SLOVENSKI 
DEN NA 
DOLENJOM 
SENIKI 
STR. 3 

STARI FAROV 
JE PRIŠO 
NAZAJ V 
»SLOVENSKE 
ROKÉ« 
STR. 4 

To je bil naslov slavnostne prireditve, ki se je odvijala ob madžarskem državnem prazniku, 23. oktobra v Monoštru. V okviru prireditve je na povezovalni cesti med Monoštrom in Rábafüzesem, pri tako imenovanem mejnem kamnu C-99 potekalo odkritje spomenika, ki so ga dali postaviti ob 20. obletnici padca železne zavese. Prireditev so organizirali Občina Monošter, Nemška manjšinska samouprava v Rábafüzesu in Skupščina Železne županije. Proslave se je udeležil tudi veleposlanik Republike Avstrije na Madžarskem Michael Zimmermann. Po programu nemškega ženskega pevskega zbora iz Rábafüzesa je direktorica monoštrske knjižnice Piroska Molnár pozdravila številno občinstvo. Slavnostni govor je imel predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács, ki je oživil večdesetletno zgodovino železne zavese in se je spominjal tudi madžarske revolucije leta 1956. 
»Madžarska je veliko prispevala k padcu železne zavese,« -je dejal avstrijski veleposlanik. Poudaril je: »Za nas ni pomembna skupna preteklost, temveč skupna prihodnost.« Predsednik gradiščanskega deželnega zbora Walter Prior se je takole spominjal dogajanja pred 20. leti: »Bil sem priča odprtja meje leta 1989, ko so državljani Vzhodne Nemčije prestopili mejo. Ta


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 5. novembra 2009 • Leto XIX, št. 45 
»Enotnost v raznolikosti« 


kratna madžarska vlada je bila zelo pogumna.« 
Spomenik, ki nas s pravo kopijo dela železne zavese opominja na žalostno in tragično obdobje zgodovine, sta pri mejnem kamnu v Monoštru odkrila predsednik Nemške manjšinske samouprave v Rábafüzesu Helmut Paukovits in župan občine Monošter Tibor Viniczay. »Sem zelo vesel, da imamo možnost odkriti spomenik, ki naj bi predstavljal konec strahu,« -je povedal župan. Odkritju je sledila razstava, ki se je spominjala tistih anonimnih herojev, ki so pomagali pri begu Vzhodnih Nemcev. Na prireditvi so bili navzoči tudi aktivisti monoštrske zelene organizacije PRONAS, ki so 
– 
upoštevajoč namen prireditve 

– 
tiho demonstrirali proti načrtovani sežigalnici odpadkov, ki jo hoče graditi avstrijsko podjetje blizu Monoštra. Aktivisti so v rokah držali transparente z napisom »Danke, nein!« in »Zdravstveno tveganje«. Avstrijski veleposlanik je v svojem govoru povedal: 


»...vemo, da med Avstrijo in Madžarsko obstajajo odprta vprašanja. Menim, da je zelo pomembno, da se o teh vprašanjih skupaj pogovarjamo in poslušamo drug drugega. Sam sem vedno na voljo za odprte pogovore.« 
Nikoletta Vajda Foto: P. Molnár 
2 

V premislek 



MANJŠINE, KAJ JE ŽE TO? 
Že površni poslušalec retorike ob praznovanju spomina na jesenske dogodke v letu 1956 je v povezavi z 20. obletnico demokratičnih sprememb na Madžarskem zaznal, kako neizprosna bo bitka za vodilni položaj v državi ob parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Uradni politiki – državni vrh se je udeležil osrednjih dogodkov v Budimpešti 
– ni mogoče očitati pretiranega spogledovanja z brezkompromisno predvolilno retoriko, kar pa za nekatere opozicijske stranke ne velja. Zato je Népszabadság v dvojni številki po praznovanju obletnic nad fotografijo parlamenta, osvetljenega z barvami državne zastave, napisal, da je spomin na leto 56 v znamenju aktualne politike, le-ta pa je, kaj drugega kot boj za glasove in oblast prihodnje leto. Posebna madžarska značilnost je, da se nekateri politiki, na čelu z nekdanjim premierom Viktorjem Orbánom, nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so volitve izgubili, da so se volivke in volivci odločili pač drugače. Povprečnemu opazovalcu političnih dogajanj v Evropski uniji nekako ne gre v račun, da postane politik, ki ne dobi podpore na volitvah, toliko zagrenjen, da je pripravljen tudi na račun ničesar krivih državljanov organizirati shode in tudi krvave in razbijaške demonstracije. Res, da nekateri politiki prenesejo poraz lažje, drugi težje, toda to, kar se dogaja na Madžarskem, že presega evropske standarde dobrega političnega okusa. Ozrimo se k sosedi Avstriji: kar nekako stoično je prejšnja vlada, vsaj navzven, prenesla predčasne volitve. Zaradi tako grobo naštetih političnih dejstev je domala nemogoče pričakovati izpolnitev obetov predsednika Lászla Sólyoma ob nedavnem obisku v Sloveniji, da slovenski manjšini dobro kaže pri uresničitvi zahteve o stalnem poslanskem sedežu v 386-članskem parlamentu. Ta pobuda, ki ne prihaja od ene, ampak vseh trinajstih uradno priznanih manjšin, ne bo izpolnjena prihodnje leto, in zelo težko pri naslednjih volitvah, torej čez slabih pet let, so skeptični poznavalci dosedanjega, pogostega zavlačevanja danih zagotovil o uresničevanju manjšinskih pravic. Za zagotovljene poslanske sedeže bo potrebno z dvotretjinsko večino spremeniti volilno zakonodajo 
-nemogoče politično dejanje v sedanjem pregretem madžarskem medstrankarskem kotlu. Poročali smo, da je na enako vprašanje o zastopstvu hrvaške manjšine hrvaški predsednik Stjepan Mesić dobil zagotovilo kolega Lászla Sólyoma, da se bo vsekakor zgodilo, ker je Madžarska dolžna to storiti. Od izjave v Győru je približno dve leti, vendar so manjšine dobile zgolj nadomestek, Forum narodnih in etničnih manjšin. Pri tem bo ostalo še vrsto let, ne glede na obljube in zagotovila aktualne politike. In ne glede na dejstvo, da blizu 10 odstotkov prebivalcev pripada eni izmed manjšin. Lepo bi se bilo zmotiti. Sedanjih razmer ne bosta bistveno spremenila tudi dva napovedana dogodka: 
XI. zasedanje Mešane slovensko -madžarske manjšinske komisije, 17. novembra v Lendavi, in dan pred tem strokovni in deloma politični pogovor o položaju manjšin, ki bo v Monoštru, in po tem, še letos, 

II. skupna seja slovenske in madžarske vlade. Predvolilna politična realnost na Madžarskem bo ostala, ne glede na zagotovila aktulne politike ali opozorila iz Slovenije, ki ima zastopstvo urejeno ves čas svoje samostojnosti. Pomenljive so bile izjave na novinarski konferenci po II. skupni seji hrvaške in madžarske vlade, ko je tedanji hrvaški premier Ivo Sanader svojemu, tudi že prejšnjemu kolegu Ferencu Gyurcsányu povedal, da ga sicer razume, kako težko se je dogovoriti z opozicijo za dvotretjinsko večino, vendar bi morali strankarske razprtije v tovrstnih primerih preseči in glasovati v prid manjšinam, kar so na Hrvaškem znali narediti. In? Za zdaj nič. Tudi s pomočjo matičnih držav manjšine ne morejo resneje vplivati na odločitve aktualne oblasti. Če bo tako ostra predvolilna bitka, kot se napoveduje, potlej so šanse manjšin zelo skromne. Nekateri dogodki kažejo na to, da bo veliki poraženec šel “na nož”. V prid opoziciji so tudi aktualne gospodarske razmere v državi, ko plače večine zaposlenih ne dohitevajo dražitev, ali drugače, kdo pa je kriv za vse slabo v državi, ako ne aktualna vlada. In še nekaj: edino ta politična »barva« je po demokratičnih spremembah ponovila mandat, prejšnje so se menjavale. Da bi bila še v tretje -čeprav v tretje gre rado - na oblasti levica, pa tudi marsičesa vajeni prebivalci Madžarske ne bi prenesli. Zato je Viktor Orbán s somišljeniki brez resne skrbi. Pot do zvezd mu je odprta, čeprav ne bo čisto brez trnja ... 
Ernest Ružič 
REPUBLIKA SLOVENIJA 
URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU 
IN PO SVETU 



INFORMACIJA 
o javnih razpisih Urada 
Vlade RS za Slovence 
v zamejstvu in po svetu 
v letu 2010 

Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43-1836/06) in Uredbe 
o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 139/2006), je Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dne 23.10.2009 objavil Javni razpis za razpisno področje A v letu 2010: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Javni razpis za razpisno področje B v letu 2010: finančna podpora Slovencem po svetu. Cilj obeh javnih razpisov je spodbujanje dejavnosti, ki med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, omogočajo: 
• 
utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; 

• 
krepitev znanstvene dejavnosti in gospodarske dejavnosti ter čezmejnega povezovanja; 

•
 vključevanje mladih in dejavnosti za mlade; 

• 
vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah; 

•
 medsebojno povezovanje; • ohranjanje vezi z Republiko Slovenijo. Na javna razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi organizacije civilne družbe, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dokumentacija navedenih javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si/ in spletnem portalu http://www. slovenci.si/. Dokumentacijo pa zainteresirani lahko dvignejo tudi v tajništvu Urada vsak dan med 9. in 14. uro in tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur.  Skrajni rok za oddajo vlog je 27.11.2009. Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, tel: 01 230 80 00, faks: 01 230 80 17 ter po elektronski pošti na elektronskem naslovu urad.slovenci@gov.si. 


Poslušalcom Radiona 
Monošter 
Že se pá čüje Radio Monošter 
na gorenjesinčarski frekvenci 


FM 97.7 Mhz 97,7 MHz. 
Porabje, 5. novembra 2009 

3 


Slovenski den na Dolenjom Seniki 


Te den so vsi gučali gnaki gezik – gezik veselja 
Dolenji Senik je v Porabji tista ves, v steroj je že od inda najbole mejšano prebivalstvo (lakosság). V toj vesi, stera ma kauli 400 lidi, živijo Slovenci, Nemci pa Vaugri, zatok majo 
dvej manjšinske samouprave, slovensko pa nemško. Vsakša ma svoje programe, dapa na te programe vsigdar pozovejo cejlo ves, vsikšo držino, ne gledajo na tau, če so Nemci, Vaugri ali Slovenci. Steri z dobrim srcaum vzemejo pozvanje, pridejo na vsikši program. Tak je bilau tau 24. oktobra tö, gda je slovenska samouprava pripravila slovenski den. Dvorana kulturnoga dauma se je lepau napunila, dišalo je po pokaraji pa po gesenskom sadi, ka so gledalce počakali s skrbno pripravleno razstavo domanjoga pokaraja, steroga so spekle ženske iz vesi. Bili so makovi pa orejovi bejglinge, vrtanke, pokaraj s karične repe, djabkove pogače… Pauleg toga so ešče vöpostavili gesenski sad, djapke, grauzdje, gostanje, olüpane goščice, posüšene grbanje ptt. Stare meštrije so tö nej falile, na enom stauli smo si leko poglednili rauže pa püšle iz krep papira, v ednom kauti pa v živo tau, kak se iz pantovca pletéjo košarge pa korblacke. Tau je notrapokazo Pišta Barabaš, steri je cejlo popodne lepau pomalek delo. Gledalce pa goste je pozdravila členica slovenske samouprave Marija Čato, stera si je te program vözmislila. Kak je pravla, cilj tauga popodneva je, ka bi nam malo nazaj v spomin prineso šege pa navade. Vej pa tisto, ka je gnauksvejta redno gesensko delo bilau na vesi, se pomalek vse pozabi pa grata 

indašnja šega. Gnauksvejta so lidgé več vküper ojdli, se drüžili. Vküper so goškice pa kukarco lüpali, perge čejsali. Zdaj, če 

sto ešče sadi tikvi, gaule sadi, ka bi menje dela bilau z njimi, tisti, steri ma kukarco, go sam vöolüpa, stare materé več tö ne beréjo vküper perge, gda kokauši zakolejo, ka več nišče ne dela nej vankiše pa nej blazine. Gda so lidgé inda vküper opravlali takšna opravila, so nej samo delali, liki se veselili, spejvali, so pripovejdali, tak so te bole gorostale naše slovenske pesmi pa rejč se je tö ohranjala. V gnešnjom svejti pa ranč za tau nejmamo časa, ka bi se malo stavili pa bi se radüvali lejpim gesenskim farbam. Tau gesensko nedelsko popodné je slüžilo vsejm tem ciljom, malo smo se stavili, se drüžili, se spominali, kak je inda bilau. Pri tom so publiki pomagali členi Kulturno-umetniškoga društva Büdinci, steri so notapokazali, kak so gnauksvejta kapüsto kvasili. Na oder so si pripravili velki škaf, mali škaf, ribaš pa kukač pa kakšni dvajsti kil kapüste. Medtejm ka so ženske spucale pa razrezale kapüsto, stari gazda go je ribo, je mlado-ma gazdana trbelo nogé zaprati, če je pa prej prejšnji den gnoj vozo. Ženska, stera ma je nogé prala, ma je redno dolazordala grinte, ka so ga po tistim s čistimi nogami zdignili v škaf, ka bi kapüsto klačo. Pri takšnom deli pa mora cejla držina pomagati, istina, ka so mati nej fejst za nüc bili, ka je oče vöovado, ka radi posanco zdigajo, sin tö malo vdardjeni bijo, dapa po svoje sta 
obadva pomagala. Gda je stari gazda trüden grato, so mati tö pokazali, ka oni tö znajo ribati, sin je pa s kukačom tučo po kapüsti, istina, ka je očino nogau tö večkrat zavado. Publika se je med tejm, ka je pila domanji mošt, fanj nasmejala pa sama tö sodelovala, najbola pri koštava
nji kapüste. Skauz so pa na odri bile büdinčarske ljudske pevke, stere so s svojim popejvanjom davale volau tistim, steri so delali. Gda je kapüsta sfalila, so za 
seuv pospravili pa škaf med popejvanjom odnesli. Po njini predstavi so pa tri naute spopejvale domanje ženske, stere so se za tau priliko nej ejkstra pripravlale. Če bi človek nej znau, ka je tau bijo samo priložnostni zborček (alkalmi kórus), bi mislo, ka redno majo probe pa ojdijo spejvat. Leko, ka bi se domanjoj samoupravi splačalo razmisliti o tom, ka bi na Dolenjom Seniki tö leko meli ljudske pevke. Nastopajočim pa tistim, steri so pomagali pri programi, se je zahvalo predsednik dolenjeseničke slovenske samouprave Laci Bajzek. Dapa gledalcom se je nika nej midilo domau, sploj pa te nej, gda so začnili igrati mladi goslarge društva iz Büdinec. Ni
šterni so samo popejvali, dapa bili so takšni tö, stere so začnile srbeti peté pa so se flajsno zavrteli. Tak dugo, tak dugo, ka je štiri vöra gratala pa je v cerkvi k 
meši zvonilo. Tej eni so brž odšli k meši, dapa goslare so prosili, naj ne odidejo, ka oni nazaj pridejo. Pa tak je bilau, po meši se je pomalek pa začnila puniti dvorana, plesanje pa spejvanje sta držala do kmice, pa ništrnim se je ešče te nej dalo titi domau. Več lidi je pravlo, ka je trno lejpi den bijo, ka je pa največ vrejdno bilau, je tau, ka so se spontano leko drüžili, pogučavali med sebov pa z gosti iz Büdinec, vej so pa te den vsi gučali gnaki gezik, gezik veselja. 
Marijana Sukič 




Porabje, 5. novembra 2009 

4 




Stari farof je prišo nazaj v »slovenske roké« 


Na Gorenjom Seniki je ena najlepša iža stari farof (župnišče), gde je več kak petdeset lejt živo gospaud Janoš Kühar. Po njinom smrti so cerkvene kotrige stari ram odale, küpo ga je vogrski zakonski par. 
Stari farof je tistoga ipa trno lagvo vögledo, trno moker je bijo, stené so pokale, pod je prno. Zakonski par Nagy je hišo dau obnoviti s ciljom, ka so se želeli spravlati s turizmom. Tistoga ipa so vkrajvtrgnili železno zaveso na granici, pa so lidgé z drugi krajov Vogrske odkrili našo krajino, naše vesnice. Sploj pa tisti, steri so steli meti mir, čisti luft… Sreča je bila, ka sta Imre pa Nuši Nagy mejla občutek (érzék) za lepoto pa starine, tak sta 
pa te skrb mejla na staro opremo (omare, postele, stauce, staule, kale), ka je v starom farofi ostalo po gospaudi Kühari. Celo več, spodkar v klejti se je napravila ena razstava o gospaudi Kühari pa tisti župnikaj, steri so slüžili taumi, ka bi slovenska rejč gorostala v našoj krajini. Dapa lejta so šla, onadva sta tö starejšiva gratala pa sta sama več nej ladala delo s turisti, sina sta se pa nej stejla s tejm spravlati. Zatok sta že par lejt mejla namen, ka stari farof odata. Kak je prišo stari farov pá v »slovenske roké«, sam zvedla od pred


sednika Državne slovenske samouprave, Martina Ropoša. 
12. oktobra smo prejkvzeli hišo z opremo Janoša Küharja, ka je za nas najvekša vrejdnost, je povedo. Zatau, ka bi Državna samouprava dolaküpila stari farov, se je leko odlaučila s pomočjauv projekta Saused k sausedi, šteroga je pripravila Razvojna agencija »Slovenska krajina«. Tak so te z držino Nagy podpisali predpogodbo (előszerződés), ka za 60 milijonov 
forintov dolaküpijo farov z opremo (berendezés) vret. Te so njim vöplačali 15 milijonov forintov, te pejneze so dobili od Manjšinskega oddelka na Uradu premiera. Dapa letos vleta se je zvedlo, ka pri projekti Saused sausedi vsi partnerji dobijo za 30 procentov menje pejnez - za odküp farofa so dobili/ bodo dobili 31 milijaunov - tak so se te ešče gnauk dolasedli z lastniki pa se z njimi pogaudili, ka pet milijaunov tapistijo. Zatok, ka se za evropske projekte dobijo pejnezge naknadno (utólagosan), so morali na banki na pausadbo vzeti 26 milijonov, 15 milijonov so pa svoji pejnez vcüjdjali. Letos septembra so podpisali končno pogodbo, pa so vöplačali tisto, ka so ešče dužni bili. Martin Ropoš je pravo, ka zdaj najbole delajo na tom, ka bi vse potrejbne papire, dokumentacijo pripravili pa poslali na Ministrstvo za kulturo, stero jim mora dati engedel (dovoljenje), ka bi v tej iži delo muzej (slovenska zbirka), v sterom bi se nota-pokazalo živlenje na farofi pa vse, ka je povezano z njim. Leko, ka do go zvali Küharjeva domačija, leko, ka ovak, nejso se ešče odlaučili, dapa tau bo samostojna inštitucija. Do konca novembra ščejo notradati vse papire, zatok ka de drugo leto ešče bole siguren (strogi) zakon, po šterom se vödavlajo dovoljenja za muzeje ali stalne zbirke. 
Na pitanje, ka vse bau v starom farofi, je Ropoš povedo, ka je zdaj najprva naloga, ka se napravi razstava, dugoročno pa je iža primerna za mlašeče tabore, raziskovalne (kutató) tabore, leko bi se kakšne sobe tö vödavale. Razstavo mora napraviti strokovnjak, muzeolog, 
za njega so sredstva (pejnazge) v projekti Saused k sausedi, dugoročno bi se pa šikalo goravzeti kakšnoga hišnika tö, vej sta pa hiša pa funtoš velka, nekak za tau mora skrbeti. 
M. Sukič 


V spomin žrtvam 


Med drugo svetovno vojno je trpelo v sárvárskem taborišču več tisoč internirancev, med njimi 589 Slovencev iz Prekmurja. V 26 grobovih počivajo tisti Slovenci, ki se nikoli niso vrnili na svoje domove. Pred prvim novembrom so sárvársko pokopališče obiskali tudi predstavniki Slovenije, med njimi veleposlanica v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret in generalni konzul v Monoštru Drago Šiftar. 
Porabje, 5. novembra 2009 


5 


Lüblene moje, dragi moji, na taum svejti je tak, ka je vsigdar 
nekak prejdjen. Če mi tau škemo ali nej, nekak nam vsigdar 
komando drži. Ne gučim od soldačije pa od kaj takšoga. Gučim 
od toga našoga vcejlak normalnoga sveta. Té naš normalen 
svejt je takši gé, ka mi, tisti bole mali lidge, vsigdar moramo 
komande poslüšati. 
Ge se prve komande spoumnim eške kak trno mali pojbič. Na, 
nej svoje komande. Mamine komande: 
»Zdaj pa spati moraš, ka velki pojep zrastéš!« 
Po tejm pa poumnim, kak mi je tadale zapovejdala: 
»Vej pa dun pri méri boj! Ne naganjaj se kaulivrat!« 
Na, po tejm se je zglaso moj oča: 
»Vej pa njaj ga! Nej njemi trbej komandejrati, kak tebi v slüžbi 
komandejrajo!« 
»Zdaj boš pa eške ti meni komendejro,« njemi je nazaj zabrüsila 
moja mama. 
Tak, vidite, se je začno moj žitek. S komandami! Pa je brez nji 
nikak nej šlau tadale. V šauli ji je bilau v eni vöri več kak pa v 
vsej najbole mlašeči lejtaj. 
»Včiti se moraš!« 
»Vrli moraš biti!« 
»Brž tau naredi, ovak nede vredi!« 
»Vse trbej zesti!« 
Té komande so se vlekle prejk cejli mladi lejt. 
»Ne smejš lagvo od profesorov gučati!« 
»Ti samo skrb mej za včenjé, drugo naj te ne briga!« 
Pa sam se vönavčo za svojo slüžbo. Kelko je eške tam bilau pa 
je eške komande. Telko, kak ji nega v svej soldačijaj toga svejta. Zvün toga pa poslüšam komande po teveni pa po radioni. 
Zdaj, v tej časaj krize, meni pa vsem drugim komandejrajo, kak 
se moramo ravnati, kak trbej šparati, kak trbej naše najbole 
prejdnje razmeti, ka uni samo za naše dobro brodijo. Ka vam 
od komandejranja moje tašče Regine, trno čedne ženske, sploj 
ne gučim. Njene komande vsikši pozna, ge pa je najbole od vsej 
čütim na svojoj kauži. 
»Prajla sam, ka trbej grede vcejlak ovak gorskopati!« 
»Nikak ovak nede, kak samo tak, kak ge povejm!« 
»Gnes niške nede manjaro, ti moj zet pa eške najmenje!« 
Zvün njé mi tü pa tam komandejra moja žena, mojiva mlajša 
pa vsigdar tisto komando mata: 
»Ata, daj pejneze za pico pa kolo!« 
»Pelaj naja v šaulo!« 
»Morava meti nauve bicikline!« 
Ja, lüblene moje, dragi moji! Tak mi komandejrajo od vseposedi. Ge pa sam nej nigdar nikomi komandejro. Pa bi tak rad 
kakšo redno komando komi ta spüsto. Najbole bi tau rad naredo mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. Vi si gvüšno brodite, 
zakoj bi mi tau tak trno dobro spadnolo, ka nej? 

Miki 

VISOK JUBILEJ SOBOŠKE GIMNAZIJE Murskosoboška gimnazija, pomembna izobraževalna ustanova v Prekmurju, praznuje letos 90. obletnico ustanovitve. V jubilejnem letu so pripravili več prireditev in dogodkov. Med vrhunce praznovanja lahko brez večjega tveganja štejemo literarni večer v Pokrajinski in študijski knjižnici, na katerem se je Danica Muhič pogovarjala s pesniki in pisatelji, ki so končali soboško gimnazijo ali so na njej poučevali. Poslušali smo pripovedi in odlomke del Marije Sreš, Evalda Flisarja, Bee Baboš Logar, Milana Vincetiča, Francija Justa, Suzane Tratnik, Vladimirja P. Štefaneca, Štefana Kardoša, Katje Eman, Norme Bale in Lučke Zorko. Povabljena sta bila tudi Branko Šömen in Valerija Perger, vendar se pogovora nista uspela udeležiti. Čeprav so se nekdanji dijaki soboške gimnazije uveljavili na številnih področjih tehničnih ved in humanistike, je zbrana pisateljska skupina, kljub velikim razlikam v letih in ustvarjalnem opusu, delovala enkratno, s sporočilom, da je ta prostor doslej v zakladnico slovenske kulture prispeval izjemen delež. Če k tem dodamo še tiste besedne ustvarjalce, ki so končali druge srednje šole, potlej je bera izjemno velika; če je Prekmurje skromno v gospodarskem smislu, zagotovo ni v kulturnem na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. Tekst in foto: eR  … DO MADŽARSKE  
Še ni konsenza o reformi o financiranju volilne kampanje Dve civilni organizaciji, Transparency International (TI) in Freedom House (FH) sta pripravili predlog zakona o načinu financiranja volilne kampanje. O predlogu so predsedniki parlamentarnih strank razpravljali 26. oktobra, a do odločitve še ni prišlo, ker nobena stranka ne podpira reforme v sedanji obliki. Po predlogu zakona bi znesek za kampanjo enega kandidata dvignili z 1 milijona na 5 milijonov forintov. V zvezi s trajanjem kampanje pa civilni organizaciji predlagata 60 dni uradnega kampanjskega obdobja. Podpredsednik FH-ja Bálint Molnár je po sestanku povedal: »Možno je, da bodo stranke do naslednjih parlamentarnih volitev sprejele nov, kompromisni predlog o reformi, tako bi kampanje v naslednjem letu že potekale po novem zakonu«. Skupna stavka sindikatov Madžarskih železnic Na Vzhodnem Prekodonavju je 28. oktobra skupaj demonstriralo pet sindikatov Madžarskih železnic proti načrtu, po katerem bi vlada ukinila več stranskih železniških prog. Demonstracija je potekala dve uri, železniški potniški promet je bil v celoti prekinjen dopoldne od 10. do 12. ure. Stavko so predstavniki sindikatov označili kot uspešno in upajo, da bo vlada preklicala svojo odločitev o ukinitvi železniških prog. Močno upada število prebivalstva Na Madžarskem je opaziti stalni upad števila prebivalstva. Če bo število upadalo v taki meri kot do zdaj, bo živelo leta 2010 na Madžarskem manj kot deset milijonov prebivalcev. Upad rojstev in odselitve iz manjših naselij povzročajo staranje prebivalstva na podeželju. Po podatkih Centralnega statističnega urada se je na Madžarskem v prvi polovici leta 2009 rodilo za 47 tisoč manj otrok. Naravni upad števila prebivalstva je bil za 20 odstotkov višji kot pred enim letom.  
Razvojna agencija Slovenska krajina bo v okviru projekta Sosed k sosedu držala delavnico 14. novembra 2009 v porabski domačiji v Andovci. Zdaj de se včilo pletenje s kukarčnoga lupinja. Če bi se radi vi tö nafčili, pozovite nas na tel.: 00 36 20 291 2725. Damo vam na znanje  

Porabje, 5. novembra 2009 

6 




»Če mi vsi pridejo na pogreb, sterim sam stüdenec kopo, 
mo meu dosta lidi« 

Gnesden je pá vsigdar več ti-ge trbelo postavlati, pa sam bra začno kopati, pa sam še je, če voda kak tečé, tak po-nec? sti, šteri doma stüdenec dajo dja üšo, ka mo probo, če de aprila ejnjo. Tisto zimo sam malek se tacvré, pa te vsigdar »Bilau je tak, ka devet mejtrov kopati. Vejn zato, ka cejno, ka šlau. Pa je šlau, zato ka gda telko prislüžo, ka sam edno friško vodau maš.« dnevno, dapa bilau je tak, ka za vodau moramo plačati, od sam mero držo majstri, te strejo küpo.« • Prvin kak bi vcujstanili samo mejter. Zato, ka je tak leta do leta zdigavajo, pa vleti sam vido, kak oni delajo. Gda • Kak ste meli cejno za kopati stüdenec, ste vretino trda zemla bila. Več bi vdjo, se ne splača s tauv vodauv iz so majster nazaj prišli pa so eden stüdenec? veškoga vodovoda polejvati. poglednili, ka sam delo, so »Tau je na mejter šlau. Za Dapa nej je léko tašoga člo-prajli, ka dobro. Tak sam te eden mejter kopanja pa betoveka najti, šteri 
nejranja sam proso tri gezero se ešče razmej k 
tolarov.« toj meštriji, zato 
• Te ste vi radi bili, če ste 
ka ji je malo, 

dugo nej prišli do vode, pa 
pa vejn že ranč 
je stüdenec globki bijo. 
neškejo tau de

»Nej, zato, ka sam dela emo lati. V Büdinci 
zavole, drugo pa tau, ka na poznam enga 
globko kopati je že žmatnejše, človeka, šteri 
kak če bi samo par mejtrov so sploj dosta 
bijo v zemlej. Gda globoko stüdencov sko
kopaš, te že dosta trbej valek pali. Oni so Jože 
goniti, dočas škaf vöpoženéš. Horvat, po do-
Dja sam najbola silo, ka ta-iskali, ali ranč kak je pri-kak smo vsejkli edno paut. manjom Vankin 
dala, tadala, zato ka drugi so šlo? Tisto je mantranje bilau.« Djauži ali kak 
me že čakali. Od zazranka do »Vsikšo paut smo najprvin • Kakšno škir ste nücali? njim edni pra
kmice smo delali, pa voda se vretino iskali. Leskove palice »Na kratko štilo krčafko, vijo Kubikuš. 
je večina te pokazala.« smo v roke vzeli, štera je na kramp, lopato pa leseni škaf, Istino, ka oni 
• Kak tau? ednom rasi ednoletna bila, tau je bilau vse. Zdaj je tau več ne delajo, 
»Tau ne vejm, dapa večer je na drugom rasi pa dvoletna. škir že sin vse prejkvzejo, dapa meštrijo so 
vsigdar sila bila, zato ka gda Dvej taše smo v roke vzeli pa zato ka zdaj dja ne odim več prejkdali sinej, šteri, če trbej, dja pomalek začno stüdence je voda prišla, te smo ešče tak smo te šli. Gde je vretina stüdenec kopat. On pa ma vogdakoli pa komakoli de kopo kopati.« mesto mogli naprajti za njau. bila, tam je te šiba tadola lau zatau, naj dela.« stüdenec. • Kelko stüdencov ste vse-Ovak, kak voda dé, te tam üšla, tam je bila vretina.« • Tau je zato nevarna meš
• 
Djauži, zaka pravijo vküper skopali? zemlau vse vözaperé, pa ešče • Bilau je tak, ka ste za-tarija, zato ka globoko pod vam tau ka Kubikuš? Do »Če mi vsi na pogreb pridejo, tadola je trbelo skopati, kak man kopali, nej bilau vre-zemlauv trbej delati. Nitejga mau sam tak mislo, te mo dja sam meu dosta lidi, visiko de stala voda. Bilau tine? kdar niše nesreče se nej ka tau je vogrska rejč. telko stüdencov sam skopo. V je, ka tak fejst tekla voda, ka »Nej, tašo je nej bilau. Bilau je zgaudila? »Moj dejdek je vö v Avstrijo eni zimi kauli deset.« eden škaf zemlé sam gora-tak v Čöpanca, ka je vretina »Hvala baugi, nej, dapa gnauk odo štrejko navožavat pa tisti • Tau je zato krepko delo poslo, pa tri škafe vodé. Štera sploj globoko bila, pa smo bi se leko, samo te sam pa lidam so prajli, ka kubikuš, bilau, nej? vretina pride v trdom, tista se bola ejnjali, zato ka gazda srečo emo. Gda je škaf nazaj šteri so s taligami navožavali »Vejš, ka zemlé vöpride iz ed-zdigne, štera pa v šaudri ali v pravo, ka on tak globoko dolaspadno v stüdenec, ranč zemlau. Gda so dejdek doma noga stüdenca? Iz te zemlé, pejski, tista je hitra pa dé na-nede vodau vögono. Bola de pred menov je dolaspadno. zemlau krajvozili, gde se je te ka sam dja že vöskopo, bi že prej.« pod brgaum vönoso. Telko Tau je bila sreča, ka sam te ram zido, te so njim vönajšli, leko bloke zido. Na, zato sam • Šteri stüdenec ma dosta sreče je emo, ka vse, ka smo ranč nej kopo, liki stau sam ka kubikuš. Zato mena edni nej cejlak sam bijo, zato ka vode? vöskopali, je šauder bijo. S pa sam tak počivo. Če bi natö tau pravijo, ka Kubikuš, moje padaše sam vsigdar s »Möjdna voda je dobra, štera tauga šaudra si je vse funda-prej nagnjeni bijo, te bi me dapa po pravici so se dejdek seuv meu. Dapa material je se v dvej vöri dvajsti centimet-ment napravo, ka je nüco pri vrag vzejo, vejpa te sam že tak zvali.« moj bijo, svoje vauže, škaf pa rov zdigne. Tista leko ma dva zidanji kuče. Tau je gnauk dvadvajsti mejtrov globoko 

• 
Djauži, kak ste se vi vö-škir.« mejtra visiko vodau. Nagla bilau, gda smo ga zakopali, kopo.« navčili stüdenec kopati? • Vi ste vsigdar tau delali, s nej dobra, zato ka ona svojo ovak pa nika.« • Vi, šteri ste vsigdar vreti»Tü doma, gda se je te stü-tejm ste si krüj slüžili? paut ma, pa ide tadala.« • Steri je bijo najglobši stü-no iskali, pa stüdence kopadenec zido, dja sam vajenec »Tau sam samo pozimi delo, • Kelko vode mora stati v denec? li, vi radi pijete vodau? (inas) bijo, dapa dostakrat zato ka vleti nej bilau časa za ednom stüdenci? »Najglobši stüdenec, ka sam »Opasno. Dja vleti tü mam sam odo nutra mero držat. tau. Nej mena pa nej drugim, »Najmenja mejter mora meti. ga kopo, je edentresti mejtrov pipo pa kreglin, pa tau je Majster je kopo stüdenec, pa šteri so dali kopati. Ovak sam Sploj visika je tö nej dobra, globoki bijo.« moja glavna pijača. Dja sploj domau mogo titi, zato ka je doma na kmetiji (gazdiji) zato ka te je pa stoječa voda, • Eden den kelko mejtrov dosta vodé spijem.« krava kotila. Ka ’š zdaj, šolin-delo. Stüdence sam novem-pa tisto je že nej za piti. Bauk-globoko leko vöskopa stüde-Karči Holec 




Porabje, 5. novembra 2009 

7 



SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi 

tistoga dneva, gda je najšla… 
Edni lidgé radi ojdijo po svejti. Eni so takši, eni pa se bole doma držijo. Eni nigdar méra nemajo. Samo bi kauli ojdli pa spoznavali nauve lidi pa nauve krajine. Ednim drugim pa je zavolé doma biti. Pa je s srakami ranč tak. Edne lejčejo daleč vkraj od svoji gnejzd. Edne druge pa se samo svojga gnejzda držijo pa samo malo kauli lejčejo. Depa kakša sraka je prišla ta k Črnim mlakam, takše je eške nej bilau. Biu je den kak vsikši drugi. Srake so bile gizdave kak vsikši den. Srakale so pa raščale, kak vsigdar šegau majo. Najbole pa sraka Črnamlaka pa njeni mouž Marjetica. Pa bi takši den kak vsikši drugi tö ostano. Bi ostano, če bi nej nin kauli paudneva prišla una. Že od daleč se je vidlo, ka je nej sraka kak vsikše druge. Že na daleč je bila ovakša kak vsikše druge. Pa nej zavolo perdja ali ovakšoga klüna. Nej zatoga volo. Že na daleč se je vidlo, ka je prišla trno od daleč. Vidlo se je že na daleč, ka je sploj nej kakša domanja sraka. Domanje srake so brž klüne vküper djale pa začnole srakati. Ja, trno ji je migalo, ka je tau za edne srake. »Ge go pitam, ka sam najbole maudra sraka,« so se vömetale edna pred drugo. »Ge go dem pitat, ka vejm najbole srakati,« ji je dola stavila sraka Črnamlaka, njeni Marjetica pa njoj je tau dau valati. 

SRAKA IZ MERKE 

Pa so njoj dale valati druge srake tö. Odletejla je ta na tisto vejko, na steroj je tihinska sraka počivala od duge pauti. »Na, kak je kaj?« go je pitala. Tista tihinska sraka pa si je samo na velki zdijavala. Nika je eške nej mogla nazaj prajti. Počakala je, naj do sape pride. Nin za dvej vöri si je njala na velki zdijavati pa sopiti. »Na, kak je kaj? Ge sam sraka Črnamlaka. Tü sam doma. Sto si pa ti, če leko pitam?« »Ge sam pa sraka iz Čikagona,« je prajla. »Jaaaaa, tou je ves tam za tistim brgaum?« je migalo srako Črnomlako. »Ti rejsan nika ne vejš. Čikago je velki varaš v Merki. Če boš tau bole vejdla, ge sam iz Merke.« »Aaaaa, iz Merke! Ja, ja, vejm, vejm, iz Merke,« se je delala, kak bi tau vejdla, tau, gé je ta Merka. »Iz Merke je prišla es k nam!« je začnola na glas srakati, naj druge srake tau tö zvejo. Tak nagnauk so se vse domanje srake sipale kauli nje. Vsefele so go spitavele. Pa bole so spitavele, bole je tihinska sraka bila gvüšna v tejm, ka sploj edna ne vej, ka je tau Merka. »Dola se stavite!« je samo nagnauk zraščala. »Merka je daleč, daleč od tejc. Depa tou ne vejte, ka si svoje zadnje samo v domanji gnejzdaj segrejvate. Vej bi ge tö nej vejdla, depa tak se je zgodilo.« Začnola njim je pripovejdati, kak je tou bilou. Eške kak trno mlada sraka je svoj klün nut rivala vseposejdi. Ja, kak vsikša poštena sraka, je njou tö vse migalo. Pa je gnauk nika premetavala po nekšnoj velkoj kišti. Nagnouk so prišli lidge, so kišto doj zabili pa jo djali na velki šift. Cejla lačna pa postrašena je tak prišla v Merko. Pa je tak nazaj iz Merke prišla tö. »Vej si pa ti naša sraka!« je skaučila sraka Črnamlaka. »Ka bi pa nej! Depa sedem lejt mi je trbelo, ka sam najšla takšo kišto, ka je z Merke nazaj es domou prišla.« Marjetica jo je pogledno globko v oči. Gledo go je pa gledo, dokejč je nej zraščo najbole na glas: »Vej si pa ti iz gnejzda naše plantave srake!« Ja, zdaj so go nagnouk vsi spoznali. Najšla je cejlo svojo žlato, samo ato pa mamo nej, ka go eške itak išketa. Velko srakovo veselico so držali. Tri dni pa tri noči so raščali pa srakali, ka se je čülo eške dale kak do Pešte pa do Lublane. Kakoli, ka je že eden čas doma gé, se eške itak od daleč vidi, ka je iz Merke prišla. 
Miki Roš 
16. oktobra je bil na monoštrski gimnaziji sprejem novincev. Dopoldne so si morali obleči kopalke, plavutke, plavalna očala, žabice, plavalne kape in gumijaste rokavice. Na hrbtu so nosili zalivalko. V prvi uri so hodili po razredih in plesali. V vsakem razredu so jih veselo sprejeli. Po šesti šolski uri so lahko šli domov. Ob štirih so se morali vrniti na šolo. Takrat se je začela »resna posvetitev«. Najprej so morali predstaviti svoj program. Plesali so različne plese, kot je rock and 
roll, hip-hop in disko ples. Potem so pa morali 



Sprejem novincev 2009 


kle pa jo z vodno pištolo ugasniti; špageto brez pomoči rok spraviti v slamico; med skleci (fekvőtámasz) izlizati iz sklede puding, v katerem je poper; denar med dvema prstoma nesti z ene strani na drugo stran. Ko so te naloge naredili, so morali dati zabavno zaobljubo, pri čemer so morali obljubiti veliko stvari. Po prisegi so dobili ogrlice iz rozin. Ta dan se je zaključil z diskom, ki je trajal do polnoči. Upam, da smo preživeli vsi zelo zabaven dan, in to, da si bodo dijaki tudi naslednje leto izmislili tako 

naloge so v usta; ples; petje; prodaja vrečko; obraz si namazati z kefir med koleni in od tu ga Martina na-opeke v mestu; serenada v medom in iz moke izpihati mora vlivati fantu v usta; Zakoč p r i -mestu; stepanje beljaka; jaj-ping-pong žogico; v stepeni fant mora držati svečo, de-
Porabje, 5. novembra 2009 

različne mer: iskanje nekaterih uči-ce speljati navzgor po hlač-sladki smetani poiskati tic-kreativne naloge. 

Takšne teljev; predaja limone iz ust nici do pasu; jajca metati v tac bonbonček; dekle ima 


PETEK, 06.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 PREIGRAVANJE IN KUHINJA, DOK. FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 JASNO IN GLASNO, 11.30 TO BO MOJ POKLIC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZGODBA O INDIJI, DOK. SER., 14.10 PERNHARTOVE PANORAMSKE SLIKE, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 ČRNA ŽABA, OTR. SER., 16.10 SPRETNI PRSTI, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN POČITNICE, OTR. NAN., 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.11.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL 
PETEK, 06.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 MULČKI, OTR. SER., 9.45 ŽOGARIJA, 
10.15 ŠPORT ŠPAS, 10.40 GLASNIK, 11.05 EVROPSKI MAGAZIN, 11.35 OPUS, 
12.00 ČRNO BELI ČASI, 12.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.11.1991, 12.45 TO BO MOJ POKLIC, 13.15 ŠPORT ŠPAS, 13.45 NA UTRIP SRCA, 13.45 NAVDIH KLASIKE, 13.50 SPREMINJAJMO SVET Z GLASBO, 14.40 TV PRODAJA, 15.10 CIRCOM REGIONAL, 15.40 MINUTE ZA ..., 16.10 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.40 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 BRAT BRATU, HUM. NAN., 17.50 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 VELIKI POK, DOK. ODD., 21.00 ZAKON V MODREM: PRIMER MEDENIH TEDNOV, IT. NAD., 21.50 BLAZNOST, AM. FILM, 23.30 PLESNA ŠOLA MARILYN HOTCHKISS, AM. FILM, 1.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.40 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 07.11.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRAVLJICE IZ MAVRICE: TINKO POLOVINKO; VRTILJAK: LABODA; BIBA, OTR. ODD.; NOTKOTI: POBEG, LUTK. SER.; TU STA TRIGLAV IN T, OTR. NAD., 9.15 AGI IN EMA, SRBSKI FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: KO POTRKAVAJO KLEKLJI, 
11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 MARY WHITE, AM. FILM, 15.50 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 
16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 
18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 
20.05 ŠESTI DAN, AM. FILM, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 HRIBAR, 0.00 KDO POBIJA KIFELJCE?, ANG. NAD., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.11.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.05 INFOKANAL 
SOBOTA, 07.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.30 TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.11.1991, 9.35 POLEMIKA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, 
10.55 CIRCOM REGIONAL, 11.25 MINUTE ZA ..., 11.55 ZGNZ - BIG FATHER/2, 
12.25 VELIKI POK, ANG. DOK. ODD., 13.25 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 14.15 TV PRODAJA, 14.45 OLIMPIJSKI MAGAZIN, 15.15 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: TOTTENHAM 
-SUNDERLAND, 17.55 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: GORENJE 
-VESZPREM, 20.00 MARIBOR: SV. PRVENSTVO V LATINSKO-AMERIŠKIH PLESIH, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
23.00 VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU, AM. FILM, 0.30 ŠTEVILKE, AM. 
NAD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
NEDELJA, 08.11.2009, I. SPORED TVS 

7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS. 
9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 SKRIVNOSTI V PESKU, FR. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 
15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 
15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: ORLANDO FIGES, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 KIFELJC, FR. NAD., 
0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.11.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL 
NEDELJA, 08.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.11.1991, 9.15 GLOBUS, 9.45 ZAJUCKAJ IN ZAPOJ 2009, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 TRANZISTOR, 11.20 DOWKA U BC, ŠP. DOK. FILM O DIRKI V MARATONSKEM SPUSTU Z GORSKIMI KOLESI S KANINA V BOVEC, 11.35 SPOMINI, 11.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 TV PRODAJA, 13.25 TURBULENCA: ČLOVEK IN BARVE, 14.15 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA, 14.40 IZLET, MLAD. FILM, 15.30 POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA, 17.45 ROKOMET, KRIM MERCATOR -HYPO, 
20.00 V FARAONOVI KLETKI, NEMŠ. DOK. ODD., 20.50 KLAN PASQUIER, FR. NAD., 22.15 NA UTRIP SRCA, 22.15 NAVDIH KLASIKE - HARFISTKA ANJA GABERC, 22.20 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, 23.50 DEADWOOD, AM. NAD., 0.45 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 09.11.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 ANIMALIJA, RIS., 10.00 SPRETNI PRSTI, 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.55 GLASBA IN TOTALITARNA DRŽAVA, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, 13.40 NEKOGA MORAŠ IMETI RAD, 15.00 POROČILA, 
15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 16.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 16.25 RIBIČ PEPE: TU STA TRIGLAV IN T, OTR. NAD., 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 
23.25 GLASBENI VEČER: 0.45 STRASTI, TV NAD., 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.11.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.45 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 09.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 MULČKI: JESENICE, OTR. SER., 
9.35 
ŽOGARIJA, 10.00 ŠPORT ŠPAS, 10.30 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 

10.55 
SOBOTNO POPOLDNE, 13.05 ZAJUCKAJ IN ZAPOJ 2009, 13.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.11.1991, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 14.55 POSEBNA PONUDBA, 15.15 OSMI DAN, 16.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.35 RAD IGRAM NOGOMET, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, 18.00 JESENIN, RUS. NAD., 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 ALI JE VOJNA ZA NIL NEIZOGIBNA?, FR. DOK. ODD., 


21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 CITY FOLK, DOK. ODD., 23.20 SREDIŠČE SVETA, ANG. FILM, 0.45 ALI JE VOJNA ZA NIL NEIZOGIBNA?, FR. DOK. ODD., 1.40 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 10.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 IN JE DREVO ... IN JE ČLOVEK, PLESNA ODD., 9.40 TU STA TRIGLAV IN T, OTR. NAD., 
10.05 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 ALI JE VOJNA ZA NIL NEIZOGIBNA?, DOK. ODD., 12.00 VEČERNI GOST: ORLANDO FIGES, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 POBEG, LUTK. SER., 16.30 AZIJSKE PUSTOLOVŠČINE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, 18.00 ZGNZ -BIG FATHER/II, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 GLASBENI PORTRET, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 INDIJSKI ČUDEŽ, DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, 
0.55 STRASTI, TV NAD., 1.25 TV DNEVNIK 10.11.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL 
TOREK, 10.11.2009, II. SPORED TVS 
6.00 
INFOKANAL, 6.30 SEŽANA, OTR. SER., 6.55 ŽOGARIJA, 7.20 ŠPORT ŠPAS, 

7.50 
TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 8.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.45 NA LEPŠE, 9.10 NLP, 12.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 


13.10 BLEŠČICA, 13.40 STUDIO CITY, 14.35 TV DNEVNIK 10.11.1991, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 KOŠ, MAGAZ. ODD., 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: PROF.DR. TOMAŽ ZWITTER, 20.00 MUZIKAJETO, 20.40 GLOBUS, 21.10 PRAVA IDEJA!, 21.35 OBRAZI DRUGAČNOSTI: IZBIRAJE MOJA, DOK.SER., 22.05DEDIŠČINA EVROPE, FR. DOK. FILM, 23.35 BREZ, ANG. TV FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 11.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.30 RISANKA, 9.40 BINE, ČUVAJ PARKA, 10.05 NOTKOTI: POBEG, LUTK. SER., 10.25 ZGNZ -BIG FATHER/II, 10.50 KNJIGA MENE BRIGA, 11.10 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 11.45 KO GLASBENI PORTRET BERNARDE IN MARCUSA FINK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 DISTORZIJA, SLOV. FILM, 21.30 UROŠ ZAVODNIK: TOLAŽNIK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SVETO IN SVET: V KORIST OTROKA?, 0.25 TURBULENCA, 1.15 STRASTI, TV NAD., 1.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.11.1991, 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL 
SREDA, 11.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 MULČKI: MIRN, OTR. SER., 9.30 ŽOGARIJA, 10.00 ŠPORT ŠPAS, 10.25 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 10.50 SPET DOMA, 12.35 HRI-BAR, 13.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.11.1991, 14.00 PRAVA IDEJA!, 14.25 GLASBENI VEČER, 15.45 TV PRODAJA, 16.15 MOZAIK, 
16.40 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 SLOVENCI PO SVETU, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 
18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.55 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: RHEIN -GORENJE, 20.30 ZA PRVO HIŠO HOSPICA, 21.50 BOHINJ, DOK. FELJTON, 22.15 RUDI ŠELIGO: ANA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: VOKAL XTRAVAGANZZA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 12.11.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TELEBAJSKI, OTR. ODD., 9.30 RISANKA, 9.40 POD KLOBUKOM, 10.15 BERLIN, BERLIN: ALEX ALI SVEN?, NEMŠ. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.35 SVETO IN SVET: V KORIST OTROKA?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 NAJBOLJŠA PRIJATELJICA PSOV, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 
21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE: ZGUBLJENI SVET KOMUNIZMA, ANG. DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 STRASTI, TV NAD., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.11.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.00 INFOKANAL 

ČETRTEK, 12.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 9.10 TV PRODAJA, 9.40 MULČKI: HORJUL, OTR. SER., 
10.05 ŽOGARIJA, 10.30 ŠPORT ŠPAS, 11.00 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 11.25 GLOBUS, 11.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.11.1991, 12.20 V FARAONOVI KLETKI, NEMŠ. DOK. ODD., 13.10 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, 
13.35 NA LEPŠE, 14.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.55 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: SOČA, 18.25 POTEPANJA: HIDROELEKTRARNA, 
18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA JEVŠEK, 20.00 BERLINSKI ČUDEŽ, NEMŠ. FILM, 21.45 TRANZISTOR, 22.20 GOVORI Z MANO, ANG. NAD., 23.10 ZMEŠNJAVA PO IRSKO, ANG.-AM. FILM, 0.45  ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

7068 2000 1357,

SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič