ni močnega motorja, tam tudi ni krepkega delovanja. Ljudem te vrste so cilji precej nizko postavljeni. Vse drugačni so fantje, v katerih življenje kipi. Ti so zmožni doprinašati s svojim delom in s svojo energijo velika dela. Oni nosijo v sebi neprecenljiv zaklad; odločilno je le, kam usmerijo te svoje sile.
Vsi veliki ljudje, ki so v življenju kaj pomembnega storili, so bili močne in razbo-tite narave. Enako beremo tudi v življenju mnogih velikih svetnikov. Tudi v njih so se močne nižje sile javljale in jim dajale mnogo opravka.
KAKOR HUDOURNIK
Nižja narava se vedno trudi v človeku m nadoblast, kar nujno izziva srdit boj '■ višjo, duhovno naravo. V boju pa sile rastejo, odpornost se krepi. Čim pogostejši in silnejši so boji, tem bolj se krepi volja in rastejo moči. Duh se okrepi in navadi, da zmaguje nad telesnostjo. Ponosna samozavest spodbuja k novim zmagam.
Zato se, fantje, nikar ne plašite, če se pretaka jx> vaših žilah vroča kri in ne limonada! Naj vam bo to v ponos in vam vliva moško zavest, da vas čaka v življenju častna naloga.
Z vami je kakor s hudournikom, ko neukročen dryi s planine preko rodne zemlje. Zanikrni gospodar bo gledal, kako mu drveči potok trga njive in na travnike znaša gramoz. Vzdihoval bo onemoglo in morda preklinjal deroč hudournik. — Če pa bi gospodar bil na svojem mestu, bi divjo silo hudournika izrabil v svoj prid. Uklenil bi ga v ozko, globoko strugo, postavil mu ntočne jezove, nato pa zgradil mlin in žago, ki bi mu nosila lepe denarce. In vsi oni, hi stanujejo spodaj, ob mirnih vodah, bi vozili k njemu v mlin in na žago.
Zahvalite, fantje, Boga za burno naravo. "Toda ne prepustite ji gospostva nad se-oojl Bodite pripravljeni na hud in dolg hoj. Nagnjenje, ki vam je vrojeno, ni ka-h°r nadležna muha, ki* jo z zamahom preženete. Narava je pač trajna dediščina, ki 1° nosite s seboj, orodje vaše duše, ki se ne da odložiti kakor obleka.
ČASTNA ZMAGA
Mladostne sile v naravi fanta so večkrat nepomirljive. Telesnost si neprestano prizadeva, da bi tudi našo voljo pridobila za-
Na pomoč ji pride še cela vrsta pomagačev, ki skušajo s silo ali z zvijačo vdreti v d.ušo. Knjige, slike, časopisi, kino, televizija in gledališče s svojim posvetnjaštvom ^as na vsakem koraku zasledujejo kot zaje-nalci.- Posebno izvrstno ji služi alkohol, k' zamegli duha in razburka strasti, da človek ni več gospodar samega sebe. Opolzke Sale in dvomljive opazke tovarišev, ki so že v njegovi službi, naj vas zmedejo, da čim-l)rcj klonete. Prepričevalni izreki brez-vestnih laži-izobražencev, mogoče celo zdravnikov, naj vas prepričajo, da je po-sterio življenje nemogoče, 'nenaravno ali Naravnost zdravju škodljivo.
Morda stojiš, dragi fant, sam sredi po-hvarjene družbe kakor otok sredi močvir-nega blata. Vse drugo okrog tebe ima za y°dilo življenja uživanje. Naslajaj se, pri-h^elj, na radostih življenja, ti kličejo, ne ‘^klanjaj opojne čaše, ne pusti, da osta-'JčJ0 najlepše rože nepotrganc! Saj si ven-1 ar samo enkrat mlad ...!
hi a vse te boje moraš biti pripravljen, če ?toriš sklep: hočem ostati pošten. S tem si lzzval silovit boj, v katerem je vse, kar je ?a zemlji, proti tebi. Toda ne bodi pla-Setd Zmagali so drugi, zmagal boš tudi ti!
mladi na in, prasneta
Se ena pasijonska
Pri naši obdelavi duhovne igre smo poročali, da je zlasti na Koroškem imela igra te vrste poseben razvoj in se je zelo tesno povezala z ljudsko-igrsko umetnostjo. Poleg Drabosnjakovega pasijona je tudi v Železni Kapli pred davnimi časi nastala igra za postni čas. Pred 10 leti je o tem prinesel Mohorjev koledar sledeče poročilo:
Kakor v drugih krajih, n. pr. Gozdanjah, Škofji Loki in drugod, so tudi v Železni Kapli po poročilu rokopisa iz 1. 1816 »ni-kida« igrali pasijonsko igro. Izvirni prepis rokopisa je ohranjen. Glasi se: »Komedija od Kristusovega Terpljenja, katero so nekdaj na te veliki četrtek inu na te velikonočni ponedeljek v Kapli špilali«. častitljiv je tudi predgovor. Med drugim: »Andohtlivi ukupej zbrani poslušavci... Jest vas opominjam inu prosim use skupei, da držite se spodobnu ino pošteno per temo suetemo spominu, kar bote videli in slišali, da bote tudi doma večkrat premišluali. Premisli o griešnik, kolkokrat ti en smrtni grieh da-perneseš, tolkukrat ti tuoiga Jezusa gajžlaš inu raniš... O Jezus daj nam to gnado eno brumno žiulienje pelati... premišleua-nje tvojiga terplenja bode perneslu moj člouek tebi inu meni to večnemu žiulenje. Amen.«
Rokopis je jezikovno zelo zanimiv in častitljiv. Med drugim prinaša tudi črtice iz pristnega domačega življenja pred par sto leti. Igra ima tri dele. Prvega so igrali na vel. četrtek predpoldne, drugega pa po-
Slikar Antonio Fonti je dolgo iskal model za sliko Brezmadežne. Slednjič ga je našel v preprosti ribiški vasi. Preprosta ribičeva hčerka Agnella je bila res taka, kakršno si je zamislil v svojem srcu za sliko Brezmadežne.
Njeni starši niso privolili takoj, da bi jo bil slikal. Ko 'jim je pa sveto zatrdil, da se ne bo pri svojem delu spuščal v nikako ljubavno razmerje, so pristali na njegovo prošnjo.
Slikar je dokončal zvezdni venec okrog glave Brezmadežne, šel je k Agnellinim staršem in zaprosil, da bi mu dali hčerko za ženo. Ona sama je šele takrat zvedela za njegovo ljubezen. Ker ni prelomil obljube, ki jo je dal staršem, so mu dali svoj blagoslov.
K poroki so prišli številni prijatelji ter mu čestitali, obenem pa so ga svarili, naj se ne prenagli, ker je le preveč preprosta. Umetnik pa je vztrajal in prvi dve leti je vladala v zakonu neskaljena sreča. Bog je blagoslovil zakon; dobila sta sina.
četrto leto je minilo in hipoma se je raznesla novica o ločitvi zakona. Fonti je prevzel vso krivdo. Vzrok ločitve je bila lepa Blanka, ki jo je tudi slikal in ki mu je duševno pomenila mnogo več kot Agnella.
Ribičeva hčerka se je vrnila k staršem ob morju in vzela s seboj svojega sina in sliko Brezmadežne, ki jo je naslikal Fonti v času njene mladostne ljubezni.
Nihče ni slišal potem več o njej.
Umetnik — samotar
Sedem let je minilo. Nekega dne se je raznesla novica, da je hišni prijatelj, ki je prihajal k Fontijevim iz ljubosumnosti ustrelil lepo Bianko. To je globoko pretreslo umetnika; kmalu po tem žalostnem dogodku je odšel iz Rima in si izbral za bivališče gore okrog znanega Monte Casino.
Zopet je preteklo dvajset let. Samotar Fonti je postal v gorah star znanec, ki je nemirno taval okrog.
Prišla je druga svetovna vojna in z njo ituidi žalostna zgodba o Monte Casinu. Stari slikar je šel kljub svojim latom med branilce in po hudem napadu so ga zavlekli v oddaljeno gorsko vas, ki je ni poznal. Ko so nekega večera odpravljali ranjence in mrliče v dolino, je doživljal z materami vso bridkost.
Ena izmed njih je posebno ganila njegovo srce. Klečala je ob svojem mrtvem sinu, ki je ležal pred njo na tleh. V svoji veliki bolesti je bila kot okamenela in ni stokala ne kričala ter vila rok, kot so de-
Sgra na Koroškem
poldne; pri 'tem so šh s procesijo na Kalvarijo v bližini trga pri cerkvi Device Marije v Trnju. Tretji del pa so igrali na velikonočni ponedeljek.
Pred 23 leti so v Kapli zopet uprizorili to pasijonsko igro. Pod nacizmom je bila vsaka taka uprizoritev nemogoča. Pred desetimi leti pa je farna mladina ponovno uprizorila to domačo častitljivo duhovno igro. Poročalo priznava, da je bilo mnogo truda,, da je uspelo to težko delo pripraviti. V letih zadnje vojne je bila kapelska fara hudo prizadeta. Med drugimi je postala tudi večina nekdanjih igralcev pasijonske igre vojne žrtve. Tako je bilo treba na oder postaviti neizkušene in mlade igralce. Igro so uprizorili v dvorani farnega doma na cvetno nedeljo in na velikonočni ponedeljek. K bisernemu jubileju maš-ništva g. prelata Valentina Podgorca pa so podali pasijonsko igro v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Navzoči so spremljali igro s petjem dejanju primernih pesmi, tako da niso bili navzoči nemi gledalci, temveč aktivni soigralci.
Imenovani rokopis je potrdilo nekdanjega pristnega in živahnega versko-kulturnega življenja na Koroškem.
Ko bi današnja mladina iz Železne Kaple skušala svojo dragoceno dediščino poživiti in vsako leto ali vsaj v časovnih presledkih uprizarjati ta »svoj pasijon«, bi bilo zelo hvalevredno in velikega versko-kulturnega pomena.
lale druge matere. Osiveli lasje so ji padali na rame. — Pieta, tako je morala iz-gledati žalostna Mati božja, ko je držala Jezusa v naročju.
Slikar je spoznal, da mora še enkrat prijeti za čopič. To naj bi bilo za pokoro, če bo srečno prišel iz vojnega vrveža. Imena te žene si ni zapisal, pač pa je pozve-doval za njo. Hotel jo je prositi, da bi mu bila za model za žalostno Mater 'božjo.
Ljudje so mu povedali, da je vdova, ker jim ni bilo znano, da jo je mož zapustil in da je živela sama s svojim sinom. Tudi sinovo smrt je sprejela vdano v božjo voljo.
Nekoč je potrkal na njena vrata slikar-samotar. Na odziv je vstopil. Kako se je prestrašil, ko je zagledal na prednji strani sliko Brezmadežne — svojo sliko iz mladostnih dni. Spoznal je ženo, ki je stala poleg in tiho motrila. Videl je, kako jo je žalost in starost spremenila, a njena usta so molčala kot takrat, ko je klečala ob mrtvem sinu.
Slikarja se je lotila slabost. Ko je prišel 'k zavesti, se je ozrl v njene velike mile oči, ki so ga nekoč pritegnile — materine oči, polne žalosti, a tudi tolažbe ...
Veliko odpuščanje
»Antonio, ne boj se,« je rekla žena tiho in mu položila roko na ramo. »Vse to je naredila milost in usmiljenje božje. Oba sva trpela, naj .bo vse za pokoro«.
šele čez dolgo časa jo je mogel slikar vprašati, kaj jo je nagnilo, da mu je od-puistila. Slaboten nasmeh se je prikazal na njenem shujšanem obrazu.
»Tonio, vedela sem že od začetka, da je Brezmadežna tudi Pieta; to se ne da ločiti. Če sem bila nekoč vredna, da sem predstavljala Brezmadežno, moram vzdržati in nositi tudi njeno žalost.«
Slikar je bil ves prevzet in ni odgovoril. Bil je umetnik, žena pa je imela globoko vero.
Doživela sta, da je bilo ime 'Fonti v javnosti še enkrat deležno časti in občudovanja radi presunljive slike Pieta. To je bilo zadnjikrat v življenju.
Z Agnellinim dovoljenjem je postal Antonio Fonte menih, ko je na razvalinah Monte Casina nastala redovna hiša. Vedel je, da spodaj v dolini dan za dnem moli zanj žena, ki je doživela čast, da predstavlja Brezmadežno in Pieta. Zdaj mu pomaga, da more vztrajati na poti odpovedi.
L. Verbič
Dekletom:
Vlekama pdiaUuie....
»Gospod Lucifer, mlado dekle hoče z vami govoriti.«
»Nimam časa, zapodi jo dol.«
»Se ne da odgnati. Pravi, da ima zelo nujno zadevo.«
»Spusti jo torej noter.«
Dekle je morda imela 18 let. Satan jo je začudeno pogledal.
»Kdo si?... A te že poznam; predsi-nočnjim si priromala kar naravnost s plesišča. Imenitno! Kaj hočeš?«
»Dajte mi prostor blizu vrat.«
»čemu? Pričakuješ morda koga?«, se je zaničljivo zarežal Lucifer.
Nesrečnica je nemo povesila glavo.
»Odgovori! Koga pričakuješ?«
Dekle si je z rokami zakrila obraz in obupno zavpila:
»Svojo mater!!!«
*
Mati je dana otroku v varstvo in za vodnico v življenje. Dekletu pa je mati dvakrat v varstvo in za vodnico; saj je vsako dekle najintimneje povezana s svojo materjo. Mati je dekletu ogledalo in vzor in dekle pa je njeno podaljšano življenje z vsemi posebnostmi in značilnostmi. Saj mnogokrat slišimo: »Kakršna mati, taka hči.«
s>
Blagor dekletu, če ima dobro mater! Bogata in pripravljena bo vstopila v življenje. Vsak dan njene mladosti ji bo plodna setev; ob času svojega poslanstva bo kot mlada žena in mati trosila bogato žetev.
Za dobro mater je treba biti Bogu hvaležen. Z ljubeznijo, zvestobo in vdanostjo dekleta—hčerke se zadovolji materina skromnost.
Koliko jih pa je nesrečnih, ker jim je mati zvodnica in v pogubo? Taka dekleta so med nesrečnimi najnesrečnejša ...
,fOpfergang einer Nonne"
(Žrtev redovnice)
Celovški Volkskino je v minulih dneh predvajal film z gornjim naslovom; zelo velika udeležba priča, da je film prvovrsten. Izdelali so ga s sodelovanjem italijanske filmske produkcije Francozi lansko leto. Kot igralci nastopajo odlični filmski umetniki, ki so svoje težke vloge podali zelo skladno religioznemu filmu.
Zgodba filma je vzeta po romanu: »Zadnja na morišču« in se dogaja v letih grozote francoske revolucije. Leta 1789. sta vstopili v karmeličanski samostan dve novinki. Ena izmed njiju je bila mlada aristokratinja Blanche de la Force, ki je imela v sebi prirojen strah pred smrtjo. Pri vstopu je dobila redovno ime Ivana od trpljenja Jezusovega; pa tudi umirajoča predstojnica samostana je za stanovitnost Blanche darovala svojo smrt; saj so ji napovedovali viharno bodočnost.
Dogodki revolucije so se v vsej krutosti odigravali z vso naglico. Obglavljanja in preganjanje Cerkve je postalo strašno. Tudi samostan karmeličank je bil zaseden po vojaštvu, redovnice pa so bile razgnane. Še prej pa so slovesno položile četrto zaobljubo: prostovoljno mučeništvo. Zato so ostale skupaj in se tudi udeleževale prepovedanega bogoslužja.
Zbegana sestra Ivana pa je premagana od strahu zbežala k očetu, katerega šo medtem že zaprli in nato usmrtili; postala je navadna služkinja, vendar ji srce ni dalo miru; saj je tudi ona položila obljubo mu-čeništva.
Ko so bile sestre pred ljudskim sodiščem obsojene radi »zločinov« proti republiki in ljudstvu ter so bile peljane na morišče, je tudi sestra Ivana prihitela na kraj muče-ništva. V silnem trpljenju in po težkem notranjem boju je v njej končno zmagala odločitev, da se je junaško pridružila skupini sester-mučenk, ki so s pesmijo korakale na morfini oder.
Film je visoka pesem žrtve in zaupanja v Boga, ki tudi v slabotnih in omahujočih more dozoreti v junaštvo in zmago nad človeško nebogljenostjo in družabno nasilnostjo. Film je vsekakor na visoki umetniški in moralni višini ter upravičeno zasluži najboljšo oceno. Tudi na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je lansko leto dobil visoko nagrado.
Umelnikov model
Položaj koroške živinoreje
Koroško kmefšjshf© je izredno zainteresirano na izvoza živine
cih. Tako na primer zahteva mesar v delavskem okraju na Dunaju drugačno kakovost mesa, kot jo hoče imeti mesar v četrti, kjer stanujejo 'bogatejši ljudje.
Kot znano, so v Avstriji nekateri obrati po zakonu dolžni pitati govedo in sicer so to kmetijske žganjarne in kmetije, kr pridelujejo peso, če so dovolj velike. Te dolžnosti pa dandanes nihče ne smatra več za neprijetnost, kajti, to pitanje ne prinaša nič manjših dohodkov, kot kaka druga proizvodna zvrst v teh 'področjih. Veliko število kmetijskih obratov, ki imajo deloma mnogo slabše pogoje, zato prostovoljno pita in se poteguje za državno podporo, sklicujoč se na to, da je to eno redkih gospodarskih poprišč, na katerem se lahko udejstvujejo tudi koroški gorski kmetje.
Rejci živine, a tudi izvozniki stalno zahtevajo, naj dosedanja kratkoročna izvozna dovoljenja zamenjajo z dovoljenji za daljšo dobo, da bodo lahko sklepali dobavne pogodbe na daljšo dobo. Pristojne oblasti pa se tej zahtevi ne upajo ugoditi, ker jih skrbi oskrba domačih trgov, dasiravno smo zaradi tega izgubili v inozemstvu že dobre odjemalce. Neugodno vpliva tudi omejevanje izvoza na gotove kategorije živine in teže. Na podlagi tozadevnih določil je dovoljeno izvažati le vole za zakol, ki so težji od 550 kg, bike za zakol, ki so težki najmanj 500 kg, dočim telic za zakol sploh ni dovoljeno izvažati, čeprav jih na domačih trgih ni mogoče prodati pod enako ugodnimi pogoji. Lažje živali morajo 'biti ohranjene domačim trgom kot osnova za pitovne obrate. To določilo pa se ne ozira na dejstvo, da z naraščajočim pomlajevanjem goveda za nadaljno rejo postanejo biki in voli tudi pod to minimalno težo že zreli na trg in da po drugi strani sta-
Kako raapravamo kokošnjak?
Ravno tako kot vse druge domače živali ljubijo tudi kokoši udobno zračno, suho in svetlo bivališče. Toda na naših kmečkih dvoriščih in pri ostalih rejcih perutnine redno najdemo neprimerne kokošnjake. Kokoši spijo po govejih hlevih, nad zatohlimi svinjaki, po temnih podstrešjih in vlažnih kotih pod stopniščem. Pri tem pozabljamo, da 'so tudi neurejene kurnice vzrok nizke nesnosti, mnogih bolezni in za-jedalcev. Pozimi in v slabem vremenu ni kokošim kokošnjak le prijetno zavetje, temveč tudi prepotrebno bivališče, v katerem se gibljejo, hranijo, presnavljajo in nesejo jajca. Vse to zahteva prostor, ki je dovolj velik, svetel, zračen in suh.
Najbolje je, če je kokošnjak samostojna stavba. Le talko bomo zanj najlaže iz-' brali lego, ga obrnili s pročeljem proti jugovzhodu ali jugu ter mu dali zavetje pred vetrovi in senco pred poletno pripeko. Načrtov in načinov graditve za kokošnjake je mnogo, a malo je takih, ki ustrezajo zahtevam, da so dobri in poceni.
rega vola, ki tehta več kilogramov, ni mogoče brez pridržkov smatrati godnega za zakol. Z ozirom na potrebe domačih pi-tovnih obratov v splošnem volov za nadaljnjo rejo ni dovoljeno izvažati. To pa je privedlo že do tega, da predvsem na Koroškem in Štajerskem ponujajo večje število goveda za nadaljnjo rejo, a na domačih trgih ni dovolj interesentov za to. Izvoz je bil dovoljen šdle po 'številnih intervencijah, a je ostal omejen na pinegav-sko, murbodensko in marijadvorsko govedo. Ker pa je bilo odločeno, da smejo inozemski kupci kupiti to govedo šele potem, ko ni več dovolj domačih kupcev na 'trgu, kar je privedlo do sila neprijetnih dogodkov, so to določilo slednjič le opustili.
Zastopstvo kmetov zahteva zavoljo tega takojšnjo ukinitev vseh določil, ki omejujejo izvoz, izvzemši resnično plemensko živino, ker je prepričano, da takšna poenostavitev izvozov nikakor ne bo mogla ogrožati oskrbe domačih trgov. Oskrba domačih trgov je na vsak način zagotovo! j ena, če ne bodo s prisilnimi ukrepi pritisnili na cene.
Ako že stalno govorimo o liberalizaciji blagovnega prometa in skušamo tej prilagoditi vso svojo zunanjo trgovino, ne gre, da bi ravno za kmetijstvo tako važne cene za živino skušali pritisniti k tlom z umetnim kopičenjem presežkov. Baš na področju živinoreje imamo vsak čas izglede, da 'lahko uspešno tekmujemo s svojo živino v inozemstvu. Seveda pa nihče ne ve, kako dolgo, ker je tudi v inozemstvu opaziti prizadevanja, da se s povečanjem domače proizvodnje čimbolj osamosvojijo, in ker druge države z nižjimi cenami občutno konkurirajo v še redkih evropskih državah, ki same še ne morejo kriti svojih potreb.
Velikost stavbe se ravna po številu kokoši, ki jih imamo. Na en kvadratni meter računamo po štiri odrasle kokoši ali 20 do 25 piščancev v starosti 6 do 12 tednov. Ta prostor rabijo kokoši, da se v njem prosto gibajo in uživajo dovolj svetlobe.
Najbolj pripravno gradivo za kokošnjake je les, le temeljni podstavek in tla v prostoru so iz betona, opeke ali podobnega materiala, ki zadržuje vlago. Za tla so dobre tudi trde impregnirane deske nad suho gramozno podlago. Zelo praktične so montažne lesene stene, ki jih povezujejo tramovi. Zadnja stena je dvojna, ker je obrnjena proti severu in ker so navadno ob njej postavljene grede za prenočevanje. Stiki desk morajo biti zabiti z latami, vse špranje in odprtine pa zadelane, da ni prepiha. Za pokrivanje strehe uporabimo opeko, valoviti salonit alt strešno lepenko, ki pa je zaradi svoje netrpežnosti najdražja.
Važno je dovolj veliko okno. Perutnini je potrebno čim več svetlobe tudi v pro-
Lani smo izvozili nad 6000 glav živine in s tem močno vplivali na tržni položaj in na cene. Med to izvoženo živino pa je bilo le 325 glav plemenskega goveda, vsa ostala živina pa je bila za zakol in za pitanje.
Koroška je poleg štajerske še vedno najmočnejša avstrijska dežela glede reje volov, čeprav smo lani že močno pričeli rediti in pitati tudi 'bike. Ta enostranska usmerjenost proizvodnje je pogojena močno z naravnimi prilikami; v glavnem zaradi suhih pašnikov in planin, ki za vzdrževanje krav mlekaric niso primerni. Velikega pomena je zavoljo tega proizvodnja živine za nadaljnjo rejo. Ker pa se prodaja take živine v tradicionalne pokrajine nadaljne reje zaradi cen, ki ne krijejo stroškov, ne izplača in ker z izboljšanimi načini krmljenja z doma pridelano krmo in malenkostnimi dokupi močne krme sami redimo živino za izvoz, ostahe vedno več te živine v deželi.
Da prilagodimo proizvodnjo željam potrošnikov, moramo seveda rešiti nekaj načelnih vprašanj, o katerih že dalj časa razpravljajo. Velike razlike v mnenjih so predvsem glede najprimernejše vzrejne in klavne teže ter najugodnejše starosti živali. čim težja je žival, ki jo je treba rediti, tem večja je potrošnja krme. Po drugi strani pa je krma za starejši živali cenejša kot koncentrirana krma za mlajše govedo. Tendenca opkanja mladega goveda je sicer splošen pojav in je privedla že do tega, da opuščamo kastracijo, torej omejujemo število opitanih volov v prid bolj mesnatih bikov. Za to pa so nam potrebne mlade živali vse bolj in bolj. Težavno je rediti mlade bike na paši, kjer so živali nemirne in se zavoljo tega le malo zredijo, razen tega pa je treba zaradi njih postavljati močnejše ograje, da ne uidejo s pašnika. Že nekaj časa na nekaterih kmetijskih obratih izvajajo skoro nekrvavo operacijo bikov, tako zvano sterilizacijo. Taki biki ohranijo videz bika, ne morejo pa več oploditi krave in so navadno tudi bolj mirni, čeprav ne tako kot normalno kastrirani voli.
Tudi glede raznih načinov krmljenja imamo še vse premalo izkušenj, da bi mogli glede teh izreči kaj bolj točno oceno ali priporočilo. Na skrajnih krilih si stojita nasproti pašno pitanje z manjšimi stroški in intenzivno pitanje v kmetijskih industrijskih obratih na poljedelskih področjih. To pa se samo s prirastkom na teži samo na sebi še ne izplača, temveč je potrebno za kritje stroškov še povišanje cene pri kilogramu za izboljšanje kakovosti, to se pravi tako zvana avdanca.
Ocenjevanje kakovosti pa je .bolj kot kdaj koli zelo sporna zadeva. Kajti kar na Dunaju najbolje plačujejo, nikakor nima iste cene vselej tudi v Innsbrucku ali v Mitnchenu, kaj šele kje drugje. Celo na istem tigu so razlike v kakovosti po kup-
ZA GOSPODINJE:
Gospodinjsko delo in roke
Gospodinja opravlja dnevna dela, ki več ali manj poškodujejo roke. Pri čiščenju parkotov ali splošnem snaženjti stanovanja se nohti močno kvarijo. Za nohte zaide prah, ki ga odstranimo le s težavo. Da se izognemo tej nevšečnosti, naj gospodinje pred delom z nohti praskajo po milu, da se za njimi nabere majhna plast mila. Po končanem delu se pri umivanju rok milo stopi in nohti so v redu.
Koža rok se 7lasti pozimi močno kvari pri gospodinjskem delu. Slabo obrisana koža na zraku in mrazu popoka. Tudi pri pranju, ko so roke vedno v stiku z vročo in mrzlo vodo ter pralnimi sredstvi, izgubi koža varovalno plast kožne maščobe. Da to nadoknadimo, oziroma kožo 'zmehčamo, je zelo priporočljivo ribje olje. S toplim ribjim oljem dobro namažemo kožo in jo otremo. Kar oistane na koži še maščobe po petih minutah, obrišemo z mehkim papirjem. Neprijetni vonj odstranimo z umivanjem z dišečim milom. Ge pa nam duh ribjega olja na noben način ni všeč, namažemo kožo z dražjim, man-deljnovim oljem, ki je dobro tudi proti krhkosti nohtov.
Izvrstno sredsltvo proti rdečim rokam so kopeli rok v mlačnem mleku. Tudi utira-
nje rok s svežim mlekom koristi, če je rdečica rok trdovratnejša, 'bomo roke trikrat tedensko kopale od 5 do 10 minut v galunovi raztopini.
Kdor pa trpi zaradi vlažnih rok, naj jih devno koplje v galunovi raztopini.
Praktični nasveti za likanje
e Kadar likamo poškrobljeno perilo, se nam škrob ne bo prijemal likalnika, če dodamo Skrobovi vodi malo soli.
® Od prevročega likalnika nastale rumene madeže na perilu odstranimo z bora ksovo vodo in nato mesto speremo še s čisto vodo.
® Priporočljivo je perilo pred likanjem navlažiti s toplo vodo. Topla voda namreč hitreje hlapi kot mrzla, razen tega pa se z njo perilo enakomerneje in hitreje navlaži.
•	Vezenine likamo na narobni strani’ in sicer na mehki podlagi, da oblike lepo izstopijo.
o Zlikano perilo se mora prej dobro ohladiti in presušiti, preden ga spravimo v omaro.
o <Z moškimi srajcami imamo največ težav, ker se lepo polikane, toda zložene druga vrh druge, prav rade zmečkajo. Ako pa jih dobro preslišimo, bodo manj občutljive.
•	Bluze, pa tudi moške srajce obesimo
po likanju najprej na obešalnike, potem pa jih čisto ohlajene in suhe spravimo.
Papir v gospodinjstvu
Pri vsaki družini Skoraj dnevno kupujejo časopis, pa tudi tednikov in mesečnikov ne manjka. Mnogi odvržejo te časopise, ko so prebrani, nekatere gospodinje jih pa shranijo in uporabljajo v gospodinjstvu.
Star časopis služi gospodinji pri marsikaterem delu v kuhinji. Tako si s časopisnim papir j em lepo oisnaži šipe, ogledala, umivalne kadi, umivalnike in podobno. S papirjem očistimo tudi železno posodo, katero ni priporočljivo umi v alti v vodi.
S papirjem lahko zamašimo tudi vse špranje pri vratih in Oknih. Več plasti časopisnega papirja položimo pod preproge. Tako se nekoliko uduši ropot, časopisni papir je tudi dobro sredstvo proti moljem. Enako položimo papir pod predpražnik 'in tako odstranimo vso nesnago skupaj s papirjem tor ne delamo pri pometanju prahu.
V tenek papir 'zavijemo tudi sadje, ki ga hočemo shraniti dalj časa. Police v omarah in predale prekrijemo s posebnim papirjem, katerega odlika je v tem, da ga lahko peremo. Tudi različna živila se o-hranijo dalj časa sveža, če jih zavijemo v pergament ali temen papir.
Šoferska količek
assfflsssaaBBEčssDsssEsssariaEaasaafflaEla
Kurja očesa ovirajo pri zaviranju. — Ogibajte se mastnih jedi in alkohola. — Debeluhi nimajo lahko.
Vrsta znanstvenikov krčevito išče idealnega vozača. »Če ga bomo našli, bomo vedeli, kako naj izgleda človek, ki absolutno obvlada moderni promet«, je izjavil italijanski sodni zdravnik dr. Adriano Cecchet-to. »Idealni vozač potrebuje vsekakor idealno cesto. Teh pa je v Evropi komaj nekaj kilometrov.« Če bo izid tega proučevanja pozitiven, se bodo obrnili na avtomobilsko industrijo z željami za gotova izboljšanja. Eno pa so že dognali: Ljudje, ki imajo kurja očesa, so v povprečju za 14 odst. 'bolj negotovi pri upravljanju vozila kot tisti, ki teh nimajo.
To čudno trditev lahko utemelji dr. Cecohetto z naslednjim primerom: Neki vozač iz Sicilije je trpel na kurjih očesih in se je zavoljo tega navadili le rahlo in oprezno stopati na zavore. Lepega dne pa to ni zadostovalo, mdž bi bil moral na križišču z vso silo pritisniti na zavore, da bi preprečil karambol. Tega pa ni bil vajen, tresknilo je in možakar se je znašel v 'bolnišnici. Dr. Gechctto pravi k temu: »Ta možakar je imel še srečo. 45. dan, ki je bil njegov zadnji v bolnišnici po nesreči, so mu odstranili kurja očesa. Sedaj vozi za 14 odstotkov bolje.«
■Kurjih očes torej idealni vozač ne sme imeti. Biti tudi ne sme predebel, ker ga takšna postava moti pri pazljivi vožnji. Bolje kot mladi moški, obvladajo vozilo moški, ki že imajo svoje izkušnje. Posluh, vonj in nekaj mačjim očem podobnega so prav tako predpogoj kot tipalni čut. Idealni vozač ne kadi in ne pokusi niti kaplje alkohola. Znanstveniki zahtevajo, naj avtomobilski industriji z zakonom prepovejo nameščati v avtomobilih vžigalnike za cigarete. Mastni obroki jedi so zdravju škodljivi, če več kot dve uri vozimo brez odmora.
Prijatelj dr. Gecchetta pa zahteva še nekaj drugega od idealnega vozača: »Popoln more biti vozač šele, če se odpove ženski družbi v svojem avtomobilu. Kdor vozi, mora obvladati svoj temperament, kar pa v navzočnosti ženskega bitja ni možno. Ženska ne more nič za 'to, vendar je dejstvo, da moški postanejo nepazljivi in lahkomiselni, če sedi poleg njih bitje nežnega spola. Posebno tašče izzivajo k hitrejšemu tempu vožnje, ker se jih hoče prestrašiti in jih s tem pripraviti do tega, da se ne bi hotele več peljati.«
štoru. Svetloba pospešuje telesno rast in presnavljanje. Kokošim nesnicam pa je še 'posebej potrebna zlasti v dneh, ko se zaradi slabega vremena zadržujejo v kokošnjaku. Okenska površina mora obsegati vsaj eno šestino površine tal kokošnjaka.
V steni pod dknpm ali na drugem pripravnem mestu je 30 cm visoka in 25 cm široka izpustna lina. Od notranje strani napravimo vratca ali enostavno zaporno desko. Ena lina zadostuje za 50 kokoši-Za dober zrak skrbi preprost zračnik, ki dovaja svež zrak izpod strešnega napušča skozi odprtino v stropu. Slab zrak odhaja skozi okence v stranski steni pod slemenom-
O postavljanju opreme v kokošnjaku imamo preizkušene mere in vzorce. Ob zadnji steni kokošnjaka naredimo kokošim prenočišče. 80 cm nad podom je pon vsemi gredami čistilna deska ali mreža, k1 prestreza odpadke. Desko posujemo z žaganjem, pepelom ali peskom, da je čiščenja čim bolj olajšano. 30 cm nad desko je obešen z žico na strop okvir z gredami, ki Je pritrjen na steno le toliko, da ne niha-Grede za prenočevanje so narejene iz le" sonih, 5 do 6 cm debelih lat z zaokroženima zgornjima robovoma. 5 do 6 kokoši potrebuje en meter dolgo gredo. Med grC" dami je pa po 35 cm presledka, zadnja Pa mora biti 25 cm oddaljena od stene.
Električne kru5ne peči, pralne strnje na ročni in motorni pogon, molzne stroje in stroje za p0-snemanje mleka, Štedilnike ALFA, sobne peči vseh velikosti, kotle za kuhanje perila, gospodarske stroje vseh vrst, Šivalne stroje, kolesa i" vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini
Johan Lom&k
Št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves
Na željo ugodni plačilni pogoji! Ceniki zastonj!
P * |	* /\ * M * O * B * R * /\ ^ N j ^ h
STANKO MAJCEN:
Poslednje pismo
(Nadaljevanje in konec)
Cest na otomani pa je drugačen človek. Bolezen ga ne zanima, steklenke in praški na omari so mu v dolgčas, in če bi mu jela citati recepte, bi ne mara še zadremal, če se pohvalim, da sem dobra, skomigne z rameni, če potožim, da mi je hudo, se nasmehne vedro, kot češ, kaj veš, čemu ti bolezen, morda se ti kuha v njej druga mladost_____
Ostro se pošali, kadar obupujem. Nad čim? vpraša in vprašanja sledi dolg pogled.
O teh pogledih sem hotela govoriti... Glavo nagne po strani, vejice se mu dvignejo, in kakor da bi zaklical na dno šume, v davno preteklost, globino let... tako postavi predle spomin življenja, pogled na življenjsko pot od prve zavesti pa 'se do tega žalostnega stanja, ko si na posteljo priklenjen, in se še zdi, da te sprašuje: Mar ti je bila pot prekratka, ko je niti pregledati ne moreš sama, brez moje pomoči?
Tihi prijatelj po pol ure, po uro molčeči, kaj prav za prav hočeš od mene? Zaukazal st, naj sc pripravim; pomagaj torej, da boni res pripravljena za tvojo skrivnostno bodočnost, za skrivnost bodočnosti in tebi...
Prijatelj se nasmehne, in kot bi hotel otresti pepel s cigarete v pepelnik — še nikoli ga nisem videla kaditi — se sproži z otomane proti robu mize, skrije pogled in si da opraviti z resami namiznega prta:
»Žena, niso še poravnani vsi tvoji računi; hočem Ji dobro in rad bi, da jih poravnaš tu, kjer se računi poravnavajo; tam jih ne boš več mogla.”
Pa začnimo, dem, in se še sama vzpnem na po-steiii, kolikor morem, da bi ga bolje videla in da bi nama tekel razgovor brez sence nesporazuma ali nejasnosti.
»Otroke si ljubila bolj, kakor je po božjem načrtu dovoljeno.”
»Lastne?”
»šža lastne, saj tujih nisi ljubila bolj, kakor jiii ljubi vsak tujec.”
»V materinje telo je poleg rodilnih delov vsa-jtua tolika ljubezen do potomcev, da je podobna žc ljubosumju; in taka tudi biti mora. Življenje otrok iu matere z otroki je borba... ki si jo sam hotel, Gospod, ko si družino ustvaril.”
»Ne zamenjuj zaverovanih in zaljubljenih mater s pametnimi žen:mi. O onih ne govorim, o tebi govorim, ki se nikoli nisi prerekala s pametjo. In vendar si preveč ljubila otroke, oni tc niso tako ljubili.,. Prav zato tc niso, ker si jih ti preveč.”
»In to mi šteješ v zlo, Gospod? Kaj pa tvoja “'luti, kaj pa misliš ti, si li jo ti ljubil bolj, ali je ona tebe bolj ljubila? — Ne pokašljuj, Gospod, odgovor: po pravici!”	(
»Ljubila me je, in tudi jaz sem jo ljubil. Toda pred menoj je bila naloga, strahotno težka in odgovorna stvar, in nisem se mogel po nepotrebnem 'zgubljati v mislih na mater. A kaj je ona imela P>'ed seboj razen mene, razen mojega poslanstva, k' ga je družno z menoj nosila noč in dan, tovo-r'la, vlačila po neznanih potih — in komu v prid? Nasmejanemu človeštvu, ki brez bremena lahkot-Utga koraka hiti mimo mene, težko obloženega mezga?”
»Pa saj jc isto z nami, zemskimi materami. Ali
je kaj drugače? Naj ti razložim na manjše in najmanjše dele primer prvega drugega, tretjega sina... tebi, ki ti je vse to znano in si to in tako usodo hotel, da bi jc nikoli ne bil?”
Gospod je odmahnil z roko, kot češ, res je, kar je, kar praviš, nepotrebno je... »Vendar bi ti vest morala očitati, da sta s sinom, prvim, drugim ali tretjim, vseeno, premalo iskala večne sreče, prej sta jo iskala v donosnem poklicu, v ,dobri partiji’, v mnogo obetajočih zvezah... Vidiš, in to mi ni po volji.”
»Ustvari! si mater, kakor si jo pač ustvaril. Mene nisi vprašal, kakšna naj bo. Imamo jo, tu smo in tvoje smo. Če ti niso pogodu, sodi nas, obsodi, gospodar si življenja in smrti onstran groba.” »Prehitro se vznemirjaš, saj še nisem rekel zadnje besede. Ali hočeš pred menoj brez mene stopiti na oni breg?”
»Nikdar Gospod, za teboj, s teboj... In če bi mi bilo čakati še pol veka, roditi še sedem sinov in še sedmim sinovom oskrbeti življenje in obstanek in pogoj za borbo. Zakaj, kaj delamo me matere drugega, kakor da pripravljamo borcem areno, v kateri ta pade, drugi zmaga, ta se valja v krvi, oni žanje plosk in slavo
»Samo to sem hotel pripomniti tako na splošno, brez kakih posebnih očitkov tebi osebno. Ne želel bi, da ine imaš za godrnjača. Jaz — in godrnjač?”
„Ne, ne, Gospod, godrnjač nisi bil nikoli. Kar sem jih okusila in užila, širin srca in svobod vesti — vse je biio od tebe. Možje, naši možje, niso taki. Zase so širokogrudni, nam merijo platno na centimetre...”
»In vendar sem moral to pripomniti, ker bi sicer slepa odšla na oni svet. Matere po navadi slepe hodijo skozi življenje. In treba jim jc — čeprav oprezno — odpreti oči vsaj v zadnjem trenutku. Moraš namreč vedeti, da samo z odprtimi o6ni moreš na oni breg. Siepc, ti ne bi svetoval, da prebredeš tok ..
»Pa ali sem že tako blizu, Gospod?”
»Cisto blizu. Lesketa se že valovjc, ki loči ta breg od onega.”
»Samo kje?”
»Tu, glej, tu ... ”
»In zdaj — na teni mestu — zahtevaš od mene, da se odrečem otrok in njih usode, da jih s sebe slečem in odidem naga v tvoje kraljestvo?”
»Ne, žena, nisem tako mislil. Preburna si. Ugovarjal sem, čemur jc bilo ugovarjati treba. Že mogoče, da nisi razumela in nikoli razumela ne boš... Zadovoljen sem, če sem v tebi vzbudil dvom, strah, pomisleke, da li si ravnala prav. Kaj več komaj morem zahtevati od mater.”
»In tako jc zdaj vse dobro?”
„I)obro ni, toda dobro naj bi bilo, če naj...” »Kaj, ,če naj’...? Ugibaš, ali naj se me usmiliš do konca ali ne, vsaj tako se zdi...”
„l)o konca, da sc te usmilim: kako to misliš, žena?”
»Mislim, da sem si zaslužila nebesa, vsaj zadnji kot v nebesih, tam nekje blizu kuhinje ali shrambe ...”
»Ni kuhinj, ni shramb v svetih dvorih mojega Očeta... pa kaj za to, saj boš videla, kako prebivamo. Gre mi samo za to, da si česa nepotrebne-
ga ne domišljuješ. Matere so brez izjeme domišljave.”
»Gospod, če zdajle ne nehaš s tem spraševanjem, pokličem za pričo tvojo sveto Mater!”
»Da, tudi jaz sem imel mater...”
»Imel si jo, in kakšno mater! Nič odvečna ti ni bila v svoji skrbi za kruh in mleko, obleko in podplate, suho ležišče in neprepusten krov. Nič preveč ni skrbela, da bi ti bilo v mrazu gorko, v vročini hladno in zlasti, da bi imel s čim omočiti jezik, kadar je zapihal — tudi tebi — samum življenja iz puščave...”
»Res je, veš ,preveč’, kar ga je bilo, sem sprejel hvaležno, še llog, da je imela kje vzeti.”
(Zgodba iz stare Francije)
Ne vem več, kaj me je bilo privedlo v Perige, toda prav dobro se Se spominjam oLisIka, ki sem ga bil tedaj napravil nekaj kilometrov iz mesta pri svojem prijatelju, majhnem podeželskem plemiču, in zgodbe, ki mi jo je pripovedoval ob tej priliki. Po obedu sva Sla iz skromnega stanovanja, v katerem je bil prebil moj prijatelj že štirideset let in ki jih je preživljal po zgledu svojih prednikov tako, da je posvetil en de! svojega življenja kralju, drugega pa rodni grudi. Prekoračila sva štirioglato dvorišče — v ozadju je ostala graščina, na desni stavba za posle, na levi gospodarska poslopja, pred nama pa zarjavela železna ograja — in tudi tokrat sem lahko vnovič opazil, kako so živeli stari francoski podeželski polemiči tesno povezani z ljudstvom, nekako tako, kakor vežeta glkinija ali bršljan eno streho z drugo.
»To sosestvo,« sem pripomnil jaz, »je jako značilno: bilo bi nemogoče in bi ga seveda tudi ne bilo, če bi v prejšnjih časih divjalo to, kar imenujejo danes razredni boj. Noben zgodovinar in noben politikant na svetu me ne bo prepričal, da ni vladal po navadi najlepši mir med vašimi pradedi in njihovimi podložniki, ki so gospodarji taml-le drug ob drugem cela tri stoletja.«
»Se več,« je pritrdil moj prijatelj, »pogosto jih je vezalo pravo pravcato prijateljstvo. Pojdite z menoj!«
Odšla sva nekoliko onostran ograje, do tam, kjer je začel breg naglo padati in je vodila po njem na sveže posuta pot, ki se je izgubljala v gosti megli; iznad megle pa so se dvigali okrogli hribčki, posuti z majhnimi gozdiči. Sončna svetloba je že ugašala, poslednja zarja je še trepetala daleč na obzorju in polja so se zdela kot mehki oblaki, ki so jih delile sence dolin.
»Ali vidite v oni-le vdrtini na desno,« ) je vprašal prijatelj, »neko temnejšo točko? Zdi se precej daleč, toda do tam je komaj kakih štiri sto metrov. To je Zorenčeva kmetija s svojimi starimi bresti. V času revolucije je gospodaril tam France Zorenč, eden izmed treh podložnikov naše graščine. Bil je še mlad, a odločen mož, razu-
„In kje je jemala?”
„To veš ti bolje od mene... No pa končajva. Saj si ti želela razgovora in zabave z menoj, ne jaz; prihajam zaradi tebe in tvojih želja. — Samoto ti preganjani, mrakove krotim pred smrtjo...” »Malo prestrog si... Sam si sin in bi žc lahko bil drugačen ...”
»Oprosti...”
„... Ali si segel po moji roki, ali želiš česa drugega? S čim naj ti postrežem?”
»Samo roko mi daj...”
„Za slovo?”
»Ne, za večno življenje...”
men gospodar in velik poštenjak, kateremu so- nadeli njegovi sovaščani ime »Marki«. Moj praded in prastric sta odšla tedaj v begunstvo in v graščini je ostala le moja prababica s svojimi otroki. Ker jih je bilo osem, so ji po tedanji postavi zaplenili le polovico imetja. Lahko si mislite, da ji je ostalo od posestva, ki že itak ni bilo veliko, le bore malo. Dostojanstvena žena je bila zato v veliki zadregi, ko je dobila nekega jesenskega dne pismo iz Nemčije, v katerem je bilo med drugim tudi rečeno: »Pomagaj nama! Sva brez vsega in berača med reveži. Vzemi na posodo ali pa kaj prodaj. Res je, da sem časih tako rad kvartal z našim podložnikom Zorenčem, toda verjemi mi, da potrebujem to pot denar za vse kaj drugega.«
iRako je prišla grajska gospa do tistih šestdesetih cekinov, ki jih ni imela, nam izročila naše rodbine ne povedo, toda dobila jih je, poštenega cvenka in s podobo našega krščanskega kralja. Ker se je dobro spominjala, kako se je 'že njen mož v važnih zadeval rad posvetoval z Zorenčem, je poslala ponj. Prispel je kmalu v veliko sobo, molčeč, čeprav je bilo tam vseh osem otrok.
»Marki, zopet sem v hudih stiskah. Gospod je pisal po denar in glej, tu je šestdeset cekinov, ki bi mu jih rada poslala. Kaj misliš, ali jih lahko zaupam pošti?«
»Pri moji veri, ne!«
»Ali naj jih ponese moj najstarejši sin ... ?«
»je še premlad!«
»Ali naj čakam, da se mi ponudi kaka druga slučajna prilika?«
»Je ne bo.«
»PvCs, bojim se. Torej kaj, Marki?«
»Torej, gospa, najpametnejše bi bilo, da grem jaz sam ... «
»Na Nemško? V Koblenz?«
»Saj sem hodil tudi po sejmih.«
»Saj ne veš poti!«
»Vprašal bom.«
»Ne znaš jezika!«
»Bom pa napisal ime mesta, kamor bom potoval.«
»A koliko nevarnosti ti grozi!«
(Dalje prihodnjič)
G&smbi Franceta Zorenča
Visoška kronika
^	Dr. Ivan Tavčar
3v. Florijana dan sta stala na našem uvorišču dva osedlana, močna konja. Na )-'ncga smo naložili moke, kaše, nekaj hle-0ov kruha, pa tudi različnega orodja, ker
na taki poti rado pripeti, da moraš tu 111 tam prenočiti na samoti, kjer ješ samo lf>> kar si skuhal sam. S hlapcem sva bila oborožena kakor vojaka, da bi naju ne Tiogli ugnati razbojniki, ki po goščavi rajo preže na potnike. Sam sem sedel v sedlo, 'bipec pa je vodil otovorjenega konja.
Proti večeru sva prišla v mesto, tla tam Prenočiva, ker se je moralo v Loki opra-vili še to in ono.
Ustavil sem se, kakor vselej, pri Wohl-keniuetu. Ali poznal se je razloček! Če sem PUšcl prej, ko še nisem bil gospodar, sem 'j10ral sam spraviti žival v hlev in gledati, ( je dobila kaj zobanja. Sedaj pa ko je cUa Loka vedela, da sem gospodar na Vi-Sokeni, se je prikazal, komaj da sem v pro-st°rni veži /lezel s konja, sam oštir Wohl-Reniuet in zavpil proti kuhinji: »Visočan P; bi, — glej, da mu kaj dobrega pripra-ls’ gospodinja!« In ni odnehal prej, da *ta bila spravljena oba konja in da je bil 0v°r rahlo in previdno prenesen v gornje Tidstropje, kjer se mi je odkazala spalnica. i''° sem hotel nato stopiti spodaj v piv-
nico, v prostore, odkazane kmetom, se je Vvohlgemuet temu protiivii: »Pojdi, pojdi, z mano greš v prostore za boijše ljudi! čemu sem pa zidal novo hišo?«
Res je bil Kašper Wohlgemuet, ko jc leta 1660. pogorela skoraj vsa Loka, na pogorišču postavil novo, gosposko hišo, kakor jih še celo v Ljubljani ni mnogo! Zgoraj na prostorni veži jc bila pripravljena dolga in široka miza h kateri so večer na večer prihajali loški gospodje, da so pili vino in tisto zoprno pijačo, ki se je pred nekaj leti pritepla k nam iz nemške dežele. Tu-sem ni smel prihajati vsakdo, smeli so prihajati le tisti, hi so v Loki kaj šteli, kar se nam ni videlo čudno, ker je tu in tam prišel v to družbo še celo gospod grajski glavar. Ni tudi čudno, da mi je srce nekaj tolklo, ko sem tisti večer stopal za oštirjem.
Pri mizi je že sedelo nekaj loških gospodov. Bil je tu grajski protopisar, grajski žitničar, mestni pisar, mestni pek in še nekaj meni neznanih meščanov. Sedeli so v dimu in imeli prav slabo razsvetljavo. Pa som vendar takoj opazil, da družba ni pri dobri volji in da se gospodje kislo drže. Vedel som tudi, zakaj.
K mizi je bil namreč prisedel Primož Bergant, ki je imel znano svojo pretepaško gostilno v Oslovski ulici, kjer so obstajali tovorni hlapci in kjer je imel hlev za tovorne konje in tovorne osliče. 'Proti večeru je bil Primož že navadno pijan. Takrat je
prav rad smuknil v tujo gdstilno, bodisi i/, radovednosti, bodisi da mu doma žena mi dovoljevala več pijače. Rad je silil v bolj gosposke družbe. In tako je prišel tudi danes k mizi na zgornji veži Wbhlgemue-tove pivnice. Vrinil se je med gospodo, golorok in siten.
Ko je naju Bergantov oče zagledal, je veselo izpregovoril:
»Ej, Kašper, kje pa tičiš, vraga! Dolgo že vpijem, pa te le ni! Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam pravo po/eljenje po njem!«
»Kdo te je klical,« se je zajezil Kašper, »in kdo te je najel, da nadleguješ gospode?«
»Kakšne gospode?« je odgovoril Bergant zaničljivo. »Takih gospodov ti na Lebniku, če hočeš, nagrabim na koše! Kali od teh živiš? Mi ti izpijemo tvoje kislo vino, kolikor ga ne popiješ sam, in še za drag denar! — Torej prinesi!«
V	v tistem hipu ga je Wohlgemuet že tiščal za vrat ter ga tiral proti stopnicam. Tam ga je pahnil od sebe, da se je Primož lovil ob steni.
»Kakor češ — za svoj denar dobim povsod pijače in boljše od tvoje! Ti in tvoji gospodje v mojih očeh še tistega ne dosežete, kar puščajo konji in osli po cestah!«
V	srdu je odšel.
Gosipodje so bili nevoljni, in oglasil se je žitničar Triller:
»Če boš take ljudi puščal sem gor, boš kmalu sam sedel pri tej mizi!«
Grajski protopisar Janez Avguštin Sclnvinger pa je dodal:
»Kaj bi bilo, ko bi bil danes gospod baron med nami?«
Oštir jih je tolažil, da bo v prihodnje bolj pazil, da ne pride v gornje prostore nihče, ki bi gospodom ne bil všeč. Dodal je: »Tukaj pa imam znanca, katerega gotovo ne boste odrivali: veliko'posestvo ima, in Polikarp, njegov oče, ki je včasih že pil pri tej mizi, je nalovil veliko denarja v švedskih vojnah.«
Radi so me sprejeli, posebno mestni pek, ki je upal, da bo ceno kupoval od mene pšenico. Drugi zopet so me gledali bolj od strani; aili imovitega človeka ne mečejo nikjer na cesto, če se spodobno vede. Vendar pa govorica ni hotela prav 'teči, ker je gospodi še tičal v kosteh pijani Bergant in ker jih je moja oseba vendarle nekaj motila, ko doslej še nismo bili znani.
Govorilo se je o mestni žitnici in o tem, koliko je bilo žita v nji. Glede cene je pek ugovarjal, da je previsoka. Tako se je vlekla govorica naprej, počasi in zaspano, dokler nismo začuli na stopnicah težkih korakov.
»Frueberger prihaja in slabe volje bo, ker se je zopet enkrat brez uspeha plazil okrog deželnega glavarja Volka Engelbreh-ta!« — tako je izpregovoril gospod pro-•tipisar.
(Dalje prihodnjič)
Ei, ei - Warmuth ist dabei!

Richlige Osferfreuden beginnen schon beim Einkauf in Kiirnfens groBten Kaufhausern. Was wir heuer an Auswahl zu bieten haben, linden Sie in einem Hause nichf so schneli wieder . . .
Fur Damen:
Entziickende Friihjahrsmantel ans Reinwol!-Struktur-stoff mit Bindegiirtel, in rcuenden Fassonen und gam neuen Modefarben, mit Seidentutter, schon ab \Voll-FilnnanteI, impragniert, federleicht, voli kom meti
knitterfrci, in Pastelltarben.................ati
Lodcnjoppen, braun, blati, griin, tveinrot, mit Fntter,
ein flottes, praktisches Kleidungsstiick.........
Duvetinejacken in Oliv und Braun, ganz gcfdttert,
mit Bindegiirtel, leicht zu pflegen..............
ModeschoBen aus Diolen, in Braun und Griin karieri,
mit Dior-Gehfalte, ganz gefiittert...............
Friihjahrsklcid aus modischem Pepitastoff, passe-poiliert, Durchknoptfasson, alle GroBcn .	.	.	.
Modeblu.se aus effektvoll gemustertcr Acetalseide, lose
Fasson, %-Armel..................................
Glorilon-Blusen, NON-IRON.Popeline, kragenlose Fasson, kurze Armel, viele Pastellfarben..............
557.
595.
298.
231.
189.
188.
119.
69.
Fiir Herren:
Popelinemantel fiir den Cbergang, in Beige, ganz auf rs
Seide gefiittert, besonders preistvert...........£|U.'
Pcrlomnantel, wasserdicht, in den Farbcn Blati und m n n
Modebraun, mit Gurtel, federleicht...............
tlbcrgangsmantcl aus la Hammerle-Popeline, mit schriigen Pattentaschen, mit oder ohne Gurtel trag- A OJ ,
bar, ganz gefiittert.............................“v £. ! *
Modeanzug aus dezent kariertem Kammgarn, mit oder OiO ohne Stulpe erhaltlich, neuester Schnitt, Seidenfutter O It«' Reimvollkammgamanzug, knkterfrei, exquiske Muster \\JCt und beste Verarbeitung, mit la Znbehbr .... ilf D.'
Sportsakkos in jugcndlichem Schnitt, prima Ausfiih-rung und tvirklich gute Stoffqualitat, in vielen Des-
sins ..............................................
Modesakkos, melierter Reinvvollstoff, erstklassige PaB-
form, ganz mit Seide gefiittert....................
Herrenhose, lang, aus strapazfahigem Flanell, in den
Farben Grau, Braun .............................. .
Modehose aus prima Kamrngamflanell, viele neue
Fanben, la Schnitt ................................
Schniirlsamthose, lang, prima florfestc \Vare, Farben:
grau, blati, schwarz, braun, griin.................
Modehose aus feinem Kammgarn-Trevira, mit oder ohne Stulpe erhaltlich, Farben: mittelgrau, hellgrau, dunkelgrau ..........................................
Fiir Kinder:
Miidchenkleider aus Rcinwollstoffen, in Blau, Rot, Griin, entziickende Fassonen, . . . ab Lange 55 cm Zucitciliges Madchenkleid, besonders hiibsch, Jacke mit Faltenrockerl, aus modischen Reintvollstoffen,
ab Lange 55 cm
Madchcn-Faltenrbcke aus Terylene, modisch kariert,
knitterfest .........................fiir 2 Jahre
Popelinebluseri, einfarbig oder reizend gemustert,
fiir 3 Jahre
Madchen-Friihjahrsmantel aus Reinwollstoff, ent-ziickendc Fassonen, mit Seidenfutter, .	. ab Gr. 3
Obergangsmantel aus Perlon, mit abnehmbarer Ka-pttze und Bindegiirtel, blau, rot, braun, ab 3 Jahre Knalrcn-Anziige aus hiibschen Kammgarnstoffen, mit langer Stulpenhose, Salcko ganz gefiittert, ab Gr. 3
280.
316.
190.
258.
158.
330,
146.
295.
98.
45.
198.
168.
265.
Knabensakkos aus guten Sportstoffen, gediegene Aus-
fiihrung und PaBform...................ab Gr. 3
Knabenhosen, lang, aus sehr strapatzfahigcm Schniirl-
saimt, verschiedene Farben..............ab Gr. 3
Knaben-Modehosen aus besten knitterarmen Modc-Kammgarnstoffen, prima Schnitt, . . . ab Gr. 3 Biir.scheii-Anziige aus la Kammgam, modisch gemustert, viele Dessins' la PaBform, . . . Gr. 38—43 Burschen-Sakkos aus reinen Wollstoffen, sportlich gemustert, ganz gefiittert.........................ab
Bur.schen-Gbcrgangsmantel aus la Popeline, mit oder ohne Giirtel zu tragen, Seidenfutter ......
Burschen-Modehosen aus la Kamrngamflanell, in Mit-tel-, Hell- und Blaugrati..................... 225.—
Schuhe fiir die ganze Familie!
Damen-Motle.schuhe, elegant, mit franzosischem Absalz, Modebraun und helle Farben 198,— 164.— 154,— Damen-Strapazha5bschuhe mit Transparent- oder
Poroguimmisohle............... 198,—	160.— 148.—
... und viele Habv-Pumps-Modellc in den neuen Mo-
defarben.......................... 165.— 156.—
Herrcn-Halbschuhe, Strapazqualitat, in Schrvarz und
Braun ....................... 198,-	187.- 176-
Herren-Modeschuhe in cleganter Ausfiihrung, spitze Fasson, in Modebraun und Sclnvarz 214,— 199.— Kinderhalbschuhe in starker Ausfiihrung, auch als Schulschuh ideal, in Sclnvarz und Braun,
Gr. 26-30	108,-
Gr. 31 -35 125.-
98.—
94.—
139.—
364.—
168.—
332.—
178.—
133.—
126.—
128.—
149.—
172.—
84.50
94.50
Dariiber freuen sicb Kinder:
Sandspielgarnitur, dreiteilig (1 Sieb, 1 Schauferl, 1 Form), in Gellobeutel gepackt, unzerbrechlich Spielgainkur (1 Kiiberl, 1 Schauferl, 1 Plastikform), unzerbrechlich, in vielen Farben..................
Giefikanne, aus unzcrbrcchlichem Plastik, in Farben
4.30
7.50
8.40
Gartengarnitur, dreiteilig, 1 Rechen, 1 Haue, 1 Schaufel aus Plastik mit Hartholzstiel, kompleti
FIandwagerl, sehr slabile Ausfiihrung, farbig ver-ziert ............................................
Rennauto, groB, stabil, aus Plastik, in vielen leuchtendcn Farben ...............................
19.50 21.80
29.50
Schubkarren, Hartholz, farbig, sehr stabil . . . Garten-Klappsessel aus Hartholz, zsveifarbig, besonders stabil...................................
StraBenrolIer, Hartholz naturlackiert, starke Aus-fiihrung ........................................
Korbpuppenwagcn, Hartholzrader, starkes Geflccht
33.80 53.—
84.80 99.50
...und die Gronauswahl in Spieluiaren ailer Art zu WAAMUTH-E^^EBSEN !
KARNTENS GROSSTE KAUFHAUSER
Posivetsand uaclt allm Ovlcn mil Oualilalsgatauite!
Fordern Sie bitte unseren neuen Bildkatalog an. Sie erhalten ihn gratis!
BON
Priložnostni nakupi vseh vrst in velikosti hladilnikov (hladilnih skrinj) za nizko hlajenje. Edinstvena prednost s popolnim jamstvom. Razen tega dobavljamo tudi tovarniško nove TRI-GARIA - HLADILNE SKRINJE; 10-letno jamstvo; zelo velika izbira. Vaš strokovni svetovalec je tvrdka H . H O F E R , Beljak (Villach) — Graz, prodaja v Beljaku, Ossiacherzeile 46, tel. 0 42 42 7473, nasproti Opel Trampitsch.
Kdor bo ta bon do 30. aprila t. I. izrezal in ga nam poslal, ima pri nakupu hladilne skrinje pravico do največjega popusta. Plačljivo v 30 mesečnih obrokih.
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
(Sottfržed Anrather
Klagenfurt
Paulitschgasse 9
Popravita takoj in solidno. Kupite ali zamenjate
lahko zlato in srebro (strto zlato)
MOBELHAUS
[STADLER
KLAGENFURT
Biago, perilo
i/ t/etiUi izbici,
Ufr&dhiU ccudlc
pri
L. Maurer
KLAGENFURT, Alter Platz 35
Theatergass:i 4, Tel. 50-24
Fremdeitzimmer
nkht nur
preiswerter
sondern auch MODERNER und INDIVIDUELLER als bisher
V/ir bo.Hzen grBSfa Erlahrung im Einrlchl.n und Gestalten komplafter ?ons]onen
Piano und GesfaHung boi AbschluB !<osten!os
Besicb!igung und Beratung jodorzei) unverbindlicb
Zuslollung Iroi Haus durch nigene M;Jbelautos Weiigohonde Zahlungserleicblerungan
1 BLUZE
KRILA
m a
.
en
n ■ si B Sl
OBLEKE S

CSSiSiRaaOifiGESESSISEgaSSaSSIgSSSZSiSS KI	»
Ul
»I
U
H
»
N
Tiitni
Bistrica v Rožu: Sobota, 25. 3.: Hunde, wollt ihr ewig leben (1II + ). — Vojna drama o propadu 6. nemške armade pred Stalingradom v zimi 19-12/43, ki jo je Hitler zločinsko in brezsmiselno poslal v smrt. — Nedelja, 26. 3.: Sissi, Schiksal-jahre einer Kaiserin (III). — Tretji del serije „Sissi".
Borovlje: Sobota, 25. 3.: Der Mann, den es nic gab (111 + ). — Zelo napet vohunski film iz druge svetovne vojne. — Nedelja, 26, 3: Arriividerei Roma (III). — Ameriški pevec najde v Rimu svojo ljubezensko srečo. — Torek, 28. 3.: Orientalische Nachte (IVb). — V nekem zabavnem lokalu na Vzhodu pridejo na sled tihotapcem z diamanti. — Četrtek, 30. 3.: Herkules und die Konigin der Aamazonen (III).
Dobrla ves: Sobota in nedelja, 25. in 26. 3.: Liob-ling der Giitter (III). — Slava in tragična smrt filmske igralke Renate Miiller radi njene ljubezni do -nekega pripadnika judovske rase v nacistični Nemčiji. — Sreda, 29. 3.: Flug nach Hongkong (IVa). — Kriminalni film slabše vrste.
Miklavčevo: Nedelja, 26. 3.: Solange noch das Herz schlagt (IV). — Spoštovan študijski direktor zve, da je na smrt bolan, brez upanja na ozdravitev. Z operacijo mu podaljšajo življenje za nekaj časa. — Četrtek, 30. 3.: Flug nach Honkong (iVa). — Glej poti Dobrla ves.
Pliljcrk: Sobota in nedelja, 25. in 26. 3.: Der Jugcodrichter (IV). — Dober sodnik v Berlinu reši mlado dekle slabega vpliva njene okolice. — Torek in sreda, 28. in 29. 3.: Der rote Krcis (IV). — Kriminalni film. Angleška policija se bori proti morilcu in izsiljevalcu.
Sinča ves: Sobota, 25. 3.: Bravados (IV). — Ameriški farmer zasleduje in umori zločince, ki jih ima za morilce svoje žene. Končno spozna, da maščevanje ni bilo opravičeno. — Nedelja, 29. 3.: Die Briider Karamasovv (IV). — Slabo pripravljen film po romanu Dostojevskega. — Sreda, 29. 3.: Stadt in Angst (IV + ).
U
a
a a n
g a M pa
14	Klagenfurt, BahnhofstraBe 9 &
kJ	?
^ Odlična kvaliteta
- i	w
po najugodnejših cenah! ^
N	ei
Za delo v trgovinski in kmetijski obrti takoj sprejmem v službo zanesljivega delavca. Plačilo po dogovoru. J. Lomšek, Tihoja 2, P. Eberndorf, Kanit.
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje. Gospodinjske po-trebčine
ugodno in na obroke pri
i
i
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
villach
Hauptpiafz 14 :: 22
št. Jakob v Rožu: Soboia in nedelja, 25. in 26. 3.: Savonara (IV). — Trti ameriški zakon postavi ameriške vojake na Japonskem in Japonke pred težke probleme. — Sreda, 29. 3.: Die Kurtisane von San-tiago (V). — Film prikazuje zloglasna dela lcpe plemenitašinje, ki ima na vesti več umorov in se nazadnje zaljubi še v svetniškega redovnika.
GLEDALIŠČE V CELOVCvT]
Petek, 24. 3.: 1001 Nacht, (premiera), opereta. — Sobota, 25. 3.: Der Troubadour, opera (gostuje Helge Rosvaenge). — Nedelja, 26. 3.: ob 15.00 uri: 1001 Nacht, opereta. — Sreda, 29. 3.: Der Troubadour, opera. Četrtek, 30. 3.: Goethe jev večer (sode; bije član Burgtheatra Reinhold Siegert). — Veliki petek, 31. 3.: Zaprto. — Sobota, L 4.: Fast ein Poet, drama, (poslednjič). — Velikonočna nedelja, 2. 4.: 1001 Nacht, opereta, — Velikonočni ponedeljek, 3. 4. ob 15.00 uri: Der Troubadour, opera.
Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15.00 uri.	,1
KOMORNI ODER:
Sobota 25., nedelja 26. marca, sobota 2. in nedelja 3. aprila: VVeekend im Exil, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri.
NOVA OPERETNA PREMIERA: 1001 NOC
V petek Im v mestnem gledališču premiera <>pe‘ rete „1001 noč”, prvenca nesmrtnega mojstra dunajskih valčkovih melodij, Johanna Straussa. Žc to ime zadostuje vsakemu prijatelju lahke gledališke muze. Celovško uprizoritev sodi Theo Knapp, tak' tirka je v rokah Karla Hcinza Branda, nastopajo pa moči domačega ansambla.
Športni kotiček
Zaradi izredno slabih vremenskih pogojev *o bile v nedeljo odpovedane skoraj vse važnejše te me na koroških tleh. Tudi v smučarskem špoi to so morali nekatera srečanja prestaviti na poznej' termin.
Smučarji skušajo izkoristiti zadnje tedne sezon1’ zato so v teku številna mednarodna tckmoyanj“> na katerih sc posebno odlikujejo avstrijski tj*’ Aljcttone — „Coppa femina”:	1. Mariamic J+V
(A), 2. Christine Teraillon (F), 3. Christl I>‘tn' furth (A), Christl Riittcr (A).	.£
Leningrad je postal mesto, v katerem zadnl čase rušijo svetovne rekorde v atletiki in postavil jo odlčinc rezultate. Predvsem velja to za skok višino. Se pred kratkim je Valerij Hrumel t-u preskočil višino 225 cm, ki zaenkrat pomeni ut’4 se ženo mejo za vsakega atleta. Preteklo nedelj0 1' je mlada Romunka Jolanda Balas, ki je že v mu osvojila zlato medaljo, preskočila letvico v . šini 186 in s tem za celih 9 an izboljšala s' ' svetovni rekord.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.