8 TEMA MESECA 25 AKTUALNO 6 VELIKI INTERVJU DRAŽJA OMREŽNINA LIONS KLUB METKA ZUPANEK, DOLGOLETNA ZA PLIN DOMŽALE PREDSEDNICA DRUŠTVA LIPA DOMŽALE 26. maj 2017 | letnik lvii | številka 5 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Festival, ki stavina dragocenost branja Bralnice pod slamnikom V obdobju sodobnih ko­munikacijskih sistemov, v času, ko številni knjigi ne napovedujejo preveč rožnatih časov, na založbi Miš z Gor­juše nad Dobom (še vedno) trdno ver­jamejo v moč pisane besede: knjige, pravijo, nas bogatijo in vedrijo, ob tem pa z dobrimi zgodbami navdihu­jejo, povezujejo in tudi pomagajo laj­šati marsikatere osebne stiske. Svoja prizadevanja za spodbujanje branja, sploh med mladimi bralci, so na založbi Miš pred natanko sedmimi leti strnili v Bralnice pod slamnikom, NOVICE Posvojitevotroka V Sloveniji otroci uživajo posebno var­stvo in skrb, del tega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitve. Inte­res za posvojitve pri nas narašča, kar je povezano tudi z dejstvom, da je po statistikah neploden že vsak šesti par. Zmotno je prepričanje, da ljudje po­svajajo otroke, ker so tako ‘humani in dobri’. Imeti otroka oziroma skrbeti za nekoga je prirojena človeška potreba in posvojitev za par v prvi vrsti pomeni uresničitev potrebe in velike želje. Več o tej temi si lahko preberete v rubriki CSD Domžale. › 11 prav poseben literarni festival, prvi tovrstni v Sloveniji, ki se s svojim pe­strim spremljevalnim programom iz leta v leto bolj širi, ob tem pa istoča­sno povezuje tudi več evropskih (in tudi svetovnih) kultur. Bralnice pod slamnikom so namreč mednarodni festival, ki znotraj svoje­ga delovanja vsako leto poskrbi, da se bralci po vrtcih, šolah, knjižnicah in drugih ustanovah srečujejo s priznani­mi slovenskimi ustvarjalci mladinske književnosti pa tudi z najbolj uveljavlje­nimi mednarodnimi literarnimi imeni. Poleg tovrstnih srečanj, ki so za bralce KULTURA 17. kulturni poletnifestival Studenec 2017 Na novinarski konferenci je vodstvo Kulturnega društva Miran Jarc Ško­cjan skupaj s sodelujočimi na festiva­lu predstavilo program 17. kulturnega poletnega festivala Studenec 2017, ki bo zanesljivo v Poletno gledališče Stu­denec privabil obiskovalce od blizu in daleč, saj bodo lahko izbirali med koncerti, muzikali, opero in domačo gledališko predstavo – obiskali pa najbrž kar več ali celo vse prireditve. Domača gledališka predstava Divji lovec je letos namenjena spominu na Frana Saleškega Finžgarja. › 29 posebnega pomena, saj lahko ti z av­torji svojih najljubših del pokramljajo o vsem, kar se jim odpira med branjem, festival pripravlja tudi druge dogodke, ki poudarjajo dragocenost branja. Založba Miš se že od nekdaj zaveda pomena povezovanja, zato se je orga­nizacije festivala in z njim prepletenih prireditev lotila v sodelovanju z neka­terimi knjižnicami. Tako že od začetka odlično sodeluje z domačo Knjižnico Domžale, po podobni poti zglednega delovanja z roko v roki pa stopajo tudi knjižnice v Novi Gorici, Tolminu, Idriji in Sežani. ŠPORT Prvakinje mednarodneExtra lige V Domžalah je konec aprila potekal fi­nalni turnir mednarodne Extra Lige LPI. si, ki je bila ustanovljena prav v naši občini. Tekmovanje, v katerem so vse leto kraljevale košarkarice domžalske Ledite, je nastalo z namenom mlajšim košarkaricam omogočiti pridobivanje izkušenj skozi igro. V mednarodni ligi sicer tekmujejo košarkarice iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, že v prihodnji sezo­ni pa se jim bodo predvidoma pridružile tudi Italijanke in Madžarke. Domžalske košarkarice Ledite so postale prvakinje mednarodne Extra lige. › 35 V okviru Bralnic pod slamnikom se vsako leto odvrti ogromno dogodkov – letos jih bo več kot 120! –, združe­nih v poslanstvo: z branjem spodbu­jati strpnost, sprejemanje različnosti in drugačnosti ter se medkulturno in medgeneracijsko povezovati. Glede na vsa omenjena pozitivna sporočila festivala, ki ga (tako finanč­no kot moralno) podpira tudi Občina Domžale, se – tudi zaradi Bralnic pod slamnikom – za usodo knjige in bra­nja med mladimi zagotovo ne gre bati!  Vesna Sivec P oljanšek ‘ 28 Športni pozdrav poletju v Domžalah V soboto, 17. junija, bodo Domžale ponovno zaživele v športnem dogajanju. Zavod za šport in rekreacijo Dom­žale in Občina Domžale, skupaj s športnimi organizacijami vabita na Športni pozdrav poletju s številni­mi aktivnostmi. Že od petka bo na košarkarskem igrišču v Športnem parku Domžale potekal tradicional­ni 24-urni košarkarski maraton. V soboto dopoldan bomo spremljali nogometaše iz domžalskih klubov na turnirju U11, popoldan pa sledi še veteranski nogometni turnir. Vse to bomo podkrepili s prvim kopalnim dnevom na Kopališču Domžale, ki bo prav 17. junija. Dom­žalsko kopališče, ki je lani zaživelo s številnimi programi in dogodki, tudi letos ponuja veliko novosti, ki vam jih razkrivamo v nadaljevanju. In najlepše – na prvi dan bo vstop na kopališče brezplačen! V Športnem parku Domžale bo v času prireditve potekala animacija za najmlajše. Pridružite se nam v soboto, 17. junija, v Športnem parku Domžale kot rekreativni košarkarji, nogo­metaši, gledalci ali kopalci. Skupaj športno pozdravimo prihajajoče poletje. Več informacij o dogodku najdete na www.sport-domzale.si.  Zavod za šp ort in rekreacijo D omžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. junija 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. junija 2017, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Dom­žale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 14. junija 2017, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, svoj prihod obvezno najavite do 13. junija 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. aktualno ni bilo Citrarke in Občina Domžale ob občinskem prazniku Citrarski praznik, kot ga še Z a bogat, raznovrsten pro­gram, tako na področju kul­ture kot športa, s katerim smo obeležili letošnji občin­ski praznik, bi lahko zapisala, da je svoj vrhunec dosegel s prireditvijo S citrami po Domžalah. Ta je, združe­na s Kuhno na plac, v soboto, 6. maja 2017, na tržni prostor privabila mno­žico obiskovalcev, ki je prav rada so­delovala z glasbeniki in občudovala njihovo igranje na citre, hkrati pa ne pozabila na kulinarične dobrote, ki so dišale daleč naokoli. Tudi v Slamniku smo že večkrat pisali o citrah, tem slovenskem glasbe­nem instrumentu, ki v zadnjih letih vse bolj postaja domžalski instrument, saj imamo v okviru Univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje – društva Lipa Dom­žale, že nekaj tovrstnih skupin, ki jih najdemo tudi po drugih krajih, in prav te so bile, skupaj z Občino Domžale in Citrarskim društvom Slovenije, po­budnik za pravi glasbeni praznik S ci­trami po Domžalah. Ena od pobudnic Boža Bauer je skupaj s Petrom Napre­tom, predsednikom društva, v Domža­le pripeljala vrsto citrarjev in citrarskih skupin, ki so naše mesto napolnile s prijetnim zvenom citer, manjkalo pa ni niti drugih instrumentov in petja. Na tržnem prostoru je bil že v zgo­dnjih dopoldanskih urah pravi koncert Slovenskega citrarskega kvarteta, ki so se mu pridružili tudi ostali citrarji, s svojim plesom so ga polepšale Češmin­ke, dobrodošlico pa sta številnim obi- S citrami po Domžalah so sodelovali: V okviru prireditve S citrami po Domžalah so sodelovali: Slovenski citrarski kvar­tet pod vodstvom prof. Petra Napreta, Notice Društva Lipa Domžale v prehodu v SPB pri banki ADDIKO, Siničke, Strunce Val in Planike iz Društva Lipa Domžale nakrižišču pred spomenikom na Kolodvorski, Citrarski kvartet GŠ Ljubljana Moste­-Polje pred Baby Centrom, Ana Tavčar in Nuša Vrhovnik pred Deželno Banko, JanjaBrlec iz Sedraža nad Laškim pred Mercedes Barom, Francka Šaus iz Preddvora predavtobusno postajo pri Mercatorju, Luš´ne citrarke iz Šentjurja pri Celju pri Zlatih časih, Tomaž Plahutnik iz Stahovice na terasi kavarne Vejca pred domom starejšihDomžale, GŠ Brežice pred Tuš centrom, Ubrane strune iz Griž pred Kava bar Maja, Srebrne strune iz Litije na ploščadi Tuš, Marjanke iz Velenja pred 1000+1, skupina Irene Tepej iz Vinske Gore na vogalu pri SKB, Vida Učakar iz Kranja pred Mercator centrom, Trio Glas strun iz Prevorja pri mesariji Luka, Damjana Praprotnik z učenci iz Cerkelj na Gorenjskem pred Florjanom in železniško postajo, Tatjana Zalokar z ostalimi citrarkami pri gostilni Keber, Eva Poglajen iz Komende pri Zlati skledi, sre­čali pa ste lahko tudi druge glasbenike in pevce. Hvala vsem za prijetne trenutke! skovalcem, posebej pa glasbenikom, izrekla: v imenu citrarske skupine No­tice Marija Knific, v imenu občine pa župan Toni Dragar. Po koncertu so se skupine in posamezni citrarji napotili na domžalske ulice, na številne lokaci­je, kjer jim je bilo mogoče prisluhniti, z njimi zapeti, ali pa le občudovati spre­tne prste – pa ne le citrarjev, saj so se jim pridružili tudi drugi glasbeniki. Točno opoldne se je blizu 100 glasbenikov vrnilo na tržni prostor in ponovilo dopoldanski koncert – le še z več pevci, saj so se znanim ljud­skim pesmim pridružili tudi številni obiskovalci. Tudi tokrat ni šlo brez pozdravov in čestitk za odlično or­ganizirano kulturno prireditev. ki jo je suvereno vodil Peter Napret, duša prireditve. Izrekla sta jih Marjan Rav­nikar, ki s 1. julijem prevzema naloge predsednika društva Lipa, in znana domžalska citrarka Tanja Zajc Zupan. Že prva prireditev S citrami po Domžalah je pokazala veliko zani­manje obiskovalcev, ki so tudi sicer doslej radi obiskovali tovrstne priredi­tve. Hkrati je pokazala, da je to lahko imenitna priložnost za obeležitev ob­činskega praznika, kakšnih si ljudje želijo in jih radi obiščejo. Zato priča­kujemo, da se S citrami po Domžalah sprehodimo tudi v prihodnje in da vsaj enkrat po Domžalah zazveni tudi pesem Mi se imamo radi …  Vera Vojska Foto: Franc Habe V Domžalah največji dogodek za ljubitelje živali v Sloveniji Domžale bodo letos že tretjič gostile največji dogodek za ljubitelje živali pri nas – Festival za ljubitelje živali. Cilj dogodka je vzpodbujati odgovorno skrbništvo, saj na njem otroci in odra­sli spoznajo veliko novega o živalih in njihovi negi. Gre za dobrodelni brez­plačni dogodek, kjer lahko naši naj­mlajši prvič jahajo konja, se dotaknejo kače ali ljubkega piščančka. Predsta­vile se bodo številne terapevtske živa­li, od kokoške, pujska, ježka, činčile in dihurčkov, spoznali bomo mnoge pasme in pasje discipline, konji nam bodo predstavili dresuro, videli boste tudi mnoge ptice, ovce, živali z bio­tehniške fakultete, kače, kuščarje in velike insekte. »Živali so vse okoli nas, njihov dobrodelni vpliv na človeka je bil znanstveno dokazan že v mnogih raziskavah,« pojasnjujejo organizatorjiz Žurnala24.si. Pravijo, da je zelo po­membno, da se dobro poučimo tudi ob njihovi negi in potrebah. Na fe­stivalu bo med drugim tekma v novi pasji disciplini, delu z nosom, številne koristne delavnice za otroke in pasje skrbnike ter pestra prodajna ponudba. Se vidimo na Festivalu za ljubitelje živali 11. junija med 9. in 16. uro v Če­šminovem parku v Domžalah. V prime­ru slabega vremena bo dogodek prema 18. junija. Vstop bo prost. SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla­mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domža­le / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. / Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 3 aktualno Dan upora proti okupatorju je dan spomina na grozote! In čemu smo priča danes? V organizaciji Občine Domžale in Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale je v sredo, 27. aprila 2016, v Domu krajanov v Žejah pri sveti Trojici potekala osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju in 75. obletnici ustanovitve OF. Na prireditvi so obeležili pomemben mejnik v naši zgodovini, ki ga žal ne­kateri zaradi svojih osebnih interesov želijo zatajiti. Pred 75. leti je bila v Ljubljani usta­novljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sov­jetsko zvezo 22. junija 1941 preimeno­vala v Osvobodilno fronto slovenske­ga naroda. OF je bila sicer ustanovlje­na dan prej, 26. aprila 1941, v hiši knji­ževnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. Na začetku osrednje občinske pri­reditve je vse prisotne pozdravila predsednica ZZB za vrednote NOB ob­čine Domžale Marija Majhenič, ki je poudarila pomen ustanovitve Osvo­bodilne fronte pred 75 leti. V progra­odzivnost našega državnega in pravne­ga vrha,« je v svojem govoru poudari­la Marija Majhenič. Po njenih besedah smo vsi že dol­go seznanjeni s tem dejstvom in skraj­ni čas je, da se vsi skupaj, predvsem pa člani Združenja borcev za vredno­te narodnoosvobodilnega boja, vpra­šajo, kako v zvezi s tem izpolnjujejo, oziroma če sploh izpolnjujejo, svoje temeljno poslanstvo, ki jim ga zapo­veduje njihov statut – to je boj za vre­dnote narodnoosvobodilnega boja. »Globoko sem prepričana, da ga sla­bo izpolnjujemo. Dokaz temu je pred­vsem dejstvo da naša desnica ob ve­dno ofenzivnejših nastopih zlasti cer­mu, ki ga je povezovala Draga Jereti-Predsednica ZZB za vrednote NOB kve, načrtno prodira v vse pore naše­na Anžin, je sodelovala Godba Dom-občine Domžale Marija Majhenič je v ga družbeno političnega sistema od žale z dirigentom Damjanom Toma-svojem govoru poudarila, da je Dan osnovnega šolstva naprej, gospodar­žinom, Folklorna skupina Groblje, upora proti okupatorju dan spomina stva, pa če hočete do armade. V za­kvartet Krt in učenci Osnovne šole na grozote, ki jih je doživel in uspel dnjih dneh smo priče ponovne obnovi-Dob. Na prireditvi so bili poleg pra-preživeti slovenski narod. Predvsem tve članov ustavnega sodišča, s čimer porščakov krajevnih organizacij ZZB pa je to tudi dan spomina na neustra-so si celo s pomočjo predsednika drža­za vrednote NOB občine Domžale in šnost in medsebojno solidarnost, na ve ponovno zagotovili nadzor nad za­sosednjih občin prisotni tudi prapor-pogum posameznic in posameznikov, konodajo in prek nje tudi do celotnega ščaki Združenja veteranov vojne za ki so se združeni v uporu proti naci-sistema pravosodja. To, kar so pravza-Slovenijo, občine Domžale in častna stično-fašistični ideologiji in doma-prav imeli že doslej, saj so znani prime­straža Združenja častnikov vetera-čim izdajalcem pridružili narodno-ri, kako so bili posamezni kazenski po­nov vojne za Slovenijo občine Domža-osvobodilnemu boju. »Evidentno je, stopki ustavljeni na ustavnem sodišču, le. Prireditve so se udeležili tudi po-da se ekstremna desnica krepi po vsej ali pa kako so uspeli z dvema referen­slanec v Državnem zboru RS Kamal Evropi in da je tudi pri nas klero- fa-duma, in še bi lahko naštevali,« je še Izidor Shaker, župan občine Moravče šizem vedno bolj agresiven. Priča smo povedala Marija Majhenič in konča-Martin Rebolj in predsednica KS Dob vedno hujšemu potvarjanju zgodovine la z mislijo, da ima naša in mlajše ge-Marija Ravnikar. in je v zvezi s tem največji problem ne-neracije možnost sprememb in upora: »Uprimo se lažem in komolčarjem, ki jim je samo za prevlado in prosto izva­janje svojih goljufij. Spoštovani, iskre­ne čestitke ob dnevu upora in 1. maju!«  B esedilo in foto : Miha Ulčar OBČINA DOMŽALE IN KRAJEVNA SKUPNOST DOB vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI v nedeljo, 25. junija 2017, ob 20. uri pri pomniku državnosti, v parku pod Močilnikom v Dobu, in v Letnem gledališču v Dobu Pozdravni nagovor: Marija Ravnikar, predsednica KS Dob Položitev venca pri pomniku V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale Mešani pevski zbor Klas, Groblje Balet Stivens          Otroška folklorna skupina KD Domžale Kulturno društvo Jožef Virk, Dob Dobrodošli! KS HOMEC – NOŽICE KD JOŽE GOSTIČ HOMEC PGD HOMEC KS PRESERJE SKAVTSKI STEG HOMEC ŠD HOMEC ŽUPNIJSKA KARITAS HOMEC ŽUPNIJA HOMEC vabijo na PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI v soboto, 24. 6. 2016 Ob 18.00 sv. maša za domovino v kapeli Sv. Križa na Homcu Ob 18.45 slovesna akademija pred lipo samostojnosti sredi Homca Slavnostni govornik: Matej Primožič, vodja območne izpostave JSKD Domžale iz urada župana Ureditev varne šolske poti na Jarčevi ulici na Rodici Občina Domžale je z lastniki zemljišč na območju Jarčeve ulice na Rodici našla skupni jezik in tako tamkajšnjim prebivalcem omogočila varno sprehajalno pot za pešce in kolesarje. S tem so zagotovili prometno pove-evrov Dela smo zaključili v maju zavo med Kettejevo in Dragarjevo 2017. Poudarek je na varni kolesarski ulico ter vzpostavili povezavo proti in pešpoti predvsem z vidika varne središču Domžal. Investicijska dela je poti v šolo. izvedlo podjetje LAVACO, d. o. o., iz Ljubljane in znašajo okvirno 41.000 Kje vse še gradimo in obnavljamo Zaključujejo se dela v novem Domu krajanov – gasilskem domu Stu­denec, sledi urejanje okolice. V novi Podružnični osnovni šoli Ihan se v objektu izvajajo obrtniška dela, is-točasno se izvajajo dela na zunanji ureditvi okolice, v celoti bomo obno­vili Šolsko ulico in zgradili avtobusno postajališče. Za zagotavljanje ener­getskih kapacitet šole je bila zgrajena nova transformatorska postaja (TP) in srednje napetostna povezava iz TP Ihan center. Začeli smo tudi z deli na Župančičevi ulici v Domžalah. Obnovljeno bo vodovodno omrežje in izvedena točkovna sanacija ka­nalizacijskega omrežja ter izvedena rekonstrukcija ceste. V času gradnje bo vzpostavljena delna in kratkotraj­na popolna cestna zapora ulice. Dela bodo potekala predvidoma do konca julija 2017. Stanovalci bodo lahko ves čas dostopali do parkirišč in garaž, razen v času popolnih, a kratkotraj­nih zapor Župančičeve ulice zaradi asfaltiranja in izgradnje vodovodnih priključkov. Urad župana Foto : Občina D omžale Varno na poti – pobarvanka hroščka Simona Podžupanja mag. Renata Kosec je v okviru projekta Varno na poti – pobarvanka hroščka Simona obiskala vse domžalske šole. Veliko aktivnosti je na področju var­nosti v prometu za domžalske učen­ce na začetku šolskega leta. Po mrzli zimi, ko se otroci ponovno vrnejo na ceste kot samostojni udeleženci v prometu, pa teh aktivnosti ni tako ve­liko. Zato smo se na Občini Domžale odločili, da pomagamo otrokom na zabaven način obuditi njihovo znanje in ga tudi utrditi. Občina Domžale je tako oblikovala in natisnila nove po­barvanke, ki so namenjene otrokom prve triade. V pobarvanki se hrošček Simon skupaj z dedkom odpravi na potep po občini Domžale in spoznava prometna pravila. Podžupanja mag. Renata Kosec je domžalske učence obiskala v sprem­stvu predsednika Sveta za preventi­vo in vzgojo v cestnem prometu, Ma­ksimiljan Karba. Slednji je učencem razložil prometna pravila in odgovo­ril na vsa njihova mnoga vprašanja. Karba je upokojeni policist, ki je bil pred upokojitvijo pomočnik koman­dirja Policijske postaje Domžale. V svoji več kot 30-letni karieri je deloval prav na področju varnosti in vzgoje v cestnem prometu ter redno obiskoval domžalske in okoliške šole. V marcu, aprilu in maju sta skupaj s podžupa­njo obiskala vseh sedem domžalskih šol in obe podružnici ter razdelila več kot 700 pobarvank. Otroci so z veseljem sprejeli pobar­vanke in z navdušenjem sledili hrošč­ku Simonu ter njegovemu dedku pri spoznavanju prometnih pravil. Sle­dnje so že dobro poznali in tudi ve­deli, kako se morajo obnašati na ce­sti. So pa mnogi priznali, da se v pro-stem času s kolesom vozijo sami, brez spremstva staršev, in brez čelade. Kar­ba je poudaril prav to, da prometnih pravil ne upoštevamo samo v času pri­hoda in odhoda v šolo, temveč tudi in predvsem v popoldanskem času. Vsi skupaj si namreč želimo, da bi vsi domžalski otroci imeli lepo otroštvo in da bi uspeli s preventivnimi dejanji preprečiti nesreče. Upamo, da bodo pobarvanke otrokom koristile in da se bodo ob barvanju zabavali. S pro­jektom nameravamo nadaljevati v pri­hodnjih letih, pobarvanko pa si lah­ko tudi natisnete na občinski spletni strani www.domzale.si. Urad župana Celodnevna in glasbeno obarvana Kuhna na plac V soboto, 6. maja, se je odvila druga Kuhna na plac v letošnji drugi sezoni, ki je postregla dobrote, izdelke in storitve kar 32 ponudnikov. Majska Kuhne na plac je bila prvič celodnevna in za povrh obogatena še s kulturno-glasbenim programom. Poleg kulinarike je glavni poudarek Kuhne na plac na druženju. In ravno druženje je tisto, kar nam v sodobnem svetu manjka. Kuhanje na odprtem in ponudba manjših obrokov je bila privlačna za obiskovalce, saj so ponu­dniki ponudili možnost, da gurman­ska usta poskusijo več različnih jedi ter spoznajo sezonsko ponudbo hrane in pijače. Prav vsak okus je lahko pri­šel na svoj račun. Župan Toni Dragar je povedal, da je bila tokratna majska Kuhna na plac ena od bolje obiskanih prireditev. »To je dogodek, ki ga lahko ljudje obiščejo s svojo družino in uživajo,« je povedal župan in dodal še, da so Domžale res postale prostor zadovoljnih ljudi, k čemur pripomorejo tudi takšni in dru­gi podobni dogodki. »Tako kot so običajni tržni dnevi zanimivi, je tudi ta dogodek več kot dobrodošel. Današnji je nekaj posebnega še zato, ker smo na Kuhni slišali tudi citre,« je povedal eden iz­med obiskovalcev. Prireditev je trajala vse do 21. ure, od 18. ure dalje pa je za dodatno po­pestritev dogajanja poskrbela skupi­na Soul, jazz in jaz s čudovitim voka­lom Anje Hrastovšek. U rad župan a , Občina D omžale Foto : Vido Repanšek in Andraž Gregorič letnik lvii | maj 2017 | številka 5slamnik | 5 iz urada župana Bližata se dve veliki kolesarski prireditvi v Domžalah Tradicionalni kolesarski festival Maraton Franja BTC City, ki bo od 9. do 11. junija 2017, bo Jahanje konjev, psi, mačke, tudi letos potekal v občini Domžale. Junija bodo Domžale gostile kar dva velika kolesarska terapevtske živali, dihurčki, dogodka v okviru Maratona Franje BTC CITY, kronometer Ljubljana–Domžale–Ljubljana, ptice, ovce, nepozaben v petek, 9. junija 2017, dan pozneje pa še Hoferjev družinsko-šolski maraton. 16. junija 2017 program za otroke, prodajne bo skozi domžalsko občino potekala tudi 2.etapa Dirke po Sloveniji. stojnice in še in še ... V času kolesarskih prireditev bodo na območju občine Domžale krat­kotrajne prometne zapore na trasah vseh treh kolesarskih prireditev. Kronometer Ljubljana–Domžale–Ljubljana, petek, 9. junij 2017 Kronometer Ljubljana -Domžale -Lju­bljana, ki je bil v lanskem letu v Dom­žalah izveden drugič in po besedah organizatorjev, je poleg državnega prvenstva v kronometru za vse kate­gorije tudi edina ženska dirka za pro­fesionalne kolesarke pri nas. Start in cilj dirke bo na Ameriški ulici v ljubljanskem BTC Cityju pred Občina Domžale je že tretje leto del velike kolesarske družine Maraton Franja – nanedavni predstavitvi 36. Maratona Franja. NAJVEČJI DOGODEK ZALJUBITELJE ŽIVALI V SLOVENIJI poslovno stavbo. Tekmovalci bodo s startnega mesta zavili desno na Šmar­ tinsko cesto, dirko pa nadaljevali čez le in obratno. Prav tako bo obvoz v obe vse družine iz občine Domžale, naj se v smeri urejen tudi po avtocesti med pri-čim večjem številu udeležijo največjega obvoznico in po regionalni cesti mimo ključkoma Lj. Vzhod in Domžale. kolesarskega praznika pri nas. ljevali po regionalni cesti mimo Drago­mlja do Domžal. V strogem centru se bodo kolesarji nato podali nazaj pro­ti Šentjakobu, nato pa po isti poti od­peljali nazaj proti startu oziroma cilju. Za nemoten in varen potek dirke bo potrebna zapora celotne trase krono­metra za ves promet med 15. in 21. uro. Obvoz za vsa vozila bo potekal na rela­ciji Ljubljana–Črnuče–Trzin–Domža­avtocestnega priključka Lj. Sneberje do Šentjakoba. Od tam bodo pot nada-Hoferjev družinsko-šolski maraton, sobota, 10. junij 2017 Dobrih 20 kilometrov dolg maraton bo potekal iz središča BTC City mimo Šen­tjakoba, Pšate, Bišč in Ihana do Dom­žal, kjer je predviden edini postanek ter prek Dragomlja nazaj do cilja v BTC Cityju. Glede na izkušnje in trend veča­nja števila rekreativnih kolesarjev orga­nizator predvideva rekordno udeležbo družin na maratonu. Že zdaj vabimo Na omenjenih lokacijah se predvi­devajo zapore prometa do 60 minut. Dirka po Sloveniji, 2. etapa Zaradi kolesarske Dirke po Sloveni­ji bo 16. junija med 11. in 13. uro na cestah na relaciji Volčji Potok–Rado­mlje–Količevo–Dob prihajalo do krat­kotrajne popolne zapore. Vljudno vas prosimo za strpnost in razumevanje. Občina Domžale, Urad županaFoto: Vido Repanšek ČEŠMINOV PARK V DOMŽALAH NEDELJA,11. JUNIJ  MED 9.00IN 16.00 V PRIMERU SLABEGA VREMENA  BO PRESTAVLJEN NA 18. JUNIJ veliki intervju VSAKO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE JE USTVARJALNO METKA ZUPANEK, DOLGOLETNA PREDSEDNICA DRUŠTVA LIPA DOMŽALE, UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Prizadevna ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Društva Lipa je po več kot 20 letih priprav in organizacije izobraževalnih, kulturnih, športnih in humanitarnih dejavnosti predala vodenje v nove roke Marijana Ravnikarja. Cveta Zalokar Foto: Špela Trškan K dor se je že v mladosti zapisal delu za druge, tudi po upokojitvi ne more odnehati. Takšna je bila v letih, odkar je v pokoju, naša to­kratna sogovornica, ki je v zrelem življenjskem obdobju zaživela pravo renesanso. Upokojitev pomeni v življenju posameznika novo obdobje. Kakšnepozitivne in katere negativne spremembe prinaša? Upokojitev je začetek novega nači­na življenja. Razrešen si mnogih skr­bi: od tega, kaj, moram še narediti v službi, ali je šef zadovoljen, kaj naj danes skuham, kako je z otroki, do tega, ali ima mož zlikane hlače … Tri­deset, štirideset let smo razpeti med delom in družino. Z upokojitvijo pri­de čas, ko lahko ustrežemo svoji duši. Lahko izpolnimo želje, ki smo jih v času vsakodnevnih obveznosti poti­skali v pozabo. Marsikomu upokojitev lahko pomeni tudi veliko negativno spremembo. Izločen je iz dolgoletne­ga življenjskega turnusa. Zrahljajo se prijateljske vezi med sodelavci, ne ve, kaj bi počel v času, ki ga ima naen­krat preveč … Vsekakor pa imamo ve­čjo osebno svobodo. Iz te na novo pri­dobljene svobode moramo nekaj na­rediti, da se izognemo občutku osa­mljenosti, nezaželenosti ali celo de­presije. Prepričana sem, da lahko prav vsako življenjsko obdobje nudi človeku, pa naj bodo to mladost, sre­dnja leta ali starost, veliko ustvarjal­nosti in zadovoljstva. Na upokojitev, ki je ena največjih sprememb v življe­nju, pa se moramo pripraviti. Poiska­ti moramo aktivnosti, ki nas veselijo, pa naj bo to pridobivanje novih znaj in sposobnosti, kulturno ustvarjanje, krepitev fizičnih sposobnosti ali pa spoznati zgodovino ter si ogledovati kulturo pokrajin doma in tujini. Sami ste našli v tem zlasti novo priložnost za ustvarjalno in kreativno preživljanje prostega časa. Kaj je bilo tisto, kar vas je vodilo v precej zahteven organizacijski projekt DruštvaLipa? Srečevala sem veliko ljudi, ki so ime­li bogate sposobnosti in znanja, ki bi jih želeli posredovati drugim. In tudi take, ki so z upokojitvijo zapa­dli v depresijo, osamo, ker niso vede­li, kaj naj počno s časom, ki ga je na­enkrat v izobilju. Ker sem radoveden človek, ki išče vedno kaj novega, bolj­šega, koristnejšega zase, za družino, prijatelje, je bil potreben samo korak, da smo začeli z aktivnostmi za ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Društvo Lipa je prvo leto delalo še v okviru Delavske univerze, 2. decembra 1998 pa ste stopili na samostojno pot. Kako danes vidite začetke delovanja, ki se je v teh letih razmahnilo v vseh pogledih? Noben začetek novega ni lahek. Is­kali smo najboljše pogoje za delo ne­ Srečevala sem veliko ljudi, ki so imeli bogate sposobnosti in znanja, ki bi jih želeli posredovati drugim. In tudi take, ki so z upokojitvijo zapadli v depresijo, osamo, ker niso vedeli, kaj naj počno s časom, ki ga je naenkrat v izobilju. Ker sem radoveden človek, ki išče vedno kaj novega, boljšega, koristnejšega zase, za družino, prijatelje, je bil potreben samo korak, da smo začeli z aktivnostmi za ljudi v tretjem življenjskem obdobju. profitno usmerjene dejavnosti našega društva. Kmalu nam je bilo jasno, da s podjetjem, ki išče dobiček, ne more­mo sodelovati. Šli smo na samostoj­no pot. Začetek ni bil lahek, premaga­ti smo morali kopico težav. Kateri so bili najpomembnejši sodelavci pri vašem delu v Društvu Lipa? S spoštovanjem in hvaležnostjo se spominjam takratnih sodelavcev: Jer­neja Leniča, Marike Sešek, Marjete Kompoš, Ele Košir, Anke Cerar, Ivan­ke Zajc-Černe, Zlatke Levstek, Duši­ce Kunaver, Janke Jerman in Vere Le­ban Sambolec. Vsi ti in še mnogo dru­gih je pomagalo postaviti temelje vse­življenjskega učenja v Domžalah. S širjenjem programov so prihajali ve­dno novi sodelavci. Izvrstni so! Delo opravljajo z veseljem in ljubeznijo ter znajo prisluhniti potrebam starejših, pa naj bo to pri izobraževanju, kultur­nem ustvarjanju, športu ali humani­tarnih dejavnostih. Kaj vse obsega delovanje Društva Lipa, ki spada med največje in najboljše Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji? Program Društva Lipa je okvirno usmerjen na štiri področja: izobraže­vanje, kultura, šport in rekreacija ter humanitarne dejavnosti. Kako se je g ibalo število članov in članic Društva in koliko jih šteje društvo danes? Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 24 starejših občanov. Trenu­tno imamo v evidenci vpisanih 1713 članov. Aktivnih jih je seveda bistve­no manj. Izbirajo lahko med 70 obli­kami dela, ki jih obiskuje več kot 600 članov. Nekateri obiskujejo samo eno obliko npr. računalniški tečaj, dru­gi več. Od nekaterih smo se mora­li žal za vedno posloviti, veliko pa jih je našlo cenejše pogoje za delo. Mno­gih podobnih društev v sosednjih ob­činah tako ne bremenijo z osnovnimi materialnimi stroški: najemnino pro­storov, elektriko, ogrevanjem, komu­nalnimi dajatvami ipd. …, kar pa bi­stveno vpliva na ceno storitev, zato so pač privlačnejši. Kaj štejete za svoj največji uspeh pri delovanju društ va? To pa ni lahko reči. Veliko je tega, kar me je pri mojem delu razveselilo. Mi-slim, da je edinstven primer, da so se pod krošnjo lipe zbrali literati iz vseh UTŽO Slovenije in doslej izdali pet­najst literarnih zbornikov. Kako se financirate in kateri so večji problemi? Več kot 80 odstotkov sredstev, potreb­nih za naše delo, zberemo člani dru­štva. Javljamo se na vse razpise ob­čin in države. Tega sicer ni veliko. V zadnjih letih z zbranimi sredstvi ne pokrivamo vseh nastalih material­nih stroškov. Vzroki za negativno po­slovanje so spremembe davčne zako­nodaje, ko so se nam znatno poveča­li materialni stroški. Člani se na član­skih sestankih močno hudujejo, za­kaj generacija, ki je s samoprispev­ki zgradila deset novih šol, vrtce, ob­novila komunalne naprave itd., nima iz občinskih proračunskih sredstev zagotovljenih osnovnih pogojev za aktivno preživljanje jeseni življenja. Sprašujemo se, ali smo domžalski ob­čani slabši od trzinskih, ljubljanskih in številnih drugih v Sloveniji, kjer imajo bistveno boljše pogoje za delo. Društvo Lipa je bilo aktivno tudi pri izdajanju mnog ih knjig, tako zbornikov domžalskega literarnega krožka kot zbornikov članov univerz za tretje življenjsko obdobje. Zakaj je pomembno, dastarejši ostanejo aktivni tudi v poznih letih? S svojimi deli literarne ustvarjalke Društva Lipa ohranjajo tisto, kar se je dogodilo nekdaj. In vse, kar je obe­leženo v pisni obliki, v knjigi, osta­ne. Besede in vse, kar je napisano po novih modernih elektronskih medi­jih, gre kaj hitro v pozabo. Skrb za lep slovenski jezik je vedno prisotna v naših delih. Včasih se ob zdajšnji hi­trosti razvoja vprašamo: »Ali bo moj vnuk še zal pisati slovensko!« Pred leti ste tudi sami izdali knjigo Cvetje pomladi ter v njej zapisalitudi mnoge zgodbe iz svojega otrošt va in mladosti. Kakšni so vaši spomini na ta leta? Po drugi svetovni vojni je bilo težko za vse, za tiste, ki so prišli v tuj kraj, pa še težje. Vsega je primanjkovalo, od kruha, obleke do elektrike. Niko­li pa v letih otroštva nisem pogrešala ljubezni staršev in družinske harmo­nije. Rekla bi, da navkljub vsem te­žavam, sem preživela lepa, čudovita leta zgodnje mladosti. Dedek vas je klical Metuzel, skupaj sta čikala, dedek tobak, vi liste trte. Kakšni so bili včasih starejši ljudje, je kaj razlike, če jih primerjate z današnjo starejšo generacijo? Pri dedku in babici sem bila rada med počitnicami. Bila sta čudovita člove­ka. In kaj sta imela? Nič takega, kar je danes pomembno. V hiši ni bilo ele­ktrike, vodo smo nosili iz ‘štirne’- vo­ le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 7 veliki intervju dnjaka, vse, kar je bilo potrebno za prehrano, sta pridelala na njivi. V tr­govino se je šlo samo po petrolej, olje, sladkor in sol. Imela nista nič ali ve­liko. Nikoli se jima ni mudilo, vedno sta znala prisluhniti željam in toliko lepega sta znala povedati. Pri njima so bili večeri brez televizije ali radia čudoviti, napolnjeni z lepimi zgodbi­cami in pripovedkami. Smučanje – vaša dolgoletna ljubezen. Kako ste prišli v tistih težkih časih do prvih smuči? Leta 1956 ste celo tekmovali na državnem smučarskem pr venst vu … Smučanje je res moja velika ljubezen, ki še vedno ni zamrla. In moji smu­čarski uspehi? Na državnem prven­stvu v alpskih disciplinah sem bila dvakrat. Prvič leta 1956, ko nas je z enimi smučmi v dolžini prek 2 me­trov, tekmovalo več. Prvič sem vo­zila med slalomskimi vratci, in ne vem, kako mi je uspelo dvakrat pri­ti brez napake v cilj, in kar je še bolj čudno, uvrstila sem se v zlato sre­dino tekmovalk. Drugič sem bila na državnem prvenstvu, ko sem bila že srednješolka. Brez kakšnih pri­prav in treninga sem se s tretjim me­stom resnično dobro odrezala. Pova­bili so me, da se vključim v kranjski smučarski klub, kjer je takrat kralje­vala državna prvakinja Maja Anke­le. S šolanjem v Domžalah je bilo ko­nec mojega smučarskega tekmova­nja. Pozneje so prišla na vrsto sindi­kalna tekmovanja, smučarski trobo­ji med Domžalami, Mengšem in Ka­mnikom. Rada sem tekmovala in ko­lajn, priznanj in pokalov se je kar ve­liko nabralo. V Domžale vas je pripeljalo šolanje, na ‘slavni in edinstveni’ usnjarski šoli. Kako se spominjate teh časov? Na usnjarsko šolo sem verjetno prišla zato, ker je bil to edini internat, ki sta ga moja starša s skromno pokojnino lahko financirala. Prav nič nisem ve­dela o usnjarstvu, pa vendar mi je ta stroka še danes pri srcu. Bili ste mladi, porajale so se prve ljubezni. Kakšni so spomini na Domžale in Domžalčane? V tistih letih doraščanja sem prisega­la, da se jaz ne bom nikoli zapletala s kakšnim Domžalčanom. Pri sošol­kah je bilo videti z mladimi iz Domžal preveč žalostnih zapletov. Zarečene­ga kruha se poje največ in tako je bilo tudi pri meni. Korenine sem pogna­la v Domžalah, in danes lahko rečem: lepo mi je v mestu prijaznih ljudi. Kaj pa prva zaposlitev? Petnajst let sem delala v usnjarski stroki, ki jo spremljajo smrad, težko delo in veliko kemije. Verjetno je bila kriva moja prirojena radovednost, da sem na področju razvoja in vzorčne dejavnosti pokrivala z vzorci potrebe slovenske čevljarske in galanterijske stroke. O tem še nisem nikoli govori­la. Ne da bi vedela, so moj primerek nove tehnologije dodelave usnja po­slali na jugoslovanski sejem usnjar­stva in galanterije. Moje priznanje se je pridružilo odličjem in zlatim košu­tam galanterijskim mojstrom nekda­njega Toka. Sledilo je delo na Dela­vski univerzi, ki je narekovalo prido­bitev novih znanj. Ob delu sem kon­čala Višjo šolo za socialno delo – ka­drovska smer in malo pozneje še pe­dagoško akademijo. Učenje in prido­bivanje novih znanj in spretnosti me je spremljalo vse življenje in tako je še danes. Vedno ste bili zelo kreativni, prejeli ste tudi številna priznanja. Kar nekaj priznanj in nagrad se je na­bralo. Ne razvrščam jih po pomemb­nosti. Dragocena so mi vsa, ker so to priznanja za neko dobro opravljeno delo. Izredno dragocena sta mi tudi srebrna plaketa Občine Domžale in priznanje Andragoškega centra Slo­venije. Družina je imela vedno pomembno vlogo v vašem življenju. Kako je rasla in se širila? Je še kaj lepšega kot to, da vidiš in do­živiš družinsko harmonijo pri svo­jih otrocih, da slediš uspešni življenj­ski in poslovni poti svojih vnukov. Lahko se pohvalim, da so moje nalo­ge mame in stare mame dobro opra­vljene. Spomnimo se vas tudi kot dolgoletne direktorice Delavske univerze. Kako se spominjate tega obdobja? Ne boste verjeli, a spomini na to ob­dobje v mojem spominu niso prav lepo zapisani. Direktorica Delavske univerze nisem postala na lastno že­ljo. In kaj sem nasledila? Vsa podro­čja dejavnosti, razen knjižnice, so bila v rdečih številkah. In kakšni po­goji za delo so bili takrat v knjižnici! Groza! Prostori so se na primer ogre­vali s starimi gašperčki. Uredili smo, kar se je dalo, toda šele preselitev na novo lokacijo in osamosvojitev je dala tej pomembni dejavnosti pravo mesto. Pri tiskarski in izobraževalni dejavnosti je bilo treba veliko spre­meniti. Ni bilo lahko. Na koncu mo­jega drugega direktorskega manda­ta je bila Delavska Univerza Domžale po ustvarjenem dohodku in dobičku na prvem mestu med 30 podobnimi ustanovami v Sloveniji. Zaradi ska­ljenih medsebojnih odnosov pa sem odstopila kot direktorica. V Domža­lah tako nimamo Ljudske univerze, imamo pa Univerzo za tretje življenj­sko obdobje. Pozneje ste opravljali tudi zanimivo in nenavadno delo za ženske, bili ste inštruktorica v avtošoli. Ste občutili predsodke o ženskah kot slabših voznicah? Izredno rada sem učila v avtošoli, pa naj bo to teorija ali praktična vožnja. Ponosna sem na moje šoferje, ki vedo, kaj je prometna etika in načela defen­zivne vožnje. V mojih časih sva bili v Domžalah dve inštruktorici, danes jih je mnogo več. Raziskave potrjuje­jo moje mnenje, da smo ženske dobre in strpne voznice. Izjeme seveda potr­jujejo pravila. Vedno ste imeli radi živali, vaš mož je bil lovec, imela sta čebele … Kakšen je vaš odnos do narave? Kaj je še lepšega, kot je lepa, čista na­rava in vse, kar prebiva v njej. Lovce sem spoznala kot velike ljubitelje na­rave in divjadi. Tudi čebele so potre­ben del narave. Veliko dela je z njimi in samo pridni so kos tem opravilom. Veseli me, da je zdaj čebelarstvo pre­vzel sin, ki ima večje strokovno zna­nje in ga s pridom uporablja pri delu. Bolezen je neizprosno posegla tudi v vaše življenje, a uspeli ste ji kljubovati. Kakšen je vaš recept? Ko človek izve, da ima kar dve neoz­dravljivi bolezni (multipleks sklerozo in policitimijo), je prestrašen in obu­pan. Če se ne smiliš samemu sebi, ži­viš in delaš naprej. »Delo krepi člove­ka«, ni iz trte izvit rek. In ne nazadnje se bolezni pojavljajo v različnih sta­dijih. Vesela sem, da me moje zdra­vstvene težave zaenkrat skoraj ne ovi­rajo pri delu. Kako si pomagate pri premagovanju težav? Kakšnih težav? Da so se mi nabrala leta, da ne sledim novostmi tako kot nekoč, da so se razredčile vrste mojih prijateljev … Tega se ne da spremeni­ti, torej ni težav. Za zaključek misel Marka Avrelija: Mlad je, kdor se lahko čudi in navdušuje, kdor kot nenasiten otrok stalno sprašuje: Pa potem? Kakšni so vaši načrti za naprej? Kako boste ostali povezani z delom društva v prihodnje? Društvo Lipa je moj otrok in dobra mama nikoli ne zapusti svojega otro­ka. Res je tudi, da je treba staro metlo postaviti v kot in pometati z novo ali celo s sesalnikom. Mislim, da smo do­bili na Lipi dobro zamenjavo. Prepri­čana sem, da bo Marjan Ravnikar do­bro vodil Društvo Lipa Domžale. Is­kreno mu želim veliko uspehov.. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia modeli že za 3 €*/ dan www.dacia.si *Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Ve č informacij o ponudbi, p ogojih nakupa in informativni izračun dnevne ga zne ska, ki je del mesečnega obroka je na voljo na www.dacia.si Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166 · Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567 AVTO SET d.o.o. E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si Setnikar Dragomelj 26, 1230 Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 – 8,2 l/100 km. Emisije CO2: 90 – 155 g/km.Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0083 – 0,0518 g/km. Emisija trdih delcev: 0 – 0,00066 g/km. Število delcev (x1011): 0 – 30,21. O gljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Dacia. Zanesljiv partner GRZS. čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. 102,5 8 | slamnik štev i lk a 5 | m aj 2017 | l e t n ik lv ii ZAKAJ V DOMŽALAH VEČ KOT 200-ODSTOTNA PODRAŽITEV OMREŽNINE ZA PLIN? Pogosto v naše uredništvo pricurlja informacija, ki jo seveda moramo raziskati. Ena od njih je bila, s strani več občanov in občank, drastična podražitev omrežnine za zemeljski plin, za več kot 250 odstotkov, za katerega koncesijo ima na območju naše občine družba Petrol. Stopili smo po sledeh in odkrili … Pojdimo po vrsti. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: arhiv Slamnika P isalo se je leto 2002, ko je Občina Domžale za koncesi­onarja, operaterja distribu­cijskega sistema za zemelj­ski plin na našem območju izbrala družbo Petrol. Med drugim je bilo v prvotni pogodbi zabeleženo, da mora koncesionar izgraditi omrežje za distribucijo plina na določenem območju ter za to omrežje vzpostaviti tudi elektronsko odčitavanje. Občina je, vse dokler se ni odprl trg z zemelj­skim plinom, ko smo lahko začeli iz­birati, kdo bo naš dobavitelj, dajala soglasje na spremembo cene, nato pa so se stvari spremenile. Danes aktivna polovica priključkov Današnje stanje, oziroma stanje na dan 31. december 2016 na področju zemelj­skega plina v Domžalah je sledeče: dol­žina plinovodnega omrežja je 256.565 metrov, hišnih priključkov v naši občini je 5545, od tega je aktivnih 2251, dobra polovica. Aktivnih uporabnikov je 3533. Gospodinjskih odjemalcev (aktivnih uporabnikov) je glede na zgornje podat­ke približno 87,6 %, ostalo so poslovni porabniki (to so javni zavodi, podjetja, trgovine, itd.). Pri poslovnih porabni­kih so vštete tudi skupne kotlovnice v upravljanju poslovnih subjektov. Indu­strijski porabniki imajo svoj vod in niso priključeni na javno plinovodno omrež­je. Daleč največji porabnik je Količevo Karton, d. o. o., ki je priključen direktno na P271 MRP Količevo – Papirnica. Ve­čja porabnika sta še Helios in Tosama, ki tudi nista priključena na DOZP, nam je povedal Matija Matičič, ki z Občino Domžale sodeluje na področju energeti­ke. Letna distribucija zemeljskega plina na območju naše občine znaša 6,5 mi­lijona Sm3 . Pokritost Domžal z distribucijskim omrežjem za zemeljski plin Na terenu so nas posebej opozorili, da preverimo izvajanje koncesijske pogod­be v točki, kjer je bila naloga koncesio­narja, da izgradi distribucijsko omrežje z zemeljskim plinom (DSZP). Preverili smo tako na občini kot pri koncesio­narju. Na občini pravijo, da so bila dela večinoma zaključena že leta 2009. »V zadnjih letih se omrežje z zemeljskim plinom širi le v na novo zgrajenih nase­ljih ali pri individualnih pobudah. Nova predlagana območja za priključitev na omrežje z zemeljskim plinom se regulira sproti,« nam je razkril Janez Bizjak z Občine Domžale. Ob tem dodaja, da je v izkoriščanju plinovodnega omrežja in priključevanju večstanovanjskih objek­tov še veliko rezerve. Tudi na Petrolu so potrdili, da so pogodbene obveznosti v zvezi z gra­dnjo plinovodnega omrežja v celoti realizirane, celo presežene. »Vse trase (ceste, pločniki, parkirišča, dvorišča), ki so bile tangirane z izgradnjo plinovoda, so vzpostavljene v stanje, ki je praviloma boljše, kot je bilo pred našim posegom.«Širitve DSZP sicer ne načrtujejo, so pa osredotočeni na aktiviranje neaktivnih priključkov, še dodajajo na Petrolu. Pavšal za distribucijo iz 6,31 na 22 evrov na gospodinjstvo?! In zdaj jedro problema, zakaj smo sploh prišli do raziskovanja izvajanja koncesijske pogodbe. Dobili smo spo­ročilo občanke, ki nam je poslala tudi dve svoji položnici, na katerih je raz­vidno povišanje cene omrežnine. Če ne bi videli položnic, bi težko verjeli, da je to mogoče. Preverili smo tako na Občini Domžale, na Petrolu, kot tudi Agenciji za energijo, ki je regulator za Slovenijo, kako je do tako konkretne­ga povišanja ene postavke v dobrem letu sploh lahko prišlo. Dobili pa sle­deče odgovore. »Občina pri nadzoru cene omre­žnine nima nikakršne vloge, saj Akt o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje občine Domžale na predlog koncesionarja regulira Agencija RS za energijo. Glede določitve cene bo Pe­trol podal verodostojnejšo sliko o tem, vendar po našem ogledu strukture cene ne gre za skupno splošno zvišanje cene omrežnine za 300 odstotkov, pač pa le dela cene – poletnega pavšala. Ker sta pri ceni odločilna tako variabil­ni kot fiksni del cene, zvišanje celotne cene omrežnine zagotovo ni tako viso­ko,« so v odgovoru zapisali na Občini Domžale. Omrežnina za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na domžalskem ob­močju je pripravljena v skladu z zakon­skimi usmeritvami s tega področja, so zapisali na Petrolu. »Na domžalskem ob­močju se je omrežnina, skladno z meto­dologijo za obračunavanje omrežnine in metodologijo za določitev omrežnine, su­marno povečala za 3 odstotke. Omrežni­no smo namreč prilagodili metodologiji, ki določa, da je fiksni del omrežnine od 20 do 50 odstotkov zneska za omrežnino. Ker smo imeli fiksni del omrežnine izven okvirov, smo ga prilagodili na 50 odstot­kov in znižali variabilni del omrežnine. Ker razredi niso vezni, lahko prihaja do odstopanj.« Manjša poraba pomeni dvig omrežnine, medtem ko je pri večji pora­bi (znotraj razreda), lahko tudi manjša omrežnina, še dodaja operater. »Odjemalci na distribucijskih siste­mih operaterjem plačujejo omrežnino za distribucijski sistem, ki vključuje tudi stroške, povezane z uporabo pre­nosnega omrežja na izstopnih točkah znotraj Slovenije. Tarifne postavke za distribucijo so enotne za posamezne odjemne skupine na vseh geografskih območjih, na katerih opravlja dejav­nost distribucije isti operater distribu­cijskega sistema,« so nam za začetek obrazložili na Agenciji za energijo, ki je tudi regulator za Slovenijo. Ampak, različni operaterji, različne cene, bi lahko rekli. Zakaj? »Višine ta­rifnih postavk za distribucijo se pri posa­meznih operaterjih distribucijskih siste­mov razlikujejo, saj imajo glede na zna­čilnost sistema in strukturo odjemalcev operaterji različne stroške z izvajanjem Tarifne postavke omrežnine so za operaterja distribucijskega sistema mehani­zem za obračunavanje omrežnine pri končnih odjemalcih. Enotne so za posa­mezne odjemne skupine na posameznih geografskih območjih. Med različnimi geografskimi območji tarifne postavke za značilne odjemalce niso nujno enake, saj odražajo različne stroške operaterja distribucijskega sistema na posame­znem geografskem območju, izvemo od Petrola. le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 9 dejavnosti distribucije. Odjemne skupi-občine Domžale omrežnina za distribu-lo ročno odčitavanje porabe, praktično seveda padel na odjemalce. Pa vendar, največ sprememb je prinesla zakono­ne, v katere operaterji razvrščajo odje-cijo na letni ravni povišala za več kot od hiše do hiše. »Z družbo Elektro Lju-v koncesijski pogodbi je navedeno, da daja leta 2007, ko sta se ločila tržni del malce, so določene skladno z metodo-10 odstotkov. Odjemalcem v odjemnih bljana, d. d., smo sklenili pogodbo za daljinsko odčitavanje v Domžalah bo … prodaje plina in omrežnina, ki jo vodi logijo za obračunavanje omrežnine,« na skupinah CDK1 (poraba od 0 – 200), CDK2 izvajanje storitev daljinskega zajema koncesionar. Tu je treba takoj povedati, agenciji obrazložijo razlog, zakaj ima (poraba od 201 do 500), CDK3 (poraba od in posredovanja merilnih podatkov. Na Kdo plača priključek da občina pri nadzoru cene omrežnine lahko Petrol višjo (ali nižjo) omrežnino 501 do 1.500) pa se je omrežnina za dis-osnovi omenjene pogodbe smo 12 me-za zemeljski plin? nima nikakršne vloge, saj Akt o določitvi od katerega koli drugega operaterja. tribucijo v letu 2016 glede na leto 2015 rilnih mest opremili z ultrazvočnimi pli-Po prvotnih dogovorih naj bi imeli ob-omrežnine za distribucijsko omrežje ob- Omrežnina, ki jo plačuje posamezni povišala največ za dobra dva odstotka, nomeri Libra 350. Plinomeri so z žično čani domžalske občine brezplačen pri-čine Domžale na predlog koncesionarja končni odjemalec, priključen na dis-nekaterim pa se je letni znesek omrežni-M-bus povezavo ali z brezžično M-bus klop do t. i. požarne pipe. Preverili smo, Petrol, d. d., regulira Javna agencija RS tribucijski sistem zemeljskega plina, ne za distribucijo celo znižal do odstot-povezavo povezani z lokalnim števcem če je temu (še vedno) tako. »V skladu s za energijo,« pravijo na Občini Domžale. je sestavljena iz dveh postavk. Prva je ka in pol. Glede na podatke Agencije za električne energije. Od števca električne koncesijsko pogodbo vsak uporabnik, ki Zadovoljstvo najlažje utemeljimo, omrežnina za distribucijo, ki se obra-energijo pa ima operater možnost tudi, energije do Elektro Ljubljana se podat-se želi priključiti na DSZP, plača povra-če izvajanje pogodbe nadzorujemo čunava glede na predvideno količino da med posameznimi leti regulativnega ki prenesejo preko javnega mobilnega čilo za priklop na DSZP.« Vrednosti po-in pri tem ne prihaja do nepravilno­letnega odjema, priključno moč in obdobja spreminja tarifne postavke do omrežja po GSM/GPRS načinu ali prek vračila se gibljejo od 7,87 evra/kW (pri-sti. V začetku izvajanja koncesijske količino odjema zemeljskega plina. 15 odstotkov in faktor spremembe pri-vzpostavljenega PLC sistema. Od Elektro ključna moč do 30 kW) do 11,02 evra/ pogodbe je bila na Občini Domžale v Druga postavka pa je omrežnina za hodka do treh odstotkov. A tudi te šte- ta namen ustanovljena komisija, ki je meritev količine odjema zemeljskega vilke se lahko spremenijo, če nastane redno pregledovala izvajanje, Petrol plina, ki je odvisna od velikosti in vr-potreba po spremenjenem fiksnem in jim je tudi poročal. Komisija je med ste merilne naprave, lastništva meril-variabilnem delu omrežnine, v kolikor drugim pregledovala tudi ekonomsko ne naprave ter odgovornosti za njeno se spremeni število odjemalcev, poraba argumentacijo cene in se o aktivnostih vzdrževanje in menjavo. ali celo konkurenčnost plina. posvetovala s strokovnjaki za posa­mezna področja. Kot smo izvedeli, so Agencija za energijo: Pavšal Ponekod brez ZP, lahko bi imeli s koncesionarjem v tistem času pote­ se je resnično povišal za 248 UNP, ampak … kala pogajanja glede cene omrežnine odstotkov Ena od opcij, ki jih opredeljuje konce­ in plina. A nov energetski zakon, odpi-Leta 2015 so bile v Uradnem listu ob-sijska pogodba, je tudi oskrba z lokal­ ranje trga s plinom, je to prekinil, ko­javljene tarifne postavke omrežnine nim UNP plinskimi sistemi (lokalnimi misijo pa je občina pozneje razpustila. tudi za Petrol, kot pravijo na Agenciji plinskimi sistemi kontejnerskega tipa Preverili smo, kako nadzor poteka za energijo, pa iz tega izhaja, da se je z utekočinjenim naftnim plinom) za danes, ko te komisije ni več. »Nadzor v letu 2016, glede na leto 2015, zaradi kraje Bišče, Brezje pri Dobu, Gorjuša, se izvaja večinoma ob začetku novega spremenjenega razmerja med fiksnim Mala Loka, Selo pri Ihanu, Škocjan, leta, ko koncesionar v skladu s Pogod­in variabilnim delom omrežnine za di-Zagorica pri Rovah in Žiče. »Smisel­ bo o upravljanju obstoječega plinovo­stribucijo spremenila višina fiksnega nost izgradnje lokalnih plinovodnih dnega omrežja v poročilu poda stanje in variabilnega dela tarifne postavke sistemov v navedenih krajih smo pre­ glede tekočega vzdrževanja obstoječih za distribucijo. verili z anketo, ki smo jo izvedli v ob­ osnovnih sredstev v upravljanju za te­»Tako je bila v odjemni skupini CDK4 dobju od 20. 10. 2009 do 31. 12. 2009. koče leto, program obnove in razvoja (odjemalci, ki imajo porabo od 1501 do Anketni list je bil poslan na vse (296 = osnovnih sredstev ter vrednost amorti­2500 Sm3 zemeljskega plina na leto) 100 %) naslove v obravnavanih krajih. zacijskih sredstev. Prav tako se preveri sprememba razmerja med fiksnim in Na anketo se je odzvalo 47 (15,88 %) višina povračila za priključitve na plino­variabilnim delom tarifne postavke naj-anketirancev. 8 (2,70 %) anketirancev vodno omrežje glede na rast življenjskih večja, vendar je imela zaradi sočasnega gradnjo UNP sistemov zelo podpira, 27 stroškov. Vsa ostala problematika glede (9,12 %) anketirancev je proti gradnji omrežja z zemeljskim plinom pa se rešu-UNP sistemov, 12 (4,05 %) anketirancev je sproti,« nam je povedal Janez Bizjak. je indiferentnih (gradnja UNP sistemov Dosedanje delo kot dobro ocenjujejo Pavšal se je za odjemalce, ki imajo jih ne zanima), 23 (7,77 %) anketiran­tudi na Petrolu. »Distribucija zemelj­ porabo zemeljskega plina od 1501 do cev je proti gradnji UNP sistemov, zah­skega plina je bila od oktobra 2002, ko 2500 Sm3 resnično povišal za 248 od­ teva pa, da se v njihovih vaseh (Bišče, smo prevzeli distribucijski sistem zemelj­ stotkov, vendar se je hkrati del tarifne Mala Loka) zgradi plinovodno omrežje skega plina Domžale, resno prekinjena postavke, imenovan poraba, znižal zemeljskega plina. Od 8 anketirancev, samo leta 2003, ko smo širili obstoječe za 39 odstotkov,« so nam potrdili na ki gradnjo UNP sistemov zelo podpirajo, omrežje v vse smeri. Zgradili smo celotno Agenciji za energijo. bi 1 anketiranec UNP uporabljal ne gle­ plinovodno omrežje, ki je bilo predvide­de na ceno, 3 anketiranci bi UNP upora­ no po koncesijski pogodbi. DSZP redno znižanja tarifnih postavk za porabo na bljali, če bi bila cena primerljiva s ceno vzdržujemo in kontroliramo ter tako končni znesek omrežnine manjši vpliv. ZP, 4 anketiranci bi UNP uporabljali, Ljubljana do Petrola se podatki prenese-kW (nad 300 kW). »V skladu s koncesij-zagotavljamo zanesljivo in varno obra-Iz tega izhaja, da se je na primer za od-če bi bila cena UNP primerljiva s ceno jo preko obstoječe informacijske poveza-sko pogodbo je 95 % povračil prihodek tovanje. Prizadevali si bomo, da bo tako jemno skupino CDK4 spremenil fiksni del energenta, ki ga uporabljajo (ELKO, ve, ki ustreza vsem varnostnim zahtevam Občine Domžale. V obdobju 2003–2016 tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti pozi­tarifne postavke za distribucijo – to je drva). Anketa je nedvoumno pokazala, glede informacijsko komunikacijskih po-je Občina Domžale iz naslova povračil vamo vse naše uporabnike, da tudi svoje pavšal, in sicer s 6,3105 evra na mesec da bi bila gradnja lokalnih plinovodnih vezav. Daljinski zajem in posredovanje za priključitev na plinovodno omrežje notranje plinske napeljave in naprave v letu 2015 na 22 evrov na mesec, hkrati sistemov na UNP ekonomsko neupravi-merilnih podatkov odlično deluje. Velika prejela 846.169,32 evra,« dodajajo na ustrezno kontrolirajo in vzdržujejo.« pa se je spremenil tudi variabilni del ta-čena naložba,« so nam še povedali na pomanjkljivost sistema pa je cena odčit-Petrolu. Stvari so jasne. Seveda je bila odločitev, da pripe­rifne postavke za distribucijo – poraba, Petrolu, kjer hranijo analizo ankete. ka, ki bistveno presega ceno fizičnega ljemo plin v Domžale dobra. Zakaj? in to z 0,1691 evra za Sm3 na 0,1021 evra odčitka,« so nam povedali na Petrolu. Kdo danes nadzoruje izvajanje Pozitivni učinki so se čez leta izkaza­za Sm3 zemeljskega plina. Pavšal se je Koliko časa še meritve ‘od hiše V sodelovanju s Fakulteto za stroj-koncesijske pogodbe? li, v prvi vrsti se je izboljšala kvaliteta za to odjemno skupino resnično povišal do hiše’? ništvo in Agencijo za energijo je bila Na občini smo preverili še, kako so zraka. Zemeljski plin je namreč najči­za 248 odstotkov, vendar se je hkrati V koncesijski pogodbi med Občino narejena tudi analiza daljinskega od-zadovoljni z izvajanjem koncesijske stejši fosilni energent, Domžale pa so del tarifne postavke, imenovan poraba, Domžale in Petrolom je tudi navedeno, čitavanja števcev, ki je pokazala, da bi pogodbe za distribucijo zemeljskega med drugim doživele tudi eno od hi­znižal za 39 odstotkov,« so nam potrdi-da bo koncesionar vzpostavil digitalni bila uvedba sistema daljinskega odči-plina. Kot napisano, je bila koncesijska trejših plinifikacij. Vendar pa je prav, li na Agenciji za energijo. sistem za daljinsko odčitavanje porabe tavanja za vsakega končnega odjemal-pogodba s Petrol, d. d., podpisana leta da občani in občanke vemo, zakaj in A kot dodaja regulator, se je le od-plina. Tega sistema danes v naši občini ca predraga in ekonomsko neupraviče-2002 za dobo 30 let, izvajanje danes je kako se spreminjajo postavke na na­jemalcem odjemnih skupin CDK4 in CDK5 še ni. Preverili smo, kdaj ga odjemalci na. Cena omrežnine bi močno poskoči-na polovici. »Do zdaj večjih zapletov ših položnicah za stroške, ki se jim (poraba od 2.501 do 4.500) na območju lahko pričakujejo, kdaj se bo preneha-la, glede na zgoraj navedeno bi strošek glede izvajanja pogodbe nismo imeli, še nekateri pač ne morejo izogniti. . Poziv odlagalcu nevarnih odpadkov ob cesti v Rudnik Pozivamo odlagalca, ki je pripeljal azbestne plošče za kritino ob cesti v Rudnik, da naj odpadke vozi na od­lagališče, ki je namenjeno tovrstnim odpadkom. V aprilu je bila čistilna akcija v občini Domžale. Nekaj prebivalcev s Hudega in z Opekarniške ulice smo sodelovali v čistilni akciji v organiza­ciji Turističnega društva Radomlje v sodelovanju z občino Domžale. Čistili smo območje od Hudega in Opekar­niške ceste do Rudnika. Za to obmo­čje skrbimo tudi čez leto, da sproti poberemo odpadke ob cesti in gozdo­vih. Opazili smo, da prav v času pred čistilno akcijo navozijo ljudje odpad­ke v gozd in ob cesti v Rudnik. Ljudje prepuščajo drugim, da bomo počistili za njimi ali pa naj ostanejo kar v na­ravi med zelenimi travniki, gozdovi in živalmi. Ko je bila čistilna akcija mimo in je bilo spet vse urejeno, pa si je nek­do dovolil pripeljati azbestne plošče za kritino na paleti in jih moral celo z dvigalom odložiti ob cesti. Tako se je znebil stare šare izpred hiše in na­ložil delo drugim, da bodo pospravili nevarne odpadke. Ali se odlagalec zaveda, kakšno škodo dela naravi, mi­moidočim, živalim in rastlinam? Ali se zaveda, da bi lahko v tem času, ki ga je porabil, da je pripeljal odpadke do Rudnika, lahko odpeljal tudi na ure­jeno odlagališče v Dob? Ali odlagalec razmišlja, da dela škodo tudi sebi? Narava je naš dom in naše življenje. Verjetno odlagalec ne razmišlja tako, ker bi v nasprotnem primeru odpadke odpeljal tja, kamor spadajo. O nevarnih odpadkih sem obvesti­la JKP Prodnik. Sporočilo so poslali Inšpekcijski službi Domžale in so ta­koj posredovali ter plošče odstranili. Za to skrb se jim toplo zahvaljujemo vsi, ki skrbimo za to območje in se vsak dan sprehajamo, tečemo in kole­sarimo po tej cesti v Rudnik. Pozivamo tistega, ki je pripeljal azbestne plošče za kritino ob cesti v Rudnik, da v bodoče vozi odpadke na urejeno odlagališče v Dob. Prav tako prosimo vse občane, da naj se poslu­žujejo vseh akcij, ki jih organizira JKP Prodnik za odvoz odpadkov, in ureje­nega odlagališča smeti v Dobu. Olga Šraj Kristan Urbani gladiatorji pustili svojo sled v gozdu Kar nekaj časa je že od dogodka, ki nosi naslov Urbani gladiatorji v Dom­žalah, če sem bolj natančen, že več kot mesec dni. Čeprav je minilo že toliko časa, pa še vedno opažam, da na gr­movju in drevesih visijo oznake, ki so označevale smer proge. Resnično me tak odnos organizatorjev do narave zelo žalosti. Za primer lahko povem, kako so na južnem Tirolskem izpeljali igre Xletix. Tekma je potekala v soboto na dveh pobočjih, v petek proti večeru so začeli postavljati šotore, ovire in oznake na progah. V soboto je poteka­la prireditev, ki se je je udeležilo prek tisoč tekmovalcev, po končani priredi­tvi so začeli s pospravljanjem ovir in oznak na progi. V nedeljo zjutraj, ra­zen razrite trave in sledov, ki so jih pu­stili tekmovalci, ni bilo nič drugega, kar bi kazalo na to, da je prejšnji dan tam potekala prireditev Xletix. Kaj pa pri nas v Domžalah? Ali resnično or­ganizator prireditve ni bil sposoben, da po končani prireditvi pošlje nekaj oseb po progi, da pospravijo vse tiste oznake, ki kazijo naravo? Je res tako težko pustiti naravo za sabo čisto? Ali pa so organizatorji pustili oznake za naslednje leto, pa naj zgleda še tako grdo in neokusno? Na moje pisanje ne pričakujem odgovora, vesel pa bom, če bo organizator prireditve Urbani gladiatorji v Domžalah poskrbel, da odstranijo vse oznake, ki visijo po gr­movju in drevesih ter so označevale potek proge. Tomaž Hren novice | starejši Jubilantka Angelca Veit šel na delo v Nemčijo in ostal tam, sama pa je vzgajala otroka in jima skušala za­gotoviti lepše življenje. Zato se je zapo­slila na tedanji Delavski univerzi, saj ji je delo omogočalo, da je bila več z otro­koma. Iz tega obdobja so prijetni spomi­ni na delo v kolonijah Zveze prijateljev mladine Domžale v Izoli, ko je kot ku­harica številnim otrokom pripravljalahrano. Že od samega začetka je članica krajevne organizacije za vrednote NOBSlavka Šlandra. Vesela je bila njihovega obiska in čestitk ter darila ob jubileju, voščilo pa je prejela tudi od Jesenskega cveta, katerega članica je bila. V stanovanje v bloku na Kamniški 14 se je preselila leta 1960. Čeprav živi v petem nadstropju, v bloku pa ni dviga­la, se prijetno počuti. Otroka sta zrasla, si ustvarila družini: Rado na Viru, Mar­ta v Nemčiji, tako da ima gospa Angel­ca danes tri vnuke in tri pravnuke. Po­sebej pohvali vnukinjo Renato, ki ji ve­liko pomaga. Vsak dan se po stopnicah sprehodi najmanj enkrat do dvakrat, včasih tudi večkrat, rada gre v trgovi­no, moraš biti med ljudmi, pravi. Sama kuha, najraje domačo hrano, peče in še vedno šiva. Samo kakšno fliko prišijem, kaj bi to … se smeji. Včasih pogleda ka­kšen časopis, tudi televizija je ne zani­ma preveč, vesela pa je obiskov. Pohva­li, da je živih še sedem bratov in sester, tudi trije polbratje in skupaj z domači­mi je bilo na praznovanju njenega jubi­leja prav veselo. Življenje ni bilo lahko, pravi, a ven­dar – tako je in tako ga moram vzeti. Najtežje je bilo po vojni, potem pa vsako leto boljše, se spominja. Naj bodo na­slednja leta še boljša, še polnejša zdrav­ja, spoštovana jubilantka Angelca, po­sebej za vas. Vera Vojska Foto Vido Repanšek Posvojitev otroka V Sloveniji otroci uživajo posebno varstvo in skrb, del tega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitve, ki jo natančno opre­deljuje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon določa samo popolno posvojitev, s katero se posvojeni otrok popolnoma izloči iz družine bioloških staršev in preide v druži­no posvojiteljev. Ob tem prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih bioloških staršev in sorodnikov, pa tudi pravice in dolžnosti bioloških staršev in so­rodnikov do njega. Med posvojen­cem in njegovimi potomci ter po­svojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka pravna razmerja kot med sorodniki. Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši. Posvojiti se sme samo mladoletna oseba, se pravi oseba, ki je mlajša od 18 let, za posvojitev otroka, starejšega od 10 let, pa je potrebno njegovo soglasje. Zakon opredeljuje tudi kriterije, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi postati posvojitelj. Za postopek posvojitve so pristoj­ni centri za socialno delo, s spre­membo družinskega zakonika pa naj bi odločanje o posvojitvi pre­šlo na sodišča. Interes za posvojitve pri nas narašča, kar je povezano tudi z dejstvom, da je po statistikah ne­ploden že vsak šesti par. Zmotno je prepričanje, da ljudje posvaja­jo otroke, ker so tako ‘humani in dobri’. Imeti otroka oziroma skr­beti za nekoga je prirojena člove­ška potreba in posvojitev za par v prvi vrsti pomeni uresničitev potrebe in velike želje. Posvojitev pa je mnogo več kot le želja. Je odločitev, izpolnjeno hrepenenje, poslanstvo, nenazadnje usoda, ki na isti krožnici poveže več lju­di, njihova dejanja pa pomembno zaznamujejo, ne samo otrokovo sedanjost, temveč v veliki meri determinirajo tudi njegovo priho­dnost. V tem kontekstu je posvo­jitev otroka tudi velikanska od­govornost vseh, ki smo v procesu udeleženi. Ker je posvojitev tako komple­ksno in zahtevno dejanje, se mora par, ki želi otroka posvojiti, pred posvojitvijo o njej tudi izobraziti oziroma se nanjo pripraviti. Otro­ku, ki ga bo posvojil, bo namreč treba v čim večji meri povrniti njegovo celovitost. Priporočljivo pa je, da par potrebo po staršev­stvu preveri tudi v kontekstu svo­jih drugih potreb, saj se lahko kaj hitro izkaže za nepremišljeno, če nismo pripravljeni na spremembe načina življenja. Preden se par odloči za posvoji­tev otroka, mora pogosto opraviti tudi s procesom žalovanja za la­stnim otrokom, ki ga morda nikoli ne bo imel. Otrokom, ki ne bo imel ‘maminih oči ali očetovega na­smeha’. Zelo pomembno je tudi, da par ozavesti svoja pričakovanja v zvezi z otrokom ter zna razliko­vati med njimi in realnostjo, med otrokom, ki si ga želi, in tistim, ki ga dobi, še zlasti, ko gre za posvo­jitev starejšega otroka, katerega osebnost je več ali manj zgrajena. Zavedati se mora tudi, da kronolo­ška in psihološka starost otroka, ki ga bo dobil, ne bosta usklajeni. Otrokov razvoj ne sme primerjati z razvojem drugih otrok, ki so bili rojeni v dobre odnosne pogoje, saj je posvojen otrok utrpel veli­ko stresa zaradi nezadovoljenih potreb. Da je stres lahko reguliral in preživel, pa je porabil ogromno energije, ki bi jo sicer porabil za vzporedne razvojne procese. Znano je, da v Sloveniji ni veliko otrok za posvojitev in je posvojitev slovenskega otroka bolj izjema kot pravilo. Razlogi so deloma v dobro urejenem sistemu socialnega var­stva, ki staršem v stiski nudi veliko podpore, materialne in strokovne. Naša država ima tudi dobro urejen sistem rejništva, ki nudi varstvo, vzgojo in oskrbo otrokom, ki tega nimajo zagotovljenega v sovji ma­tični družini. Čeprav je rejništvo po zakonu začasni ukrep, ugotavlja­mo, da v mnogo primerih traja dalj časa. Včasih bi bila za nekatere od teh primerov posvojitev ustreznej­ša rešitev in tudi dejansko se veliko rejništev po določenem času spre­meni v posvojitev. Na Centru za so­cialno delo Domžale je vlogo za po­svojitev otroka od leta 2010 pa do danes oddalo 20 parov. Enajstim je v tem času uspelo otroka posvojiti. Večinoma so posvojili otroke, ki so bili predhodno k njim nameščeni v rejništvo, v štirih primerih pa je šlo za posvojitev otroka iz tujine. Ker se v Sloveniji na posvojitev otroka čaka zelo dolgo, se večina sloven­skih parov odloča za posvojitev otroka iz tujine. Po podatkih informacijskega sistema si trenutno želi otroka po­svojiti okoli 550 slovenskih parov. Večina se jih odloča za posvojitev otroka iz Gane, Gvineje Bisao, Ru­sije, Češke, Nepala in Makedonije. S slednjo ima naša država od leta 2008 sklenjen bilateralni spora­zum, zaradi katerega so birokrat­ski postopki krajši in materialni stroški manjši. Na svojih življenjskih in delovnih poteh se srečujemo ljudje različnih generacij. Včasih se pozdravimo, povprašamo po zdravju, družini, velikokrat pa se le be­žno pogledamo, včasih niti to ne. Hiti­mo po svojih poteh, pa ni prav, in vsaj ob pomembnejših življenjskih jubilejih je lepo, da se ob jubilantu ustavimo, mu voščimo vse najboljše in želimo pred­vsem veliko zdravja. Tega mnenja je tudi župan naše občine Toni Dragar, ki, če le more in izve zanje, rad ob visokih življenjskih jubilejih občane in občanke obišče, jim čestita in zaželi, tudi v ime­nu občine, vse najboljše. Tako je čestit­ke in dobre želje izrekel tudi gospe An­gelci Veit iz Domžal, ki je praznovala 90. rojstni dan. Obiskala sem jo in izvedela njeno zanimivo življenjsko zgodbo, ki se je začela 31. marca 1927 na Rovah v dru­žini Šuštarjevih, kjer je bila prvi otrok vdružini Mihe in Ane Šuštar, po domače pri Koširju. Oče je delal kot električar, mama Ana je bila doma in skrbela za številno družino, v kateri se je rodilo kar 14 otrok, od katerih sta dva umrla. Ko je bila stara štiri leta, so se preseliliv Zaboršt. Že od zgodnjih otroških let je pazila na mlajše brate in sestre, spo­minja se velike skromnosti in revščine, saj je včasih zmanjkalo tudi kruha. Po osnovni šoli v Ihanu je šla pri 14 letih v službo, čeprav je po tihem razmišljala, da bi se šolala. Pa ni šlo. Podobno kot ona so v službo morali vsi otroci. Med vojno sta bila oče in brat v partizanih. Pomagala jim je in spomni se, kako so se dekleta na poti v Moravče, kamor so sem in tja prenašala različen material in pošto, posebej bala iti mimo dobske cerkve, kjer so bili žandarji. Pri 14. je začela šivati denarnice pri Okršlarju v zdajšnji stavbi občine, natoje delala v delavnici v Študi, po zdru­ sta se sin Rado in hči Marta. Mož je od­ Želje se lahko uresničijo Koliko krat se spomnimo na lastne želje ali želje svojih bližnjih? Kaj vse si želimo in ne storimo nič, da bi se nam stvari zgodile. Nekaterih želja ne moremo iz­polniti, včasih so neuresničljive, drugič pa je rešitev le korak stran. Največkrat slišani razlog je denar. Pa je res tako? Saj veste, nekatere stvari so neprecen­ljive in zadovoljen otrok, ki vidi morje in v njem čofota, odtehta še tako trdo prislužen denar. Babica, ki se ji čez zgu­ban obraz razleze nasmeh, ko po dolgih letih vidi svoj rojstni kraj, na katerega jo vežejo nostalgični spomini, izvabi tudi nam solze na lica. Zakaj bi stvari vedno prelagali v prihodnost, češ, saj bo bolje in bomo takrat šli na sanjsko potovanje, saj bo bolje in si bomo takrat privoščili nekaj, po čemer naša duša tako hlepi. Včasih je dobro želje uresničiti, saj zna biti za to pozneje prepozno. Ne spodbujamo zadolževanja, ven­dar nam v takih trenutkih kredit lah­ko zelo pomaga. Seveda pa se moramo njihove svetovalce, nekateri pa ponu­jajo spletne aplikacije, da lahko hitro in enostavno zaprosimo za kredit kar iz domačega naslonjača. Če denar po­trebujmo na hitro, kar čez noč, poišči­mo takega ponudnika, ki to omogoča, saj vemo, da znajo biti včasih postop­ki pridobivanja kredita strašansko dol­gi in zamudni. Zadnje čase se veliko govori o tem, da so nekomu zarubili hišo, čeprav je bil njegov dolg le 100 evrov. Pazimo, da se nam kaj takega ne zgodi. Dobro raz­mislimo, primerjajmo ponudbe, sposo­dimo si le toliko, kot bomo lahko vrnili, in denar porabimo smotrno. Včasih se splača najeti kredit, si ure­sničiti želje, saj zadovoljen in zado­voljen človek potem bolje in raje dela, lažje zasluži in na koncu kredit odpla­ča brez težav. Ostanejo mu lepi spomi­ni, ki jih brez manjše pomoči ne bi ni­koli imel. In le enkrat se živi, mar ne? najema kredita lotiti odgovorno. Poza­nimajmo se o vsem, postopkih za pri­dobitev kredita, katere dokumente po­trebujemo, koliko znaša mesečni zne­sek za odplačilo, koliko mesecev ali let ga bomo odplačevali, kakšne garan­cije so potrebne, koliko časa traja, da nam kredit odobrijo, kakšna je obrestna mera, so kje skrite kake pasti, kaj piše v drobnem tisku, povprašajmo prijate­lje in znance, kakšne izkušnje imajo z najemom kredita, so dobili gotovino … Vsak posameznik je odgovoren za svoje finance in do denarja se moramo vesti spoštljivo. Vemo, da ga ni enostavno za­služiti, zato dobro razmislimo, kako ga bomo lahko vračali. Ponudba na trgu ni tako majhna, zato poglejmo, kaj je na voljo. Razmi­slimo, koliko denarja potrebujemo in kdaj, ter si sami poskusimo izračunati, kako bomo dolg obvladali, da ne bodo posledice za nas slabe. Obiščimo ban­ko in se pozanimajmo, povprašajmo novice Lov na partizanske spomenike Geopedija je slovenska ustreznica nem posnetku. Na levi strani zaslona Googlovim zemljevidom, spletna va-kliknemo na ikono zelene kaplje, ki rianta Atlasa Slovenije. Uporabniki pomeni Dodaj novo točko, in odpre­vanjo vrisujemo svoje kolesarske ali jo se nam polja za vnos. Z levo miški­planinske izlete (samo zase ali pa za no tipko označimo na zemljevidu toč­javni ogled), nalagamo posnetke kra-ko, kjer se nahaja spomenik, potem pa jev ipd. Tule vabim k udeležbi pri is-vpišemo ime in tip spomenika, bese­kanju in vpisovanju spomenikov v sloj dilo na njem, navedemo vire in opiše-Partizanski spomeniki na Geopediji. mo dostop. Dodamo lahko tri fotogra-Zbirko lahko dopolnjuje kdor koli, fije. Eno napravimo čisto od blizu, da samo registrirati se mora. se čim jasneje vidi napis, drugo od da- Pomagajmo brezdomnim Različne izkušnje kažejo na raznolikost modrosti in moči ter v dnevnem cen­naših življenj, našega vsakdana. Ob-tru Šent Nova Gorica organizirali eno­stajajo na videz tako velike razlike, da dnevni dogodek. Pozitivni vtisi udele­povzročajo nelagodje. Nelagodje ob na-žencev na dogodku jim omogočajo na­vezovanju medsebojnih stikov je pod-daljevanje projekta. Na facebook strani prto s predsodki, pomisleki, zanemar-– Brezdomni za brezdomne lahko spre­jenjem, nesprejemanjem, kar nekatere mljate utrinke, zapise in podobe konč­posameznike obremenjuje in odmakne nih izdelkov. na rob družbe. Nelagodje ob pogledu, Dekleta vabijo tudi k sodelovanju na ljudi iz obrobja je od daleč vednozbiranja pasje hrane na dveh domžal­večje. Živimo z lastnimi, priučenimi, skih zbirališčih, v Hiši na travniku in posplošenimi predstavami o ljudeh, ki živijo drugače. Z bližino se ta občutek nelagodja manjša. Nelagodje, z medse­bojno interakcijo, s sodelovanjem spre­minjamo v odnos, enakovreden odnos. Zato smo, pripravljeno, pokošenodvorišče dnevnega centra Šent spreme­nili v delavnico lesenih pasjih ut. Za­bijali, lepili, sestavljali, merili smo vsi, vsi, ki smo z željo po druženju, spozna­vanju, sodelovanju osmim kužkom za­gotovili zavetje v mrzlih zimskih dneh. Uporabniki dnevnega centra Šent, zaposleni, prostovoljci prijatelji, soro­dniki in študentke socialne pedagogi­ke Domžalčanka Sara Lah, Ribničan­ka Ana Lovšin in Novogoričanka Tja­ša Frančeškin so združili svoja znanja, Kavarni Hiša. Hrana in pasje hišice bo­do odpeljali na eno od bosanskih sme­tišč, kjer se zadržujejo zapuščeni psi. Dogodek, z namenom doseči social-no spremembo na področju brezdom­stva in ob tem izdelovanje pasjih ut za brezdomne živali, so študentke skupaj z uporabniki izpeljale s pomočjo dona­torskih sredstev, donacije materiala za izdelavo s strani več podjetji po Sloveni­ji ter podpore bližnjih in prijateljev. Trenutno je vpisanih 1800 spomeni­kov, pa to najbrž ni niti polovica vseh. Državni Register nepremične kulturne dediščine pozna izbor okrog 2600 par­tizanskih obeležij, vendar brez fotogra­fij in brez besedil na njih. Navodila za delo na Geopediji so na začetni strani sloja (pod ikono črke i) in na spletišču Wikiverza pod naslovom Partizanski spomeniki na Geopediji. Spomenike, na katere smo nalete­li na nedeljskem izletu in jih poslika­li, vnesemo doma v naslednjih dneh. Umestitev bo lažja, če vklopimo sloj hišnih številk v ulični povečavi. Izbe­remo si fotografski (ortofoto) pogled: večji spomeniki se pri ustrezni pove­čavi zdaj že sami pokažejo na zrač- Britanska veleposlanica v Naši trgovin’ci leč, da je na njej cel spomenik ali pri ploščah hišna številka, in nazadnje še širšo okolico. Če nimamo pri roki vseh podatkov, nič narobe, dopolnimo jih kdaj pozneje. Vpisani spomenik dobi na zemljevidu zvezdico, klik nanjo od­pre opis spomenika. Nekateri popiso­valci so zelo izčrpno poročali o tragič­nih dogodkih, o katerih priča spome­nik, drugi vpisi so za zdaj še skopi. Če jih želimo dopolniti, kliknemo na iko­no za Uredi in vnesemo manjkajoče podatke. Iskanje spomenikov kje zu­naj naselij zna biti prav pustolovsko. Veliko lovske sreče pri iskanju in veselja pri vpisovanju spomenikov vam želim! – miran.hl adnik@gmail .com V Društvu Verjamem vate smo 21. aprila2017 sprejeli na uradni obisk britansko veleposlanico, njeno eksce­lenco Sophie Honey. Pod prisego, da v letu 2017 v čast 25. obletnici obstoja Veleposlaništva Združenega kralje­stva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji obišče 212 slovenskih občin, nas je na sončen petkov dan razveseli­la s toplim pozdravom in stiskom roke prav vsakemu od nas. Prav posebno naklonjenost je na­menila našim mladim z razvojno mo­tnjo in s tem pokazala, da ji je spre­jetost ranljivih skupin v družbi izre­dnega pomena. Tudi mi smo se skrb­no pripravili na njen sprejem in jo pre­senetili z priznano violinistko Damja­no Križman Kožar, ki je predano zai­grala na violino. Zelo dobro so se iz­kazali tudi naši mladi in po najbolj­ših močeh skupaj predstavili naše de­lovanje. Jaka in Lavra sta na zabaven način v angleščini predstavila svoje delo v Naši trgovin’ci, Jan pa je pono­sno zaigral na harmoniko in požel ve­lik aplavz. Veseli in ponosni smo, da smo bili deležni tako pomembnega obiska, za kar se iz srca zahvaljujemo Andreji Anžur Černič iz Zavoda MEPI. Vesn a Vehovec Ste tudi v vaši družini imeli včasih citre? V zadnjih letih citre vse bolj dobivajo mesto tudi v naši občini, saj je vsako leto več glasbenikov, ki jim igranje na­nje prinaša prijetne trenutke. K temu so največ prispevala dekleta iz Univer­ze za tretje življenjsko obdobje Dom­žale društvo Lipa, ki igrajo v citrarskih skupinah Notice in Siničke, nastala je tudi Banda citrarska iz Kulturnega društva Ihan, vse pa s svojimi vedno dobro obiskanimi prireditvami priva­bljajo ljubitelje tega instrumenta od blizu in daleč. Je pa tudi res, da nismo pozabili nastopov Kamniških koledni­kov, ki so bili tudi malce domžalski in z njimi enega najbolj znanih citrarjev Tomaža Plahutnika, pomembno me­sto med citrarkami pa ima tudi Tanja Zajc Zupan, da vseh ostalih ne ome­njam posebej. Citre, to ljudsko strunsko glasbi­lo iz družine brankal, o katerem lah­ko preberemo, da je bilo razširjeno predvsem v alpskih deželah in so na instrument, podoben citram, igrala že antična ljudstva, so po mnenju stro­kovnjakov igrali po številnih doma­čijah v Sloveniji. Po vedenju ljubite­lja kulturne dediščine Matjaža Broja­na pa je bilo moč najti citre tudi na na­šem območju, posebej pri premožnej­ših družinah, ki so jih navadno hrani­le v spalnicah pod posteljo. Med obema vojnama je navdušenje za citre polagoma splahnelo, nanje so igrali le posamezniki, popularne pa so Zakonca Habe z družinskimi citrami postale po uveljavitvi ansambla Mihe Dovžana, posebej znane iz filma Tretji človek, in nepozabne v Cvetju v jeseni. Obe filmski glasbi sta redno na spore-du citrarskih prireditev, ki so ožive­le po ustanovitvi Citrarskega društva Slovenije. Najbolje citre zazvenijo v priredbah slovenskih ljudskih nape­vov in domoljubnih pesmi. V Sloveniji pa je tudi nekaj mojstrov, ki citre roč­no izdelujejo. Posebej ljube so bile citre ženi ne­pozabnega domžalskega glasbeni­ka in pedagoga ter častnega občana Staneta Habeta, Minki. Nanje je naj­raje zaigrala v prazničnem času pred novim letom. Ob igranju in petju se je preselila v Hinje, v dni prvega po­znanstva z glasbenikom, od katere­ga smrti bo prihodnje leto minilo že 15 let. V njegovem življenju je imela pomembno vlogo, kar izvemo tudi iz knjige dr. Velimirja Vulikića: Glasbe­nik Stane Habe – Vrhničan v Domža­lah. Profesorju Stanetu Habetu je sta­la ob strani in pomagala vse življenje, glasbi pa sta zvesta tudi njuna otroka Tomaž in Minči. Vera Vojska BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o.na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradlji­vimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja NAZNANILO O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ IZ GOSTINSTVA Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 35469-10/2013, obveščamo vse povzro­čitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način: Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov od­padkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti. BIOTERA, D.O.O. novice Bi morda prispevali za letovanje socialno ogroženih otrok? V CČN Domžale-Kamnik sprejeli afriško delegacijo zveza prijateljev mladine dom­žale Zveza prijateljev mladine Dom­žale je v aprilu pripravila razširjeni sestanek, na katerem sta sprejeli po­ročilo o delu v letu 2016 in poročilo o finančnem poslovanju, prisotni pa so soglašali tudi z bogatim programom za leto 2017. Ker smo bralce Slamnika z uresni­čevanjem programa sproti seznanja­li, le na kratko o akcijah v letu 2016: medobčinski in regijski otroški parla­ment, programi dejavnosti med zim­skimi in letnimi počitnicami, še po­sebej letovanje otrok v Domžalskem Na sedežu JP CČN Domžale-Kamnik so v petek, 22. maja 2017, sprejeli dele­gacijo udeležencev šeste mednarodne konference Dan Afrike, ki je letos prvič potekala v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Skupaj s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve jih je toplo spreje­la direktorica dr. Marjeta Stražar in jim podrobno predstavila lani nadgrajeno čistilno napravo, ki je po zmogljivosti s 149.000 PE četrti največji sistem za či­ščenje odpadne vode v Sloveniji. Mednarodno sodelovanje Slovenije z državami Afrike, ki temelji na skupni viziji razvoja Evrope in Afrike, vklju­ čuje tudi spoznavanje skupnih gospo­darskih interesov. Slovenska podje­tja zaradi pravne, socialne in varno­stne negotovosti Afrike sicer še ne pre­poznavajo kot ugodno okolje za vlaga­nje, medtem ko si afriške države želi­jo, zlasti pri prenosu znanj, trajnejših partnerstev z evropskimi podjetji, ki bi jim pomagala do preoblikovanja, traj­nostnega razvoja in gospodarske ra­sti. Tesnejše sodelovanje naj bi poteka­lo tudi z izobraževanjem mladih afri­ških diplomantov, v graditev gospo­darskega partnerstva med celinama pa naj bi bila v bodoče v večji meri vklju­čena tudi Slovenija. Da bi se blagovna menjava Slovenije z Afriko okrepila, naša mala in srednja podjetja iz soro­domu na Krku (skupaj je letovalo 99 Tako prijetno je bilo na morju lani. otrok, med njimi socialno ogroženi brezplačno), prireditev za zlate bral-stiskah so enostarševske družine, pa ce, obisk Pikinega festivala, prvo-tudi družine z zdravstvenimi tegoba­majski tabor v Kranjski Gori, priredi-mi. Posebej je izpostavila odlično so­tve v tednu otroka in prazničnega de-delovanje z Zvezo prijateljem mladine cembra, sodelovanje v humanitarnih Slovenije in ZPM Ljubljana Moste-Po­projektih Halo, si za to, botrstvo, Po-lje. Predsednica se je za sodelovanje štar Pavli za šolske potrebščine, Poda-zahvalila vsem prostovoljcem ter tudi ri svoj par in druge. Posebej ponosni sodelujočim šolam in vrtcem. smo na dve zelo odmevni akciji zbira-Sprejet je bil program za leto 2017, nja finančnih sredstev, v sodelovanju ki se uspešno uresničuje, ob tem pa z ZPM Slovenije: obnova hiše zaradi je bilo opozorjeno še na nekatere ak­požara in nakup avtomobila za prevoz tivnosti: deset otrok iz ZPM Domža­nepokretnega otroka. Zaradi vse več le, ki imajo učne težave v matematiki, socialno ogroženih družin se je pove-se je udeležilo brezplačnega naravo­čalo plačilo stroškov za šole, elektriko slovnega prvomajskega tabor v Kranj­in komunalo. ski Gori, ZPM Domžale je že zagotovi- Ema Škrjanc Ogorevc, predsedni-la brezplačno letovanje za dve druži­ca ZPM Domžale, je ob tem ugotovi-ni na morju, pred kratkim pomagala z la, da narašča število družin, kjer sta več paketi oblačil socialno ogroženim oba starša brez zaposlitve, v socialnih v drugih občinah, veseli pa smo, ker je mlada glasbenica v okviru ZPM pre­jela štipendijo, ki ji bo omogočila na­daljnji razvoj na področju glasbe. Vabimo vse, ki bi radi prispevali za čim ugodnejše letošnje 10-dnev­no letovanje, posebej otrok iz soci­alno šibkih družin, v organizaciji ZPM Domžale v Domžalskem domu na Krku, da sredstva, vsak evro je dobrodošel, nakažejo na tekoči ra­čun ZPM Domžale, številka: SI56 0230 – 0001 – 9337 – 159, s pripisom – donacija za letovanje. Vse informacije dobite na telefon­ski številki: 041 728 179 in na telefon­ski številki: 01 721 27 91 v času uradnih ur, vsako sredo od 16. do 18. ure. Hva­la. Vera Vojska Foto: ZPM Junija so vrtnice z vsega sveta še posebej lepe Obiskovalci Arboretuma Volčji Potok so se že velikokrat prepričali, da je park lep prav v vseh letnih časih. Pa vendar jih je veliko med njimi, ki bi vas skušali prepričati, da je arbore­tum posebej lep v juniju, ko zacve­ti skoraj tisoč vrst vrtnic, ki zaradi svoje popolnosti in opojnosti vselej zaslužijo obisk ljubiteljev cvetja.Še posebej bo lep letošnji junij, saj Arboretum Volčji Potok gosti prvi Regionalni kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic. Kongres bo med 11. in 14. junijem 2017, skupaj z arboretumom ga pripravlja Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, prijavlje­nih pa je več kot sto udeležencev. Strokovna predavanja bodo v dopol­danskem času. Posebej ste vabljeni na Rožni dan 16. junij 2017 ob 18. uri. Udeležili se boste lahko predavanj, se družili z ljubitelji iz vse Slovenije in izbra­li najlepšo vrtnico. Očarale vas bodo balkonske zasaditve, v katerih bo­ste našli navdih za popestritev svojih balkonov in dvorišč. z novimi rastli­nami Še vedno si lahko ogledate šte­vilne orhideje, več kot tisoč kaktusov, po njihovi razstavi pripravljajo tudi strokovni ogled, ob obisku arboretu­ma pa si vzemite čas tudi za razstavo tropskih metuljev. Obisk arboretuma je primeren za vse generacije, pa ven­dar se še posebej potrudijo za otroke. Ti lahko obiščejo svoj pravljični koti­ček, kjer srečajo in se skoraj lahko po­govorijo z najbolj znanimi pravljični­mi junaki, še vedno v parku ‘strašijo’ dinozavri, vse bolj obiskani pa so ve­likani morskih globin, več kot deset kitov, izdelanih v arboretumu, v na­ravnih velikostih – najdaljši med nji­mi merijo skoraj 25 m. Posebej skrbno pripravljajo otroške ustvarjalne de­lavnice, naštejmo le nekatere: izdelo­vanje mandal iz naravnih materialov, slikanje morskih junakov, spoznava­nje morskih fosilov; spoznavanje ek­sotičnih instrumentov ter ustvarjanje različnih ritmov in plesov; indijan­ski večer, košarka s storži, izdelovali bodo morske velikane, spoznavali pa bodo tudi umetnine iz peska, skušali izdelati akvarij, posebej zanimivo pa zveni delavnica Teraristika za teleba­ne. Tudi na ‘večje’ ljubitelje cvetja in parka niso pozabili. Tako bo Matjaž Mastnak vodil po zgodovinskih vrtni­cah, čaka vas strokovni ornitološki sprehod, povabljeni pa tudi na delav­nico sajenja zelenjadnic za pozno po­letje, vabljeni pa tudi na družinskotelovadbo s ŠINŠINOM. Bližajo se počitnice in v Arboretu­mu Volčji potok pripravljajo Počitnice z Bioexom, poletno varstvo za otroke. Za vse delavnice velja: Plača se vstopnino v park. Delavnica je brez­plačna. Zberemo se pri kašči pri otro­škem igrišču. Obvezna prijava na pri­reditve@arboretum.si do četrtka, 22. junija, do 12. ure. Prosimo, da ob pri­javi pripišete še številko svojega mo­bilnega telefona (le za obveščanje o morebitni odpovedi dogodka). Dobrodošli! Vera Vojska dnih panog že načrtujejo krepitev go­spodarskega sodelovanja prek ustana­vljanja konzorcijev, v procese pospeše­vanja prodora na afriški trg pa je aktiv­no vključeno tudi ministrstvo za zuna­nje zadeve. V CČN Domžale-Kamnik se je afri­ška delegacija podrobno seznanila z dve leti trajajočim projektom nadgra­dnje čistilne naprave na terciarno či­ščenje, večinoma podprte z evropski­mi kohezijskimi sredstvi. Ta je obse­gala izgradnjo novih aerobnih biolo­ških stopenj s čiščenjem dušikovih in fosforjevih snovi ter novega vstopne­ga objekta za sprejem večje količine odpadne vode z ustreznim predčišče­njem. Direktorica je udeležencem od­govorila na vrsto vprašanj, poveza­nih s postopki čiščenja odpadne vode ter vzporedne proizvodnje bioplina in električne energije, pa tudi na vpraša­nja, povezana z organizacijo izobraže­vanj, ki jih podjetje s svojimi vrhunski­mi strokovnjaki že tradicionalno izvaja za druga komunalna podjetja, za kar je veljalo še posebej veliko zanimanje. Ob zaključku uradnega dela sprejema je v prijetnem vzdušju sledila še pogosti­tev s sezonskim sadjem in z domačimi slaščicami, ki jih gostje niso mogli pre­hvaliti, vsak udeleženec pa je v znak odprtih priložnosti sodelovanja prejel tudi brošuro in priložnostno darilo. novice Folklorna skupina Groblje praznovala 10. rojstni dan pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS in ob občinskem prazniku V Kulturnem domu Groblje, že od ne skupine Groblje, Domžale so nav­ustanovitve zatočišču Folklorne sku-dušili s spletom koroških plesov Prvi pine Groblje, je bil ob 10. rojstnem rej. Občudovali smo usklajenost, na­dnevu folkloristov imeniten kulturni gajive poglede, ljubezen do folklore, večer plesalcev, ki plešejo s srcem ter tudi kondicijo, ki jo nabirajo tako na ohranjajo in negujejo folklorno izro-vajah kot dosedanjih 140 nastopih čilo. Slovesnost je polepšala odloči-doma in v tujini: Italiji, Avstriji, Bel­tev predsednika RS Boruta Pahorja, giji, na Madžarskem in Hrvaškem.da prevzame častno pokroviteljstvo, Ženski pevski zbor Moj spev KD večer pa je bil, po mnenju mag. Rena-Groblje je pod vodstvom Petra Poga­te Kosec, podžupanje občine Domža-čarja zapel tri zanimive ljudske pe­le, tudi lep zaključek letošnjih občin-smi in bil hkrati potrdilo sodelovanja skih praznovanj. z društvi s sedežem v Kulturnem domu S projektom ADAM bo omogočeno sistematično odkrivanje zgodnje demence Med 8. majem in 7. julijem 2017, v šestih regijah po Sloveniji pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bole­zni živčevja Nevrološke klinike Univer­zitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvajajo projekt ADAM. Gre za vseslo­venski projekt zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski popu­laciji. Projekt so med 15. in 18. majem izvajali tudi v Domu upokojencev Dom­žale, kjer so pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so izpostavili, da demenca postaja vedno večji problem sodobne družbe, saj število bolnikov, zaradi staranja prebivalstva, strmo narašča. Po besedah Cvete Zalokar v svetu živi več kot 47,5 milijona ljudi z demenco: »V Sloveniji število obolelih ocenjujemo na več kot 32.000, za njih pa skrbi kar 100.000 svojcev, zdravstve­nih in socialnih delavcev ter drugih. De­menca torej ni le zdravstveni problem, ampak močno obremenjuje širšo družbo kot celoto.« V nadaljevanju je izpostavi­la projekt Alzheimer caffe, ki poteka v Domžalah. Gre za pogovore o demenci in v zadnjih štirih letih so jih izvedli že 30. Na pogovorih so gostili strokovnja­ke, ki so udeležencem teh pogovorov podali številne koristne nasvete, kako se soočati z demenco. Bodo morali pa po njenih besedah zdaj narediti korak naprej. Eden izmed njih je tudi dnevni center v Domžalah. Pri tem bi morala sodelovati tudi lokalna skupnost. Projekt ADAM, vseslovenski pro­jekt zgodnjega odkrivanja demence, je predstavil mag. Manuel Kuran iz Co­-founder&CEO, ki je povedal, da ima projekt tri namene: ozaveščati širšo in tudi strokovno javnost glede naraščajo­če problematike demence ter s tem tudi pripomoči k zmanjšanju stigme te bo­lezni, izvajati presejalne teste spomin­skih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence, in omogočiti aplikativno znanstveno-raz­iskovalno delo, usmerjeno v razvoj no­vih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomo­čjo EEG tehnologije. Jurij Dreo, Inštitut za nevro-lingvi­stično programiranje, je dejal da bo pro­jekt prispeval k medicinskem pomenu v zgodnjem odkrivanju te bolezni in nato v učinkovitem zdravljenju. Po njego­vih besedah je zgodnje odkrivanje de­mence doprinos tudi v psihološko-so­cialnem smislu, saj da ljudem neke ja­sne informacije, kako se bo njihovo ži­vljenje odvijalo v bodoče. Vsak bolnik ima pravico biti dobro informiran o svo­jem stanju, da se bo s temi problemi so­očil v prihodnosti kot tudi seveda nje­govi svojci. Projekt so uvedli tudi za na­mene znanstveno raziskovalnega dela. »ADAM razvijamo, testiramo in uvajamo neke nove pristope, za katere upamo, da bodo pomagali zdravnikom pri zgodnji diagnostiki demence,« je razložil Dreo. »Pri nas v domu imamo 170 stanoval­cev, od tega jih je okrog 40 odstotkov z diagnozo demence. Pri našem delu vidi­mo, da se z največ stiskami res srečuje­jo svojci. Ravno zato je potrebno ozave­ščanje in zato smo odprli vrata, da pro­jekt ADAM poteka pri nas. Pomembno je, da se o tem čim več govori in piše«, je po­vedala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. Sogovorniki so se strinjali, da bi bilo treba po lokalnih skupnostih poskrbeti za oskrbo v skupnosti. Na institucional­ni ravni je za to poskrbljeno. To so obli­ke dnevnega varstva, oskrbe v doma­čem okolju. Dr. Franc Habe je izposta­vil Društvo Šola zdravja, ki po vsej Slo­veniji vključuje 3.800 članov. Namen ju­tranje telovadbe po besedah dr. Habeta ni samo fizični, temveč tudi psihološki. Gre za obliko prijetnega druženja, saj vse to, kar udeleženci telovadbe doži­vijo zjutraj, s seboj odnesejo v nov dan. Besedilo in foto: Miha Ulčar Otroška folklorna skupina Kultur­nega društva Domžale je zaplesala ples Kdo ga je vidu! Oprekl je zginu ter z nagajivostjo, neposrednostjo in igrivostjo poželi glasen aplavz. Vodi­teljica Draga Jeretina Anžin je pred­stavila zgodovino jubilantov. Zače­tek je bil težak. Po prvih napornih va­jah so se nekateri poslovili, drugi so prišli. Prvič so zaplesali že 5. aprila 2008, septembra 2009 pa pripravili samostojni folklorni večer V Grobljah kot nekoč, pravo uspešnico, na kate­ro vas v septembru vabijo že devetič. Za glasbo je v začetku poskrbel har­monikar Robi Juvan, danes za glas­beno spremljavo skrbijo harmonikar­ja Ivan Trstenjak in Darko Javornik, kontrabasist Marjan Jeretina in klari­netistka Klara Cerar. Aranžerja glas­benih priredb Draga Rozmana je na­domestil Vlado Podlogar. Folkloristi so sprva nastopali v svojih narodnih nošah, ob 10. rojstnem dnevu pa že imajo originalne kostume, ki so na območnih srečanjih ocenjeni z viso­kimi ocenami od 9 do 10. Prvič so sla­vljenci zaplesali splet gorenjskih ple­sov Čez gmajnico domov, za njimi se je s spletom prekmurskih plesov Vsa­ka dekla sinka ima predstavila Fol­klorna skupina Cerklje, ena prvih, ki je gostovala na folklornih večerih ju­bilantov. V drugem nastopu Folklor-Groblje. Jubilanti so se posebej za po­moč in sodelovanje zahvalili Antonu Košenini, predsedniku KD Groblje, ter Društvu narodnih noš Domžale: Olgi Pavlin, Boži Bauer, Betki Kralj, Andre­ji Šušteršič in ostalim. Poseben aplavz je bil namenjen Nevenki Unk-Hribov­šek, umetniški vodji ter letošnji nagra­jenki Občine Domžale, in Francu Hri­bovšku, predsedniku društva. Nato smo jubilante občudovali v spletu do­lenjskih plesov Na gori je moj dom, jim večkrat namenili aplavz na odprti sce­ni. Navdušila je tudi Hrvaška folklor­na skupina Ante Zaninović iz Kaštel Kambelovca pri Splitu, ki so zaplesa­li stare splitske plese ter nas spomni­li na vroče poletje in morje. Za zaklju­ček imenitnega folklornega večera so spet poskrbeli jubilanti, ki prav vsa­ko leto postavijo nov splet plesov. To­krat so zaplesali splet gorenjskih ple­sov Pozdrav Domžalam s črnimi delov­nimi domžalskimi slamniki. Sledile so pohvale, čestitke in poz­dravi prijateljev ter sodelavcev, med njimi tudi Antona Košenine, ki jim je čestital in darilo izročil v imenu KS Jarše-Rodica in KD Groblje, Marol­tova priznanja je, skupaj s čestitka­mi in pohvalami izročil Matej Primo­žič, koordinator JS za kulturne dejav­nosti RS, Domžale in posebej izpo­stavil vlogo predsednika FS Groblje, Polprodukt FEELC začasno naselil opuščene prostore nekdanje Metalke Prostore nekdanje Metalke je v tednu pred prazniki za hip naselila nova vsebina. Prostori, ki že več let čakajo na ponovno uporabo, je naselil polprodukt FEELC. Ponedeljek, 24. aprila: V sredini opu­ščene galerije razgrnjena preproga. Na preprogi sestavljena konstrukcija iz od­padnih plastičnih veder. Konstrukcija s treh strani osvetljena z reflektorji. Torek, 25. aprila: Prav tako kot ve­čer pred tem je bila preproga še vedno razgrnjena, konstrukcija sestavljena in osvetljena. Ob 20.00 se je pred vhodom počasi začela zbirati množica obisko­valcev. Okoli 20.10 je bila množica po­vabljena v notranje prostore. Prvi obi­skovalec vstopi, konstrukcija iz rablje­nih veder se podre in prostor se na novo vzpostavi. Avtor projekta Jernej Giran­don se najprej zahvali prvemu obisko­valcu za pomoč pri organizaciji kaosa, nato pa predstavi svoj polprodukt. Polprodukt FEELC z odpadnim ve­drom sestavimo v priročen tabure ozi­roma stolček brez naslona. Odpadno plastično vedro predstavlja nosilno konstrukcijo tabureja, le temu je doda- Nadaljujemo z dobrodelnimi akcijami V aprilu in maju 2017 je v Mercatorje­vem centru v Domžalah spet potekala dobrodelna akcija zbiranja hrane pod naslovom Zbiramo hrano. Lahko pri­spevaš? Domžalski Rdeči križ je vedno znova presenečen nad odzivom ljudi, ki so tudi tokrat pokazali svojo dobro­delnost in sočutje do tistih, ki potre­bujemo pomoč. Sekretarka Območnega združenja RK Domžale Majda Mernik se ob tej priložnosti v imenu RK iskreno zahva­ljuje prostovoljcem krajevne organiza­cije Vir za njihovo sodelovanje v april­ski akciji, seveda pa tudi vsem, ki ste darovali. Nabralo se je namreč kar šti­ri polne vozičke hrane in higienskih pripomočkov. Posebna zahvala gre donatorjema, ki sta darovala 100 kg moke in več paketov otroških plenic. Kupci v Mercatorjevem centru so bili dobrodelni in zelo radodarni tudi 20. maja 2017, za kar ponovno iskre­na zahvala. Vse zbrano blago Območ­no združenje Rdečega križa Domža­le, ki se ob tej priložnosti spet iskre­no zahvaljuje vsem darovalcem, raz­deli socialno ogroženim družinam in posameznikom ter jim tako olajša ži­vljenje. Če boste v Mercatorjevem tr­govskem centru v juniju in želite po­magati, dobrodošli! Pa še ena prijetna novica in zahva­la: Občinsko združenje Rdečega kri­ža Domžale je pred kratkim na letova­nje socialno ogroženih otrok na Debe­li Rtič poslalo deset otrok, z njimi pa je bila tudi članica ekipe Prve pomoči Viktorija Capuder, ki je za udeležence pripravila delavnice prve pomoči. Zahvala: Območno združenje Rdečega križa Domžale se iskre­no zahvaljuje za plemenita deja­nja vsem krvodajalcem in krvoda­jalkam, ki ste se udeležili krvodajal­ske akcije v maju 2017. Hvala, ker s svoj krvjo rešujete življenja! Hkra­ti pa hvala tudi Občini Domžale, ob­činskima odboroma SDS in NSi ter Zvezi prijateljev mladine in Centru za mlade Domžale, ki so omogočili izvedbo krvodajalske akcije v Dom­žalskem domu. Vera Vojska Domžale dr. Franca Hribovška. Bro­nasta Maroltova priznanja sta preje­la Štefan Hribar in Alojz Zemljič, sre­brna, za 10-letno delo: Jožica Banjac, Marija Drašček, Elizabeta Kralj, Tade­ja Kurent, Lidija in Damjan Muzga, Jo­sipa Pestotnik, Alojz Podobnik, Dani­ca in Jože Povše, Franc in Milka Str­le, Viktor Ves, Darinka Šme in Andre­ja Šuštaršič. Nevenka Unk Hribovšek je prejela častno Maroltovo priznanje.Jubilanti so dr. Urši Šivic za strokovno sodelovanje ter srčnost in prijateljski odnos podelili bronasto priznanje. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker Bodi, kar si, a bodi samo ti Kaj je lepše darilo za rojstni dan kot knjiga z naslovom Jaz, moje pesmi in mojih 748 resnic, ki jo slavljenec dobi od svojih domačih. Tovrstnega darila je bil deležen Jože Lončar – LOJD (Lon­čar Jože Dob). Ob 70. rojstnem dnevu so mu domači, predvsem hči mag. Tea Kotnik, pripravili prijetno preseneče­nje, knjigo zbranih pesmi in 748 resnic, obenem pa se je žena Marija sprehodi­la po njegovi pestri življenjski poti. V knjigi so zbrane pesmi in resni­ce, ki jih je Jože pisal ob različnih pri­ložnostih vse življenje. Njegovih misli, pesmi in resnic smo v veliki meri de­ležni tudi člani krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Krtina, Dob, saj nam jih posreduje na slovesnostih, obiskih spominskih obeležij pa tudi na prijetnih srečanjih ob spoznavanju za­nimivosti in znamenitosti naše domo­vine, ter tako polepša skupne trenut­ke. Jožetu voščimo vse najboljše ob 70. rojstnem dnevu, njemu in domačim pa iskrene čestitke za res nepozabno dari­lo slavljencu ob življenjskem jubileju! Vera Vojska na FEELC prevleka izdelana iz naravne ovčje volne. Uporaba FEELC prevleke nam omogoča, da po uporabi vsebine plastičnega vedra ne zavržemo, ampak ga ponovno uporabimo. Ker želi avtor uporabnike aktivirati, je FEELC na vo­ljo brez vedra. To pomeni, da si mora uporabnik sam priskrbeti vedro, ga oči­stiti in nato uporabiti. Tako FEELC ne sledi klasičnemu potrošniškemu vzor­cu, ki nam narekuje, naj stvari kupimo, uporabimo, zavržemo in kupimo novo. FEELC teži k aktivaciji uporabnika prek procesa do razmisleka in šele na to konzumiranja. Tako je večja verjetnost, da polprodukt ne bo končal v smeteh. Več o polproduktu si lahko preberete na spletni strani: www.feelc.si. Med 10. in 17. junijem se ustavite po nakupih v nakupovalnem parku STOP SHOP Domžale na Ljubljanski cesti 151 in sodelujte v vroči nagradni igri. društva Akcija cvetja za gospodinjstva So vezi, ki se nikoli ne 2017 pretrgajo … Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale je na svoji Medgeneracijsko literarno srečanje v pesmih in spisih na Poročilo o delu Ravno na dan, ko se je veliko ob­čanov odpravilo na prvomajski oddih, je narava, praktično v istem času kot lani, le v drugi obliki – lani s snegom in žledom, letos pa z veliko količino padavin v kratkem času – poskrbela, da so tisti, ki so ostali doma ali celo na delovnih mestih zaskrbljeno zrli v nebo in naraščajoče potoke in reke. Tako smo 28. in 29. aprila šestkrat posre­dovali zaradi omenjenih padavin, predvsem preprečevali večjo škodo – preusmerjali smo vode, odpira­li lopute in čistili jaške, pokrivali strehe, izčrpali pa smo tudi 150 kubičnih metrov vode iz podhoda ob Kamniški Bistrici. Še več dela so opravili gasilci prostovoljnih gasil­skih društev GZ Domžale. Tega dne smo posredovali še na Viru, kjer se je v stanovanju vnela električna instalacija pomivalnega stroja in v Preserjah pri Radomljah, kjer smo skupaj s homškimi prostovoljnimi gasilci pogasili drvarnico ter uspeli rešiti vrtno mehanizacijo in orodje. Dokaj neobičajen klic smo preje­li 24. aprila - ob ribniku pri motori­stih oziroma ihanski skakalnici naj bi bila poškodovana labodka. Ni šlo za posledico aviarne influence (pti­čje gripe), ampak naj bi jo namerno poškodovala neznana oseba. Z roba ribnika smo jo dvignili z avtolestvi­jo in jo v oskrbo predali veterinarju. Še zanimivost: letos smo pomagali že prek štirideset poškodovanim ali obolelim osebam, a smo le v tem primeru prejeli prošnjo s strani no­vinarke večjega slovenskega medi­ja, da bi o naši intervenciji naredila medijsko zgodbo. Vsekakor je naše poslanstvo poleg reševanja ljudi in premoženja tudi reševanje živali in narave. Ko smo 10. maja prejeli klic, da je pri vrtcu Urša v Domžalah avto zbil otroka, se je vzdušje v trenut­ku spremenilo, takrat dežurni ga­silci so z dvema voziloma odhiteli na kraj dogodka. K sreči ni bilo hujšega, gasilci so zavarovali kraj dogodka in pomagali reševalcem NMP Domžale, ki so nato poško­dovanega otroka prepeljali v UKC Ljubljana. Odpirali smo vrata, pomagali reševalcem pri prenosih, imeli smo nekaj lažnih požarnih alarmov in manjše število prometnih nesreč. V eni od teh je bil udeležen in lažje poškodovan električni avtomobil znanega proizvajalca električnih vozil. Med pregledom vozila so nam kar iz proizvajalčevega ser­visnega centra sporočili, da je z avtom vse v redu in baterij ni po­trebno odklopiti, o čemer smo se seveda prepričali tudi sami. Sicer pa se vse pogosteje zgodi, da nas pri posredovanju na avtocesti pri­čaka izpraznjen vozni pas in neovi­ran dostop do kraja nesreče. Akcija Ustvarimo Reševalni pas na avto­cestah počasi, a vztrajno prodira v osveščenost voznikov. Vozniki, pohvalno in le tako naprej! Poleg rednih službenih obve­znosti in izobraževanj se v prostem času trudimo udeležiti čim več športnih in kulturnih dogodkov. Naš dvanajstčlanski pevski zbor poklicnih gasilcev vadi nove pe­smi, z nogometno ekipo smo se udeležili turnirja slovenskih po­klicnih gasilcev, tekli pa smo tudi na istrskem teku poklicnih gasil­cev. Posebej zanimiv je bil pohod domžalskih interventnih služb (policistov, reševalcev in gasilcev) po Soriški planini. redni seji sveta tudi v letošnjem letu sprejela sklep, da bo organizirala spomladansko akcijo cvetja za lepše in bolj cvetoče mesto Domžale. Praznovanje Dneva slovenskih ribičev Kamniška Bistrica 2017 Ribiška zveza Slovenije je leta 2014 sprejela sklep o Dnevu slovenskih ribičev, ki ga ribiči na celinskih vodah praznujemo vsako leto 20. junija. Ribiška družina Bistrica Domžale organizira s tem namenom že drugi tak praznik, ki bo letos potekal na Kamniški Bistrici. Namen dogodka je združiti ribiče, člane in nečlane ter predstaviti širši javnosti ribolov, ribiško upravljanje, ribolovne revirje, vrstni sestav rib v vodah, novosti pri tehnikah ribolova ter druge zanimivosti vodovja, s katerim upravlja­mo v Bistriškem ribiškem okolišu. Datum in časovni termin: sobota, 10. junij 2017, od 9. do 15. ure Lokacija ob Kamniški Bistrici: Zelenica ob piknik prostoru pri Turističnem društvu Radomlje (ob tenis igrišču) na Škrjančevem.Dogodek bo potekal v okviru priredi­tve Pohod ob reki, ki povezuje, od Domžal do Kamnika. Namen dogodka: Ribiči in neribiči (člani, nečlani) se lahko preizkusite v praktičnem muharjenju pod vodstvom naših izkušenih mentorjev Demonstracijska predstavitev muharjenja – 15 minut (ob: 9.15, 12. in 14. uri) Prikaz vezanja umetnih muh Info pult Hitri ribolov v lovu največje ribe za pokal ob praznovanju Dneva slo­venskih ribičev (ob 10. in ob 13. uri) Program: 9.00 – nagovor predsednika RD Bistrica Domžale 9.15 – demonstracijska predstavitev muharjenja in izvedba progra­ma po urniku Upravni odbor RD B istrica D omžale ks slavka šlandra domžale Akci­ja cvetja je potekala v petek, 12. maja 2017, v Češminovem parku v Domža­lah, kjer je lahko vsaka stanovanjska hiša in stanovanje v krajevni skupno­sti prejelo paket cvetja, v katerem je bilo pet sadik balkonskega cvetja, ki jih je pripravilo Vrtnarstvo Tratnik z Rodice. O naši akciji smo krajane pra­vočasno obvestili v občinskem glasilu Slamnik. Krajani so iz rok predsednika in članov sveta Krajevne skupnosti Slav­ka Šlandra ter naših sodelavk pre­jeli brezplačno 900 paketov z roža­mi. Skupno smo razdelili 4500 različ­nih rožic za okrasitev balkonov in vr­tov. Pozabili nismo tudi na Vrtec Urša ter enote Čebelica, Bistra in Češmin, OŠ Domžale, OŠ Rodica, OŠ Roje, Sre­dnjo šola Domžale, Dom upokojencev, Zdravstveni dom Domžale in Kinolo­ško društvo Domžale ter s tem poskr­beli za lepo urejeno okolico. Prav tako so bila na novo nasajena tudi cvetlič­na korita ob Kamniški Bistrici. Akcija je bila s strani krajanov uspešna, tudi glede na množičen od­ziv in njihove pohvale, tako da smo tudi letos pripomogli k lepšemu vide­zu krajevne skupnosti in centra Dom­žal. Marjan Ravnikar, predsednik K S Sl avko Šl andra temo Materino naročje Tako je v eni od svojih pesmi zapisala Janka Jerman, ki je skupaj s članicami literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale: Marijo Dodič, Janko Jerman, Lidijo Konda, Anico Kvas, Mijo Stupi­ca, Miro Smrkolj, Zlatko Levstek (tudi voditeljica prireditve) in Eleno Skok ter z učenci Osnovne šole Venclja Per­ka Domžale nastopila na Medgenera­cijskem literarnem srečanju v pesmih in spisih na temo Materino naročje v dvorani Domžalskega doma in ob so­delovanju Centra za mlade Domžale. Večer je bil tak, kot nadaljevanje v že omenjeni pesmi … polepšal je dni, pri­nesel radost. V marcu sta namreč kar dva pra­znika, namenjena ženskam in mate-ram, zato so pripravili večer, v kate­stisnejo v njihova naročja. Slišali smo čudovite pesmi in prispevke vseh ude­leženk, pa tudi Mici Jenc in Silve Mi­zerit. Z Osnovne šole Venclja Perka, pri­pravila jih je mentorica mag. Tina Pre­glau Ostrožnik, so nastopili: Blaž Me­žnar, Gaja in Tjaša Škofic, Sara Špel­ko, Konstantin Kostja Birk in Živa Ko­vač. Prebrali so tudi prispevka Zare Miočić in Valentine Laure Dolenc. V svojih prispevkih so o maminem naro­čju napisali, da zna vedno pomagati, jih obdati s toplino, ponuditi podpo­ro, jih imeti rada v vseh obdobjih, tudi ko je jezna in stroga – jo imam rad. V nadaljevanju večera smo s pesni­cami in pisateljicami iz Lipe podožive­li trenutke materine ljubezni, ki jih še vedno greje, ki je neizmerna, prisluh­ rem smo od voditeljice Zlatke Levstek slišali, da so besede sladek med, most prijateljstva, trdna vez, ki boža mate­rino brezpogojno večno ljubezen do otroka. Zadnji dan marca smo prisluh­nili poeziji in prozi slušateljic Lipe, ki so v prvem delu predstavile impresi­je na temo Materino naročje, v kate­rih so obudile spomine na svoje mate-re, spregovorile o svojih otrocih, poza­bile pa niti na svoje vnuke, ki se radi nili spominom na prijetne trenutke in življenjske zgodbe, na koncu tudi za­hvali voditeljice Zlatke očetu in materi … »brez vaju ne bi bila, pa sem srečna, sončna …«. Uživali smo v večeru, ki je prinesel vse, kar prinaša materino na­ročje: toplino, ljubezen in varnost ter se preselili v svoje otroštvo, objeli svo­je mame in bili srečni. Vera Vojska Foto : Miro P ivar Avtotehnika, d. o. o., Ravnikarjeva 5, 1230 Domžale V podjetju Avtotehnika, d. o. o., Domžale predelujemo dostavna vozila v hladilnike in servisiramo avtomobilske klimatske naprave. Ste dober avtomehanik in vas zanima novo delo, pa nimate dovolj izkušenj s klimatskimi napravami? Ni problema – mi vas bomo naučili! Razpisuje­mo namreč prosto delovno mesto AVTOMEHANIK (M/Ž). Opis delovnega mesta: • Vgradnja hladilnih naprav na popolnoma nova dostavna vozila – kombije • Servisiranje in popravila hladilnih naprav • Popravila avtomobilskih klimatskih naprav Pričakujemo: • Srednješolsko izobrazbo ustrezne tehnične smeri – avtomehanik • Vsaj 2 leti delovnih izkušenj • Zbranost in natančnost pri delu • Znanje vsaj enega svetovnega jezika/pasivno • Vozniški izpit B kategorije • Osebna urejenost in komunikativnost • Zaželeno je poznavanje osnov avtoelektrike Nudimo: • Raznoliko in dinamično delo v našem kolektivu • Urejeno delovno okolje – delo ni terensko • Stimulativno plačilo • Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo poznejše zaposlitve za nedoločen čas Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi pričakujemo po pošti ali prek elektronskega naslova podjetja info@avtotehnika.si. Za vse dodatneinformacije smo na voljo na telefonski številki 031 619 328 (Milan Štamcar). le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 17 društva Več kot 17.000 ur prostovoljnega dela za 5535 invalidov Medobčinsko društvo invalidov Domžale je edino društvo, ki v svojem okolju skrbi za probleme in potrebe invalidov. društ vo lipa dom žale Čipka na Kamnu V prostorih Društva Lipa Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdo­bje, je v petek, 12. maja 2017, pote­kalo odprtje razstave čipk, ki so jo poimenovali Čipka na kamnu. Na razstavi so se s svojimi deli pred­stavljali Klekljarska skupina Sla­mice, vezilje iz Domžal in skupina prostovoljk Unicef. Ob odprtju razstave klekljarskih del oziroma čipkarskih del so člani Društva Lipa gostili tudi posebne goste, oskrbovance Varstveno de­lovnega centra Tončke Hočevar Lju­bljana in članice Klekljarskega dru­štva Čebelica iz Most pri Komendi. Vse prisotne je v uvodu pozdravila predsednica društva Metka Zupanek in posebno zahvalo namenila Mariji Rupert, ki je v Društvu Lipa Domžale začela s to staro umetnostjo. Na razstavi čipk so bile prisotne tudi izdelovalke Unicefovih punčk. Vsa sredstva od prodaje so name­njena otrokom iz nerazvitega sveta. Te lepe punčke, ki nastajajo izpod rok Lipinih ustvarjalk, so že raz­veselile otroke in odrasle po vsem svetu. S punčko so na odprtju raz­stave razveselili tudi oskrbovance VDC Tončke Hočevar, saj so kot da­rilo Društva Lipa Domžale lahko po svoji izbiri izbrali najlepšo domžal­sko Špelco. V kulturnem programu na odprtju razstave čipkarskih del je sodelovala skupina Strunice, ki jo vodi Damjana Praprotnik. B esedilo in foto: Miha Ulčar turistično društvo radomlje in društvo upokojencev radomlje Izlet v čudovita mesta Kvarnerja Turistično društvo Radomlje in Društvo upokojencev Radomlje sta v soboto, 13. maja, že drugič skupaj organizirala enodnevni izlet, tokrat na odkrivanje lepot Kvarnerja. Organizacijo in vode­ nje do meje s Hrvaško je odlično opravil Igor Kuzmič, turistični vo­dič z licenco, naprej pa je oglede vodila simpatična, mlada vodička iz Istre. Začeli smo s tretjim naj­večjim mestom na Hrvaškem, z največjim pristaniščem v državi, z Reko. Kavica na glavnem spreha­jališču v centru nam je dala novo energijo, kajti čakal nas je obisk Trsata nad Reko. Pot smo nadalje­vali ob morju, Opatija, Ika, Ičiči, Lovran, Moščenička draga in na­prej do Moščenic, srednjeveškega mesteca nad Kvarnerskim zali­vom. Zadnja postaja na naši poti je bila Opatija. Sodelovanje obeh radomeljskih društev je tudi letos odlično uspelo. Polni vtisov o le­potah hrvaških obalnih mest smo se odpeljali proti domu. Povsod je lepo, a doma je najlepše! B esedilo in foto: Z l atka Levstek medobčinsko društvo invalidov domžale »Medobčinsko društvo inva­lidov Domžale je edino društvo, ki v svo­jem okolju skrbi za probleme in potrebe invalidov. V letu 2016 je bilo v društvo vključenih 1774 članov, od tega 1227 inva­lidov, in to I., II., III. kategorije ter delovni invalidi z oceno telesne okvare in inva­lidi pod posebnimi pogoji,« je povedala Vida Perne, predsednica društva, in po­hvalila delo na področju socialno zdra­vstvene dejavnosti v letu 2016, ki je po­tekalo pod vodstvom komisije, v sestaviHelena Weith, predsednica, ter Štefan Horvat in Milka Dolinar. Društvo deluje v javnem interesu na področju invalid­skega varstva, zato izvajajo osem po­sebnih socialnih programov. Poglejmo najpomembnejše naloge in podatke. Preprečevanje in blaženje social­nih ter psihičnih posledic invalidno­sti: Društvo se vsako leto srečuje z ve­dno večjo stisko invalidov zaradi sta­rosti in finančne nezmožnosti plačeva­nja osnovnih potreb. Z obiski invalidov na domovih, v bolnišnicah in v domo­vih upokojencev so spoznali njihovo ži­vljenje in probleme, posebej pa so se spomnili invalidov ob njihovih življenj­skih jubilejih (skupaj so obiskali 59 ju­bilantov). Zelo pomembno je preven­tivno delo pri ohranjanju zdravja, kjer je zdravstvene meritve opravilo 134 čla­nov. Poverjeniki – prostovoljci so obi­skovali težke delovne invalide ter jim pomagali omiliti stisko in nemoč pri iz­vajanju vsakodnevnih opravil – tudi ob pomoči Anine zvezdice, od katere so dobili 120 paketov s prehranskimi izdel­ki in jih razdelili med 212 socialno ogro­ženih članov. Za 37 težkih invalidov so pripravili pogostitev, obiskovali invali­de po težkih operacijah v bolnišnicah in na domovih. Komisija je po Pravil­niku o dodeljevanju finančne pomoči in upravičenosti do pomoči ugodno re­šila 45 prošenj, pozabili pa niso niti na zadnje slovo od 35 invalidov. Tako je bilo v ta program vključenih 1333 čla­nov ter opravljenih 5367 ur prostovolj­nega dela. Zagotavljanje zagovorništva: Vsebina programa se nanaša pred­vsem na nudenje pomoči invalidom pri vprašanjih s področja zakonodaje in delovnega razmerja ter invalidovih pra­vic, urejanja dokumentacije za pridobi­tev ocene telesne okvare ali socialne po­moči na CSD. Tu je bilo opravljenih 356 prostovoljnih ur. Informativna dejavnost: S progra­mom zagotavljajo obveščanje in osve­ščanje članov, družinskih članov in jav­nosti. Prispevke so objavljali v lokal­nih glasilih, izdali tradicionalni koledar (2630 izvodov), o tekočih aktivnostih pa obveščali na oglasni deski in sple­tni strani. Zelo odmevna je bila predsta­vitev aktivnosti društva v Cankarjevem domu. Za informiranost na terenu je po­skrbelo 918 članov. V ta program je bilo vključenih 3548 članov, opravljenih pa 3584 prostovoljnih ur. Usposabljanje za aktivno življenjein delo: Na 16 tečajih in drugih oblikah izobraževanja ter usposabljanja so čla­ni in drugi pridobivali znanja in vešči­ne za premagovanje ovir. Skupaj je na njih sodelovalo 537 udeležencev, opra­vljenih je bilo 437 prostovoljnih ur. Program za ohranjevanje zdrav­ja in drugi rehabilitacijski programi: Z navedenim programom so strokovno vodili, načrtovali in zadovoljevali potre­be invalidov in njihovih družinskih čla­nov, kadar se je izvajala družinska tera­ Že 19. pokal v kegljanju Slovenski paraplegiki ob prazniku Občine Domžale V bogatem programu slovenskih para­plegikov in tetraplegikov ima pomemb­no mesto tudi organizirana športno-re­kreativna dejavnost s kar sedmimi špor­tnimi ligami. Med njimi je tudi keglja­nje, ki ima lepo tradicijo tudi v Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine. Društvo je namreč letos že 19. pripra­vilo kegljanje slovenskih paraplegikov za pokal Občine Domžale, ki je, tudi po zaslugi glavne organizatorke CvetkeŠtirn, lepo uspelo in bilo pomemben del športnih prireditev ob prazniku Ob­čine Domžale. V petek, 21. aprila 2017, se je tako na kegljišču v Kamniku zbralo 40 keglja­čev iz sedmih društev paraplegikov iz vse Slovenije, ki so ob pomoči sodnika Francija Grubarja iz Kegljaškega dru­štva Kamnik prikazali borbene igre, kot za stavo podirali keglje in se ob koncu veselili pokalov, podeljenih na zaključ­ni slovesnosti na Količevem. Tu so bili deležni pohval glavne organizatorkeCvetke Štirn, pohvalila jih je tudi pred­sednica Društva paraplegikov ljubljan­ske pokrajine Mirjam Kanalec, ki je ob čestitkah vsem sodelujočim izrekla tudi zahvalo Občini Domžale za prijetno dolgoletno sodelovanje – na področju športa, organizaciji humanitarnih de­javnosti in drugo. Udeležence je poz­dravil tudi župan Občine Domžale Toni pija, da so le-ti pridobivali in ohranja­li fizično kondicijo ter zdravje kot pri­spevek k povečanju možnosti za aktiv­nejše vključevanje v družbo in delo ter s ciljem ohranjevanja telesne rehabili­tacije. Ohranjevanje psihofizičnih spo­sobnosti poteka v kapacitetah ZDIS in MDI (Izola, Čatež, Zreče, Ptuj, Raden­ci, Banovci, Dobrna in Fiesa), sofinan­cirajo kopanja v Termah Snovik in hote­lu Delfin. V letu 2016 so že sedemnajstič sofinancirali sedemdnevno preventiv­no in terapevtsko okrevanje v Termah Radenci za 38 najtežjih in socialno šib­kih invalidov, s čimer društvo dopolnju­je državno skrb za invalide in zadovo­ljuje posebne potrebe invalidov. Veliko prispevajo tudi k psihičnemu uravnove­šanju znotraj članov družine invalida. V program je bilo vključenih 1086 članov in opravljenih 2419 prostovoljnih ur. Rekreacija in šport: Organizirano trikrat tedensko strokovno psihofizič­lo 362 članov. Skupno je bilo vključe­nih 494 članov in opravljenih 679 pro­stovoljnih ur. Dnevni centri in skupinski pogo­vori: Vsak teden se v društvenih pro­storih odvijajo ustvarjalne delavnice – ročna dela, enako tudi pogovori in kle­peti ter različna srečanja. Tako invali­di ohranjajo medsebojni stik in nima­jo občutka osamljenosti. Sodelovalo je 197 invalidov, opravljenih pa je bilo 769 prostovoljnih ur. Kulturna in družbena dejavnost: Pri uresničevanju programa je bil dan poudarek na sposobnostih invalidov. Člani so obiskovali kulturne prireditve – gledališke predstave, muzejske raz­stave, koncerte, ustanovljen je bil žen­ski pevski zbor, odvijale pa so se tudi druge aktivnosti. Tako je bilo vključe­nih v program 375 invalidov. Prostovoljci so v letu 2016 opra­vili 17.236 prostovoljnih ur neposre- Dragar, ki je izrazil zadovoljstvo nad odlično organizacijo in izvedbo tekmo­vanja, na kratko predstavil praznično in delovno vzdušje v občini in vsem zaže­lel: »Dobrodošli na 20. turnirju za pokal Občine Domžale v kegljanju v letu 2018.« Pokale in medalje so podelili: župan Toni Dragar, Vera Vojska, Mirjam Kana­lec, Gregor Gračner in Cvetka Štirn. Pa poglejmo rezultate: Najboljša je bila ekipa Društva pa­raplegikov Celje, osvojila je zmagovalni in prehodni pokal 19. turnirja, druga je bila ekipa DP Novo mesto, tretje pa DP Maribor, gostitelji so zasedli četrto me­sto. Med člani, teh je bilo največ, je zma­gal Tone Kanc, DP Novo mesto, drugi je bil Roman Hrženjak, DP Celje, Srečko Kotnik, DP Slovenj Gradec pa je osvojil tretje mesto. Marija Kerec, DP Maribor, je bila prva med kegljačicami, SenkaIvaniševič druga, Cvetka Štirn, obe DP ljubljanske regije, pa tretja. V kategoriji kegljačev tetraplegikov in veteranov je bil najboljši Aleš Povše, DP Celje, pred Emilom Filipičem iz DP Koper in Henri­kom Plankom iz DP Celje. Čestitamo! Nagrajeni so bili tudi najboljši v ke­gljaški ligi ZPS-Dom paraplegikov Pa­cug 2016–2017. Prvo mesto je pripadlo DP Maribor, pred DP Celje in DP Novo mesto. Tone Kanc, DP Novo mesto, je bil kegljač lige, kegljačica lige je posta­la Senka Ivaniševič, DP ljubljanske re­gije. Med kegljači tetraplegiki je naslov najboljšega osvojil Aleš Povše, DP Ce­lje. Emil Filipič, DP Koper, je bil najbolj­ši med veterani. Turnir so poleg glavnega pokrovite­lja Občine Domžale podprli še donator­ji in sponzorji: Zavod za šport in rekrea­cijo Domžale, Brown Forman Worldwi­de, d. o. o., Ljubljana, Klimer Štirn & co., d. n. o., MG inštalaterstvo, d. o. o., Avto­mehanika Kveder Božidar, Elektro Ver­pex, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana, Avto GP Govejšek Peter, s. p., Janez Mal, Pekarna Kancilija, Domža­le, SAM, d. o. o., Preserje, Igor Bizilj, Mo­ravče, Helpy, d. o. o, in Zveza paraplegi­kov Slovenije. Vsem iskrena hvala! Vera Vojska Foto: Vido Repanšek 18 | slamnik številka 5|maj 2017 |letnik lvii društva Za soncem na goro! 25 let Homških sončkov Začetek zgodbe Homških sončkov – homških skavtov sega v leto 1991, ko sta Marjeta Šarc in Polona Kosmač zbrali pogum in prišli do takratnega homškega župnika Lojzeta Goloba ter mu dejali, da bi imele na Homcu skavte. skavti V tem obdobju se je zame­njalo nekaj voditeljev, prihajalo je tudi vedno več mladih, ki so si že­leli živeti na skavtski način. Ves ta čas jim ogenj in skavtski duh uspeva ohranjati že 25 let. Obletnico so seve­da tudi primerno obeležili v nedeljo, 14. maja 2017, ko so se skavti skupaj z duhovnimi asistenti ter vsemi, ki so bili in so povezani s Homškimi sonč­ki, najprej zbrali pri sveti maši v cer­kvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah, nato pa so nadaljevali praznovanje z druženjem v spodnji dvorani, kjer so skupaj obujali spomine na prehojeno pot. Srečanje ob 25-letnici delovanja Homških sončkov so začeli s sveto mašo v cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah. Po maši je sledila še pri­reditev, saj so pripravili kviz, ki ga je vodil Matej Lovšin, vmes pa so prika­zovali tudi fotografije in video utrin­ke številnih dogodivščin, ki so se jim pripetile v teh 25 letih. Na prireditvi je bilo poskrbljeno tudi za glasbo v živo, za kar je poskrbela njihova glas­bena skupina Zaspane banane. Na koncu so praznovanju dodali še piko na i, saj so se posladkali s številnimi sladkimi dobrotami, za katere so po­skrbeli starejši skavti in starši. Homški skavti pravijo, da jim ogenj in skavtski duh uspeva ohranjati že 25 let in to predvsem zaradi poveza­nosti voditeljev, tako nekdanjih kot tudi sedanjih. Da so homški skavti na četrtstoletni poti premagali vse izzi­ve, gre pripisati tudi njihovi enotno­sti in pripadnosti. Tudi kadar jim ni bilo lahko, včasih pridejo tudi težki trenutki, ki jih je treba premagati, so jih skupni spomini na pretekle pole­tne tabore in druge dogodivščine ve­zali skupaj. Besedilo in foto: Miha Ulčar OBČINA DOMŽALE in DRUŠTVO LIP A Univ erz a z a tr e tje življenjsk o obdobje Domž ale V ABIL O NA S VE ČANO AKADEMIJO sr eda, 7. junija 2017 ob 18. uri v K ulturnem domu Fr anc a Bernik a Domž ale 70. rojstni dan Društva upokojencev Domžale Jubilejni občni zbor du domžale Društvo upokojencev Domžale že sedem desetletij lepša je­sen življenja članov in članic, hkrati pa posebno pozornost namenja skr­bi in medsebojni pomoči, druženju, prostočasnim aktivnostim, obiskom ob jubilejih posameznikov, pa tudi kulturi, športu in rekreaciji. Prav kultura je pomemben del Dru­štva upokojencev Domžale, kjer so v zgodovini oblikovali kar dva pevska zbora, ki ju vodi Marika Haler: Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale in ljudski pevci, združeni v Moškem pev­skem zboru Janez Cerar. Prav slednji je, kot se spodobi, s pesmijo odprl jubilej­ni občni zbor 25. aprila 2017. Predse­dnik Ferdinand Starin je po pozdravu vseh prisotnih in številnih gostov zbor začeli z minuto molka v spomin umr­lih članov in članic. Sedemdeseti občni zbor z obširnim dnevnim redom je vo­dil delovni predsednik Florjan Zabret, prisotni pa so prisluhnili predsedni­ku Ferdinandu Starinu, ki je na kratko predstavil dejavnosti v letu 2016, s ka­terimi so lepšali življenja upokojencev v Domžalah, hkrati pa, če je le bilo mo­goče, blažili njihove težave in jim po­magali reševati probleme. Posebej je izpostavil delo stanovanjske komisi­je in nove ročnodelske sekcije, zanimi­ve in dobro obiskane izlete po domovi­ni in v tujini, ki se jih je v letu 2016 ude­ležilo več kot 1000 izletnikov, mnogi pa so letovali v hotelu Delfin v Izoli. Na kratko je predstavil tudi sodelovanje z društvi in organizacijami ter se zahvalil prav vsem sodelavcem za pomoč. Poro­čila so podali tudi blagajničarka in nad­zorni odbor, še posebej uspešna pa je bila športno rekreativna sekcija. Poro­čilo je podal Jože Skok in izpostavil ša­histe, ki spadajo v sam vrh slovenskih upokojencev. Vsa poročila so bila so­glasno sprejeta, v posebni točki pa so obravnavali tudi aktivnosti v jubilej­nem letu: nov prapor, za sofinanciranje se iskreno zahvaljujejo županu Toniju Dragarju, Zbornik ob 70. rojstnem dne­vu, jubilejno srečanje konec septembra v Kulturnem domu Groblje ter organiza­cija šahovskega prvenstva gorenjske re­gije v Domžalah. Izvoljeno je bilo novo vodstvo. Bli­zu 700 članov bo tudi v prihodnje vo­dil predsednik Ferdinand Starin, ki se je zahvalil za zaupanje in predsta­vil program dela za leto 2017. V njem je kar nekaj novih sekcij in aktivno­sti, med njimi ohranjanje kulturne de­diščine, druženje, kolesarjenje, poho­dništvo in drugo, pa tudi pridobivanje novih članov, posebej krepitvi prosto­voljstva. Še vedno bo posebna skrb namenjena pomoči upokojencev, tudi znotraj projekta Starejši za starejše, skrbi za njihovo zdravje in aktivnosti za prijetnejše življenje. Sledili so pozdravi, čestitke in po­hvale gostov iz sosednjih društev ter pokrajinske zveze upokojencev Go­renjske – tako za uspešno delo in so­delovanje kot bronasto plaketo dru­štvu, ki jo je DU Domžale prejelo od Občine Domžale. Vera VojskaFoto: Miro Pivar društva Zlato priznanje Jožetu Kvedru 6. junija – srečanje v Mostecu ob dnevu izgnancev Ob dnevu zemlje posadili lipe V programu Čebelarskega društva Krtina, Dob, ki je bil sprejet pred kratkim na uspešno izvedenem občnem zboru, ima pomembno mesto delo z mladimi, ki bodo nadaljevali njihovo delo. čebelarsko društvo krtina dob Hkrati pa jih društvo spodbuja, da za gozdove RS ter vsem šolam in vrt-Ti se, ob velikem razumevanju rav-svoje znanje pridobivajo tudi s kon-cem podarila sadike lipe in semena nateljice OŠ Dob Barbke Drobnič, kretnim delom kot mladi čebelarji, sončnic. združujejo v Čebelarski krožek na kjer jim je v veliko pomoč učni če-Tako je Čebelarsko društvo Krtina, Osnovni šoli Dob. Pod mentorstvom belnjak v parku pod Močilnikom v Dob povabilo k sodelovanju Osnovno Marjana Kodermana, tudi predse-Dobu, za katerega skrbijo. Redno se šolo Dob in Vrtec Pikapolonica Dob dnika ČD Krtina, Dob, se prizadevno vključujejo tudi v različne projekte ter Podružnično osnovno šolo Krti­pripravljajo na udeležbo na različnih Čebelarske zveze Slovenije, ki se je na in Vrtec Mavrica. Le dan pred sve­tekmovanjih, posebej na državnem, tudi letos dogovorila za sodelovanje tovnim dnevom zemlje, 22. aprila, ko od koder so prinesli že vrsto medalj. s Semenarno Ljubljana in Zavodom po vsem svetu organizirajo dogodke, ki naj bi vse opozarjali na varovanje našega planeta, so se tako čebelarji vseh generacij, prišli pa so tudi star­ši članov čebelarskega krožka, zbra­li najprej v Osnovni šoli Dob in tu po­sadili eno lipo, nato pa so se napotili k učnemu čebelnjaku, kjer so ob šte­vilnih drevesih našli mesto za lipo, ki naj bi bila sicer posajena ob Vrtcu Pi­kapolonica v Dobu, vendar zanjo tre­nutno ni najboljšega prostora, pa še čebelice bodo imele pašo precej bliž­je kot sicer. Vse lipe v teh dneh že pri­dno rastejo – ob skrbi šol in vrtcev, ki se še kako zavedajo pomembnosti va­rovanja zemlje, še posebej pa čebel. Čebelarska zveza Slovenije je sku­paj z društvi poskrbela tudi za vrsto izobraževalna gradiva o pomenu me­dovitih rastlin in pomenu njihovega sajenja. Vera Vojska Zbor članov Medobčinskega društva Sožitje Redni letni zbor članov Medobčinskega društva Sožitje občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin je potekal v sredo, 22. marca 2017, ob 18.00 v Kulturnem domu v Grobljah. Predsednica društva dr. Tatjana No-stavili so tudi intervju z Jožico Pod-ske programe za OMDR (vadba, pla­vak je pozdravila posebna gosta, krajšek, ki nam je povedala, kako se vanje Halliwick, novinarsko-literar-Petra Ložarja, župana Občine Trzin, je osnovala skupina, v kateri so se ni krožek, hipoterapija, pohodništvo, in Boga Ropotarja, podžupana Ob-OMDR začele učiti plavanja po po-vikend seminar za družine, zimova­čine Mengeš. Zahvalila se jima je za sebni metodi Halliwick. Skupina de-nje za OMDR), družabne dejavnosti udeležbo, še posebej, ker si vedno luje sedemnajst let. Z delovanjem je (pustovanje, spomladanski in jesen­vzameta čas in sta stalna člana na začela leta 2000 pod vodstvom dr. ski družinski izlet, dvodnevni jesen­večjih društvenih dogodkih. Oba sta Rajka Vute. Najprej so se srečevali v ski izlet za starše, piknik, dobrodel­nam čestitala ob uspešnem delu in bazenu Fakultete za šport, zdaj pa ni pohod na Sv. Primoža, novoletno poudarila, da delo, ki ga opravljamo, aktivnosti potekajo v bazenu Reha-druženje z obdarovanjem dedka Mra­zahteva poseben čut do sočloveka, bilitacijskega centra URI Soča v Lju-za) ter tekmovanja v okviru Special­saj je društveno delovanje namenje-bljani. Skupino obiskuje osem do de-ne olimpiade Slovenije. Predsedni­no zelo ranljivi skupini. Zaželela sta set članov, vodi jih Ahmad Mazen. ca se je članom zahvalila za aktivno nam dobro delo tudi v bodoče in ve-Počasi se z igro in brez pripomočkov sodelovanje v društvu z željo, da bo liko skupnih druženj. Predsednica je privajajo na vodo. Marsikdo potrebu-društvo tudi v bodoče izvedlo vse za­ stavljene naloge, kot jih je v doseda­njem 50-letnem delovanju. Izpostavi­la je, da jo veseli, da se število član­stva v društvu iz leta v leto povečuje; ob koncu leta je društvo štelo 460 čla­nov, med njimi 180 oseb z MDR, 202 starša oziroma skrbnika ali rejnika, 17 strokovnih sodelavcev in 61 prija­teljev, sorodnikov. Zelo pomembno je, da ohranjamo optimizem in dobro voljo, imamo pa posebno poslanstvo, da osveščamo o osebah z motnjami v duševnem razvoju tudi širše okolje. Vse mame, rejnice in prostovolj­ke smo se razveselile prelepih pomla­dnih cvetic, ki smo jih dobile v dar ob praznovanju materinskega dneva. Zbor članov smo zaključili z druže­njem ob dobrotah, ki so jih pripravile naše članice. Ob tej priložnosti smo se posebej pozdravila tudi dolgoletnega je nekaj let, da splava, npr. njen sin zahvalili tudi Tonetu Košenini, upra­člana društva Jožeta Mlakarja, in po-je potreboval pet let, da se je naučil vitelju KD Groblje, ki nam že tretje leto sredovala opravičila župana Občine plavati. Veliko jim pomeni druženje prijazno odpira vrata. Kamnik, župana in podžupanje Obči-in radi hodijo na plavanje. Metka Mestek in dr. Tatjana Novak ne Domžale ter predsednice in direk-Sledila so poročila, vsebinska in Foto: Metka Mestek torice Zveze Sožitje. finančna, o delovanju društva v letu Začetek zbora članov so popestri-2016 ter plan dela in finančni plan li člani novinarsko-literarnega krož-za leto 2017. Le-ta vsebuje štiri sklo­ka, ki deluje pod mentorstvom Silve pe delovanja društva: izobraževanje, Drešar. V kratkem kulturnem progra-usposabljanje in ohranjanje zdravja mu so pripravili pesmi o mamicah, ter znanj (glasbena skupina Strune, POIŠČITE NAS TUDI opozorili na 21. marec, ki je medna-plesna skupina Face (starejši), plesna NA FACEBOOKU rodni dan Downovega sindroma ter skupina Sončki (mlajši), Optimistke vsem mamam, rejnicam in skrbni-(skupina za samopomoč in skrb za cam s Pavčkovo pesmijo zaželeli lepo starejše), bralne urice, izobraževanja praznovanje materinskega dne. Pred-in predavanja za člane), rehabilitacij-gl asilo občine do m žale društvo izgnancev domžale Čla­ni in članice Društva izgnancev Dom­žale so v aprilu pridno obiskovali raz­lične spominske slovesnosti, s kateri­mi so se v posameznih občinah spo­minjali dneva upora proti okupatorju. Posebej ponosni so bili, da je dolgole­tni predsednik društva Jože Kveder za svoje predano uspešno in dolgoletno prizadevno delo v organizaciji borcev za vrednote narodnoosvobodilne bor­be in v našem društvu prejel najvišje priznanje – zlato priznanje Zveze zdru­ženj borcev za vrednote NOB Slovenije. Zlato plaketo je prejel za zelo uspe­šno delo izjemnega pomena, ki bo­gati ugled celotne zveze. Tako je imel nagrajenec vrsto govorov na različ­nih spominskih slovesnostih z name­nom ohranjanja in uveljavljanja vre­dnot NOB ter domoljubnih in uporni- Leta niso ovira, pravi 92-letni Ivan Kralj iz Radomelj V prijetnem okolju ob Kamniški Bistrici, nedaleč od mostu, ki jo prečka, so si člani Društva Šola zdravja uredili ličen kotiček za vadbo. ških tradicij našega naroda, skupaj s sodelavci je vzorno skrbel za organi­zacijo vzdrževanja, obnovo in financi­ranje spominskih objektov NOB, pose­bej v občini Moravče, kjer je dolgole­tni član, praporščak in izredno priza­deven predsednik. Zlato plaketo mu je predsednik Zveze borcev Tit Turnšek za dolgoletno predano in uspešno delo v zvezi podelil na slavnostni razširjeni seji predsedstva ZZB ob državnem pra­zniku – dnevu upora proti okupatorju. Jože Kveder, ki je bil med drugo svetov­no vojno z domačimi izgnan, vsesko­zi prizadevno opravlja tudi delo pred­sednika Društva izgnancev Domžale, zato mu iskreno čestitamo! Sedmega junija vsako leto obele­žujemo dan slovenskih izgnancev kot spomin na ta dan junija 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistri­ce odpeljal večje število slovenskih izgnancev. Do leta 1945 so z okupira­nih ozemelj izgnali 63.000 Slovencev. V spomin na te dogodke bomo tudi le­tos v Mostecu društva z območja Lju­bljane in okolice pripravila spomin­sko srečanje. Zato vabimo vse člane in članice kakor tudi družinske člane in prijatelje, da se udeležijo tradicional­ne slovesnosti in srečanja izgnancev v Mostecu – v torek, 6. junija 2017. Poseben brezplačen avtobus bo z avtobusne postaje v centru Domžal odpeljal 6. junija 2017 ob 10. uri. Do­brodošli! Prijeten junij! Vera Vojska Foto : Iz tok P ipan šola zdravja radomlje Skupina šteje dobrih 40 članov, med katerimi so dobro zastopani tudi moški. Med njimi je tudi 92-letni Ivan Kralj, ki vadi že peto leto. Povprašala sem ga, kaj bi nam o tem lahko povedal. Kot otrok je telovadil pri sokolu potem za vadbo ni bilo časa, saj je bilo treba veliko delati. Bil je samostojni obrtnik – mlinar, zdajmlin vodi starejši sin. Za Šolo zdravja je izvedel po naključju, na jutranjem sprehodu, potem se je opogumil, šel pogledat in ugotovil, da je to ravno prav zanj. Prej je zjutraj rad poležal do 9. ali 10. ure, zdaj ga veseli vstati zjutraj, iti na sveži zrak, potelovaditi in se družiti s prijaznimi ljudmi. Druga najstarejša v skupini je Pavla Jašovec (84 let), simpatična gospa sne­žno belih las. Tudi ona telovadi od za­četka, torej že pet let. Za Šolo zdravja je izvedela po naključju, a je vztrajna in le redko kdaj manjka. Kako se je vse zače­lo v Radomljah, nam pove Matjaž Ca­puder, predsednik Društva upokojen­cev Radomlje, ki je zaslužen za začetekdelovanja in propagiranje Šole zdravja med upokojenci. Zakonca Kati in Vin­ko Pele sta dve leti hodila na vadbo Šole zdravja na Viru, potem sta se odločila, ob spodbudi Matjaža Capudra, ustano­viti skupino v Radomljah. V skupini so štiri vaditeljice, ki se pri vodenju vadbe izmenjujejo. Kot drugod v Šoli zdravja je tudi v Radomljah začutiti zadovoljstvo in ve­selje ob vadbi in druženju, ne glede na leta, vreme, status – vsi so enako dobro­došli. Če še niste njihov član in živite v Radomljah, je zdaj priložnost, da se jim pridružite. B esedilo in foto: Miomira Šegina slamnikštevilka 5 | maj 2017 | letnik lvii Koledar kulturnih prireditev Dogaja se ... v občini Domžale/ junij j nijprija sprej 20.30 | NORO VESELJE goče: tekmoval bo na najtežjem triatlonu in pre­ Glasbena predstava za otroke / 40’ / koncept: JurePrelc na tel. št. 01/724 12 04 ali e­naslov: helena. magal ovire svoje bolezni. Mestni kino DomžaleTržni prostor DomžaleKomedija / 118’ / fi lm Paola Virzija pripoveduje Matičič in nastopajoči / likovna zasnova: Lučkaprelc@dom.sik.si. 19.00 | CHURCHILLzgodbo o prijateljstvu med ženskama, ki zbežita Berlot / nastopajo: Tadej Pišek, Božena Angelo­8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: Zgodovinska vojna drama / 98’ / napet triler spre­iz psihiatrične ustanove in začneta iskati srečo vLITERARNI NATEČAJ BEREM, TOREJ SEMva, Mate Bekavac, Per Rundberg / cena: 4,00 inSEJEM ROKODELCEVmlja Winstona Churchilla, tik pred začetkom ope­norišnici na prostem. V okviru praznovanja Dneva splošnih knjižnic 4,50 €racije, s katero se je začelo zavezniško izkrcanje naMestni kino DomžaleKnjižnica Domžale razpisuje natečaj za izbor 9.junij petek Normandiji.najboljšega prispevka, ki govori o vaši bralni 10.00 | AVTOMOBILI 3 Mestni kino Domžale izkušnji: opišite nam doživetja ob branju vaše 18.30 | PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO KD Franca Bernika Animirana družinska pustolovščina / 109’ / sin­29. junij četrtek 21.00 | ČUDEŽNA ŽENSKAzadnje ali najljubše knjige; prispevki naj bodo 20.00 | RAZIGRANO IN SPROŠČENO V hronizirano, 6+ / Strela McQueen se odloči, da bo MAŠČEVANJEAkcijska domišljijska pustolovščina / 141’ / pre­dolgi največ 200 besed; obvezni podatki (ime in Akcijska pustolovščina / 135’ / kapitan Jack Spar­GLASBInovi generaciji dirkalnikov dokazal, da je še vednoCenter za mlade Domžale den je postala Čudežna ženska, je bila Dianapriimek, telefonska številka in naslov knjige, o row se znajde v vrtincu nesreče: smrtonosni pirat­Letni koncert pevskega zbora KLAS GROBLJE /najboljši dirkalni avto na svetu.9.00–15.00 | VESELE POLETNE  princesa amazonk, izurjena kot nepremagljivakateri pišete). Najboljši prispevki bodo objavlje­ zborovodja Matevž Kink / gost večera: Gregor Ču­POČITNICE ski duhovi, ki jih vodi njegov sovražnik kapitanbojevnica. 19.00 | CHURCHILLni na portalu Dobreknjige.si, med njimi bomo Salazar, so pobegnili.šin. Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ Zgodovinska vojna drama / 98’ / napet triler spre­izbrali tudi srečneža, ki bo prejel knjižno nagra­ dalje. mlja Winstona Churchilla, tik pred začetkom ope­do! Natečaj poteka od 21. aprila do 30. oktobra Mestni kino Domžale17. junij sobota racije, s katero se je začelo zavezniško izkrcanje na16.00–20.00 | HENGAJ V PLACU ZA 2017. Prispevke pošljite na naslov: prireditve@ 21.00 | ČUDEŽNA ŽENSKA 10. junij sobotadom.sik.si. Tržni prostor DomžaleNormandiji.MLADE Akcijska domišljijska pustolovščina / 141’ / pre­8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: Počitniški program za mlade od 15. do 30. leta / den je postala Čudežna ženska, je bila DianaTržni prostor Domžale21.00 | KONČNI OBRAČUN MENGEŠpodroben program bo objavljen na www.czm­do­ princesa amazonk, izurjena kot nepremagljiva8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: Akcijska komedija / 90' / srečanje članov IRE in pre­Predstavitev Mengša s svojimi običaji, kulturo, ku­mzale.si. Info bojevnica.ZGORNJE POSOČJEprodajalcev orožja v zapuščenem skladišču v Bosto­linariko in turistično ponudbo na stojnicah / TD Predstavitev Zgornjega Posočja s svojimi običaji,nu leta 1978 se spremeni v komični strelski obračun.Center za mlade Domžale Mestni kino Domžale Poletno gledališče StudenecMengeš, Veterani Mengeške godbe in Sejmarji KDLjubljanska cesta 58, Domžale, kulturo, kulinariko in turistično ponudbo na stoj­ 20.30 | GIMME DANGER 21.00 | MUZIKAL MAMMA MIA!Mihaelov sejem.Poletno gledališče StudenecT 01 722 66 00, info@czm­domzale.si, nicah. Glasbeno dokumentarni fi lm / 108’ / Jarmuschov Muzikal oživlja glasbeno zapuščino legendarne21.00 | GIUSEPPE VERDI: NABUCCOwww.czm­domzale.si Mestni kino Domžalenalezljivo fanovski dokumentarni poklon vplivni skupine ABBA / romantična zgodba, polna opti­Slamnikarski park pri Občini DomžaleOpera Nabucco, eno najuspešnejših Verdijevih del, v 10.00 | AVTOMOBILI 3rock skupini The Stooges, ki je svetovno premieroGalerija Domžale mizma in življenjske energije, ki se odvija na gr­8.30–15.00 | 5. SLAMNIKARSKI SEJEMizvedbi solistov, zbora in orkestra SNG Opera in baletAnimirana družinska pustolovščina / 109’ / sin­doživel na festivalu v Cannesu.Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) škem otoku.Tema: slama in vse, kar se iz nje naredi / pred­Ljubljana / vstopnina: 23 € / www.studenec.net. hronizirano, 6+ / Strela McQueen se odloči, da boOdprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 stavitev slamnikarstva in izdelkov, program zdo 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 novi generaciji dirkalnikov dokazal, da je še vedno glasbenimi, plesnimi in pevskimi nastopi, de­ 3. junij sobotanajboljši dirkalni avto na svetu.30. junij petekdo 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkihlavnicami za otroke, vodenimi ogledi, modno re­25. junij nedelja zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoruTržni prostor Domžalevijo / organizator: Kulturni dom Franca Bernika tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna po­ Menačenkova domačijaMestni kino DomžaleCenter za mlade Domžale 8.00–21.00 | KUHNA NA PLACDomžalenudba plačljiva. 18.00–20.00 | POLETNA MUZEJSKA NOČ9.00–15.00 | VESELE POLETNE  19.00 | DEČEK S PLANIN Ulična kuhinja po domžalsko/ lokalne in sloven­Vseslovenska muzejska poletna zgodba / vstopKnjižnica Domžale Slamnikarski muzejMladinska pustolovščina / 100’ / v švicarskih Al­POČITNICE ske kulinarične specialitete po dostopnih cenah /prost.Cesta talcev 4, Domžale 18.00 | SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN pah živi deček Ursli, ki ima poseben dar za živaliPočitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ od 18. ure dalje nastop skupine Panda.T01 724 12 04 ali 01 722 50 80, GODCEVin jih tudi razume.dalje. Slamnikarski muzejinfo@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.siMestni kino DomžaleVstop prost / organizator: JSLK OI Domžale 18.00–20.00 | USTVARJALNA RECIKLAŽA: 21.00 | SPOMINI NA LJUBEZENMestni kino Domžale 10.00 | ZAJČJA ŠOLA: VARUHI ZLATEGA NAKIT IZ PAPIRJARomantična drama / 121’ / zgodba o čutni in neu­10.00 | SMRKCI 3: SKRITA VASKulturni dom Franca Bernika Domžale,  Mestni kino Domžale JAJCALjubljanska 61, Domžale Večerno ustvarjanje z rokodelkami iz skupine MA­krotljivi mladi ženski, ki v zadušljivem ozračju 50.Počitniška MATINEJA 18.30 | PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO  Animirani družinski fi lm / 76’ / sinhronizirano, 6+T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si, SIMM iz Medgeneracijskega društva Jesenski cvetlet minulega stoletja išče popolno ljubezen. Animirana komedija / 89' / sinhronizirano, 6+/ mestni zajček Maks se znajde v tradicionalni Zaj­MAŠČEVANJEwww.kd­domzale.si Domžale./ po dveh izletih v resnični svet zvedave Smrkce Akcijska pustolovščina / 135’ / kapitan Jack Spar­ čji šoli, ki pa jo obkroža lisičja družina s podlimičaka nepozabna pustolovščina v domačem goz­Menačenkova domačija načrti.row se znajde v vrtincu nesreče: smrtonosni pirat­26.junij ponedeljek Poletno gledališče Studenec Cankarjeva ulica 9, Domžale ski duhovi, ki jih vodi njegov sovražnik kapitan21.00 | MUZIKAL VERONIKA DESENIŠKA du.Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 19.00 | ZBOGOM, BERLINCenter za mlade Domžale Salazar, so pobegnili.Nepozaben glasbeni spektakel z vznemirljivo19.00 | ZBOGOM, BERLINdo 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 Pustolovski fi lm / 93' / najstnika ukradeta modro9.00–15.00 | VESELE POLETNE  21.00 | ČUDEŽNA ŽENSKAsrednjeveško ljubezensko zgodbo / boj za oblast,Pustolovski fi lm / 93' / najstnika ukradeta modrodo 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih Lado Nivo in se sredi poletnih počitnic odpravitaPOČITNICEzaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru Akcijska domišljijska pustolovščina / 141’ / pre­politične spletke, vstaja in resnična ljubezen Vero­Lado Nivo in se sredi poletnih počitnic odpravitana potovanje, ki bo za vedno spremenilo njunanike in Friderika. Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠna potovanje, ki bo za vedno spremenilo njunatudi izven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na den je postala Čudežna ženska, je bila Diana življenja.dalje.razstavo prost, dodatna ponudba plačljiva. življenja. princesa amazonk, izurjena kot nepremagljiva 21.00 | 100 METROVSlamnikarski muzej Domžalebojevnica. 18. junij nedeljaMestni kino Domžale21.00 | KONČNI OBRAČUN Kajuhova 5, Domžale Navdihujoča komična drama / 108’ / ko Ramon10.00 | AVTOMOBILI 3Akcijska komedija / 90' / srečanje članov IRE in izve, da ima multiplo sklerozo, se odloči za nemo­KD Franca Bernika(domuje v Godbenem domu Domžale) Počitniška MATINEJApreprodajalcev orožja v zapuščenem skladišču vOdprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od goče: tekmoval bo na najtežjem triatlonu in pre­11. junij nedelja20.00 | LETNI KONCERTAnimirana družinska pustolovščina / 109’ / sin­Bostonu leta 1978 se spremeni v komični strelski17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob magal ovire svoje bolezni. Domžalski komorni zbor hronizirano, 6+ / Strela McQueen se odloči, da bo Mestni kino Domžaleobračun. nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (večnovi generaciji dirkalnikov dokazal, da je še vednokot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. 10.00 | ZAJČJA ŠOLA: VARUHI ZLATEGA  5.junij ponedeljek19. junij ponedeljeknajboljši dirkalni avto na svetu.Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba JAJCA plačljiva. Animirani družinski fi lm / 76’ / sinhronizirano, 6+ Center za mlade DomžaleCenter za mlade DomžaleCenter za mlade Domžale Razstave / mestni zajček Maks se znajde v tradicionalni Zaj­ Galerijski atelje 18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE 18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE 16.00–20.00 | HENGAJ V PLACU ZA  čji šoli, ki pa jo obkroža lisičja družina s podlimiUlica Matije Tomca 6, Domžale FOTKEFOTKEMLADESlamnikarski muzej načrti. Fotografske delavnice s Klemenom Brumcem / zaFotografske delavnice s Klemenom Brumcem / zaPočitniški program za mlade od 15. do 30. leta /300 LET SLAMNIKARSTVA NA mlade do 30. leta / prijave na info@czm­domzale.Športna dvorana Domžalemlade do 30. leta / prijave na info@czm­domzale.podroben program bo objavljen na www.czm­do­SLOVENSKEMKoledar dogodkov Zbira in ureja: Maša Rener si ali 040 255 568.si ali 040 255 568.mzale.si.Stalna razstava 17.00 | 26. DOMŽALSKI PLESNI DAN Fotografije: promocijsko gradivo Zaključna plesna produkcija plesalcev PŠ MIKIKoledar kulturnih prireditev i zhaja v glasilu Sla­ Mestni kino DomžaleMestni kino DomžaleMestni kino DomžaleMenačenkova domačija z Godbo Domžale in zvečer tekmovalne točke PKmnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj NORO VESELJE20.30 | CHURCHILL20.00 | NEDOLŽNEKIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA  Miki / vstopnina: 5 €.dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremem­Komedija / 118’ / fi lm Paola Virzija pripovedujeZgodovinska vojna drama / 98’ / napet triler spre­Drama / 115’ / mlada zdravnica francoskega Rde­AHČINA be programov in si pridržuje pravico do krajša­zgodbo o prijateljstvu med ženskama, ki zbežita19.30 | 26. DOMŽALSKI PLESNI DANmlja Winstona Churchilla, tik pred začetkom ope­čega križa tik po drugi svetovni vojni v poljskemStalna razstava o kmečko­obrtniški družini Ahčin nja prispelih informacij. Informacije o dogodkihiz psihiatrične ustanove in začneta iskati srečo vZaključna plesna produkcija in tekmovalne točkeracije, s katero se je začelo zavezniško izkrcanje nasamostanu naleti na več nun v zadnjih mesecihin stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina.v juliju pošljite do 19. junija na elektronski na­norišnici na prostem. PK Miki / vstopnina: 5 €. Normandiji. nosečnosti. Vstop prost v odpiralnem času. slov: koledar@kd­domzale.si. iz naših vrtcev in šol Skupaj smo večji S 1391 likovnimi izdelki za Guinnessovo knjigo rekordov oš roje Rotary klub Domžale razveselil učence OŠ Roje Srečo imamo, da za naše učence skozi vse leto obstajajo dobri lju­dje, ki se spomnijo nanje in jim polepšajo dni, praznične ali pa tiste čisto navadne. Tako so se do­brotniki iz Rotary kluba Domžale spet spomnili na naše otroke in nas v petek, 14. aprila 2017, presenetili z obiskom. K nam so prišli pred­stavniki kluba: predsednik Bogdan Zupan ter člana Janko Velkavrh in Janko Gedrih. Goste je sprejela in nagovorila ravnateljica Marjanca Bogataj. Naši učenci so jih z nav­dušenjem pričakali in z zanima­njem opazovali, kaj so jim prinesli. S seboj so namreč imeli kar nekaj velikih škatel in nihče ni vedel, kaj se skriva v njih. Učenci so bili navdušeni, ko so v škatlah odkrili cel kup čokoladnih jajčk in zajčk­ov. Tako veliko jih je bilo, da jih je domov odnesel prav vsak učenec naše šole. V nadaljevanju so si predstavni­ki Rotary kluba Domžale ogledali tudi uporabnost številnih preno­vljenih in novih igral na našem šolskem igrišču. S pomočjo njiho­ve velike finančne pomoči nam je oš venclja perka dom žale Pot v Deželo srečnih ljudi več kot uspešna Tako so menili nastopajoči in gle­dalci gledališke predstave, ki so jo konec aprila pripravili učenci od 1. do 4. razreda OŠ Venclja Perka Domžale. V igri so se otroci slabe volje, nesrečni, nezadovoljni in naveličani vsakdana odločili, da gredo po svetu iskat srečo. Na svo­ji poti so prečkali mnogo dežel in našli veliko majhnih sreč, a so sča­soma podvomili, da Dežela srečnih ljudi sploh obstaja. Pogrešati so za­čeli svoje domače, svoje sitne brat­ce in sestrice, pa prijatelje, svoje bedaste igrače ter neokusne, zdra­ve zelenjavne juhe in celo šolo. Ko jih je pot na koncu pripeljala nazaj domov, so veseli spoznali, da je bilo iskati srečo prava pustolovšči­na in sreča, a da je najpomembnej­ša sreča tu in zdaj, v njih samih. Dežela srečnih ljudi je tako povsod, kjer so srečni ljudje. In na večer predstave je bila ta dežela v glasbeni učilnici šole. Smeha, ve­selja in navdušenja je bilo med na­stopajočimi in gledalci veliko, na mlade igralce pa smo bile ponosne tudi podpisana mentorica in sode­lavki Hiše smeha, Ajda in Ana.  Patricija Verbole Foto: Sandra Tibaut oš roje V torek, 9. maja 2017, je že od ranega jutra na OŠ Roje vršalo od vznemirjenja in prijetnega pričako­vanja. Odločili smo se namreč, da bomo sodelovali pri projektu Skupaj smo večji, v okviru katerega otroci in mladostniki iz vse Slovenije v času od Center za mlade Domžale okrepil sodelovanje s šolami Center za mlade Domžale je v šolskem letu 2016/17 razširil svoje sodelovanje s šolami. pri tem začutili njihovo lastno vlogo v procesu njegovega nastajanja. Že­leli smo jih aktivirati k temu, da bodo k nastajanju likovnega izdelka vabili tudi svoje bližnje, poklicali svoje pri­jatelje, sorodnike, obiskali sosede. Omogočili smo jim sodelovanje v pro­ marca do maja 2017 ustvarjajo najve­čjo sestavljeno risbo na svetu. Avtor zamisli in koordinator projekta je dr. Kristijan Musek Lešnik, projekt pa oži­vljajo učenci, zaposleni in starši. Cilj projekta je otrokom in mladostnikom dati izkušnjo, da lahko v življenju uresničijo pomembne in velike cilje ter s sodelovanjem ustvarijo in dose­žejo veliko več kot vsak sam. Ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bo­gataj ve, da je samo sodelovanje v pro­jektu premalo za uspeh, zato se je od­ločila, da pripravimo večji dogodek in vanj vključimo tudi lokalno skupnost, povabimo pa tudi vse okoliške šole in vrtce k sodelovanju. Na ta način se z ljudmi povežemo in dejansko potrdi­mo to, da smo skupaj večji in uspe­šnejši ter na ta način resnično pripo­moremo, da se vpišemo v Guinnesso­vo knjigo rekordov z izdelavo največje sestavljene risbe na svetu. Našim otrokom in mladostnikom smo želeli omogočiti sodelovanje v pozitivnem projektu, ki jim bo še dol­go ostalo v spominu. Tudi njim smo želeli omogočiti izkušnjo pozitivne­ga vznemirjenja in pričakovanja, ko bodo spremljali nastajanje največje­ga sestavljenega likovnega izdelka in jektu, v katerem bodo sodelovali tudi mnogi njihovi vzorniki. In to je nam uspelo, saj smo s sku­pnimi močmi – z županom in podžu­panjo občine Domžale, Mengša, Trzi­na, znanimi športniki, policisti, gasil­ci, reševalci, umetniki, upokojenci, s šolami, z vrtci in drugimi vzgojno var­stvenimi ustanovami, s katerimi naša šola sodeluje, uspeli ustvariti več kot 1391 likovnih izdelkov z močno vsebi­no To sem jaz – to smo mi. Dosegli smo namen tega projek­ta, da lahko z jasnimi idejami, cilji, željami, sanjami presežemo omeji­tve, ki si jih velikokrat zastavljamo v glavah. Svet ni le svet afer, vojn, kri­minala, terorizma in drugih negativ­nih stvari. Svet lahko spreminjamo v lepši, boljši in bolj pozitiven. Odloči­tev vodstva naše šole je bila odlična in nas je vse za en dan povezala, nasme­jala in nas postavila v svet drugih di­menzij. Z našimi odločitvami in ravna­nji smo ustvarjali prelepo zgodbo, ki se še nadaljuje. Hvala vsem za srčnost in pripravlje­nost pristopiti k soustvarjanju največje sestavljene risbe, ki nas je vse povezala v prečudovit in unikatni mozaik. Lucija Kodrca Grobeljski drevored bodo 31. maja znova zasedli osnovnošolski umetniki Osnovna šola Rodica na zadnji letošnji majski dan v grobeljskem drevoredu gosti že tradicionalni, peti po vrsti, likovni ex tempore. oš rodica Izhodišče in inspiracija za tokratno likovno ustvarjanje osnov­nošolcev iz vse Slovenije bosta pri­povedki o vodi v interpretaciji Irene Cerar in Roka Kosca ter ob glasbeni spremljavi Gorana Završnika. Sprejem udeležencev in uradno odprtje dogodka bosta v slikovitem lipovem drevoredu na sporedu ob 10. uri, mladi likovniki pa bodo nato na podlagi izhodiščnih vtisov v po­ljubni likovni tehniki izbrano zgod­bo upodabljali tekom celotnega do­poldneva. »Da pa bo za mlade likov­ne umetnike okolje karseda stimula­tivno, bodo poskrbeli plesalci, glasbe­nik, žonglerji, akrobati in ostali mladi umetniki. Za inspiracijo likovnikom in nepozabno doživetje vseh sodelujočih bodo skrbeli v slogu uličnih umetnikov. Na lokaciji bomo postavili tudi t. i. ka­varno umetnikov, tako da bodo imeli vsi aktivni udeleženci dovolj energije za triurni ‘umetniški maraton’ ,« spo­ročajo z rodiške osnovne šole in hkra­ti dodajajo, da so v drevored tekom dogodka, ki so ga poimenovali Ume­tniški drevored seveda vabljeni tudi vsi občani. »Ne bo vam žal. Prepriča­ni smo, da nam bo tudi tokrat uspe­lo pričarati enkratno vzdušje, v kate­rem se bodo prepletale zgodbe, ume­tnost vseh vrst, ustvarjalnost, druže­nje in objem neponovljivih trenutkov,« vabijo organizatorji, ki bodo v prime­ru dežja dogodek, ta poteka pod okri­ljem UNESCO ASP mreže šol, organi­zirali 7. junija. czm Na Srednji šoli Domžale se pred­stavlja z delavnicami o delu mladin­skega centra in Evropski prostovoljski službi, na OŠ Venclja Perka, OŠ Rodi­ca in OŠ Domžale mesečno potekajo info točke. Šolam ponuja tudi izobra­ževalne delavnice in druge aktivnosti. Veliko zanimanja je požela Živa knji­žnica, ki je potekala na OŠ Venclja Perka. mladi lahko srečujejo po koncu pou­ka ter si svoj prosti čas krajšajo z igra­njem namiznega tenisa, pikada, na­miznih družabnih iger, poslušanja glasbe ipd. Poleg omenjenega šolam ponuja tudi različne izobraževalne delavni­ce. Na dan medkulturnosti, ki ga je OŠ Venclja Perka organizirala v petek, 7. aprila, so se predstavili z Živo knjižni- Center za mlade Domžale z lokal­nimi osnovnimi šolami ter s srednjo šolo in gimnazijo sodeluje že vrsto let. V letošnjem letu je doživel pra­vi preboj. Na Srednji šoli Domžale se z delavnico o delu mladinskega cen­tra in Evropski prostovoljski službi, ki jo predstavlja prostovoljec iz Fran­cije Maxime, predstavlja v prav vseh razredih. Skupno smo tako izvedli že več kot 20 delavnic, nekaj pa jih je še pred nami. S kratkimi info točkami, ki pote­kajo med glavnimi odmori in po kon­cu pouka, se predstavlja na kar treh osnovnih šolah – OŠ Domžale, OŠRodica in OŠ Venclja Perka. Info toč­ke so sestavljene iz kratkih aktivno­sti, prek katerih mlade spodbudimo, da se vključujejo v aktivnosti Centra za mlade. Poseben poudarek je na­menjen tudi predstavljanju Placa za mlade – prostora za druženje, kjer se co in interaktivnimi delavnicami. Mla­de je pritegnila predvsem Živa knjižni­ca, v kateri so si namesto knjig lahko izposodili ljudi. Na voljo so imeli šest mladih iz Rusije, Kitajske, Italije, Srbi­je, Makedonije ter Bosne in Hercego­vine. Z njimi so se lahko pogovarjali o življenju v Sloveniji in njihovi matič­ni državi, kulturnemu šoku, ki so ga doživeli ob prihodu v Slovenijo, teža­vami, s katerimi se soočajo ob priho­du ipd. Med delavnicami, ki jih center iz­vaja po šolah, so priljubljene tudi de­lavnice o človekovih pravicah, ki so letos potekale na OŠ Roje in OŠ Ven­clja Perka, ter Varne točke, s katerimi se bodo v kratkem znova predstavili na OŠ Dob. Če si tudi na vaši šoli želite delav­nic, lahko kontaktirate Center za mla­de Domžale na info@czm-domzale.si ali 040 255 568. iz naših vrtcev in šol Vrtec Dominik Savio praznoval 24. rojstni dan Angelčki, zvezdice, sončki, zvončki in lučke objeli svoj vrtec Stopinje Evrope na OŠ Rodica Naše sodelovanje v mednarodnem projektu Footprints of Europe je v marcu 2017 doseglo enega od vrhuncev na enotedenski mednarodni izmenjavi, ki je potekala oš venclja perka Pomladna glasbeno­dramska prireditev navdušila Na OŠ Venclja Perka Domžale so sredi aprila pripravili čudovi­to glasbeno-dramsko prireditev. Prireditev se je začela z odlično odigrano igrico o Zeleni in Modri kapici, bolni babici in zelo lačnem volku, ki so jo v angleškem jeziku pripravili učenci pod mentorstvom Tanje Povhe v okviru krožka An­gleške gledališke urice. Izjemni nastop so pripravili udeleženci neobveznega izbirnega predmeta Umetnost pod mentorstvom Katje Erban. Učenci so v glasbeni točki Body percussion pokazali, kako umetelno glasbo zmorejo ustvariti naša telesa. Obiskovalcem so se predstavili tudi šolski pevski zbori, ki so se pred kratkim odlično od­rezali na letošnji območni pevski reviji otroških in mladinskih pev­skih zborov. Cici zbor je pod vod­stvom Katje Erban živahno odpel tri pesmi: Tri čebele, Srečali smo mravljo in Škripajoči stol. Združe­ni otroški in mladinski pevski zbor se je pod vodstvom Gorazda Klepa predstavil z zahtevnejšimi, večgla­sno zapetimi pesmimi. Ob pomla­dno veselih pesmih so za konec zapeli še Shalom Chaverim v he­brejščini, angleščini in slovenščini ter tako vsem zaželeli, da se kmalu spet srečamo kot prijatelji, v miru in z radostjo v srcih.  Patricija Verbole srednja šol a dom žale Sanje o belem štrpedu Knjižnica Domžale v sodelovanju s Srednjo šolo Domžale že več let sodeluje v projektu Rastem s knji­go. Projekt je namenjen spodbuja­nju branja slovenskih mladinskih leposlovnih del, promoviranju domačih ustvarjalcev, knjižnicam, da se na izvirni način predstavijo dijakom, spodbuja založnike, da vključujejo sodobne slovenske pi­sce v založniške programe. Dijaki prvega letnika so jeseni dobili v dar mladinski roman Sanje o be­lem štrpedu avtorice Marjane Mo­škrič. Kdo je štrped, kdo so Šona, Siniša in Olmo? To izveš samo, če prebereš knjigo. Beli štrped je smo pravljično bi­tje, ki ima samo simbolni pomen. Z njim se poudarja čudežna moč pravljic, s pomočjo katerih otroci in odrasli že stoletje prepoznava­mo ključne skrivnosti in modrosti življenja. Pravljična bitja nam po­magajo upreti se svetu, kjer človek velja le toliko, kot ima denarja. Dijaki so roman prebrali in se v knjižnici pogovarjali o njem. Knji­žnica je drugo okolje kot učilnica. Pogovarjati se, kjer ni strahu, kaj si bo mislila učiteljica. Knjižničar­ja, ki vodita pogovor, sta moškega spola, pogovor steče drugače kot v razredu.  Karmen Koprivec vrtec dominik savio Vrtec je bil ustanovljen 5. maja 1992 na pobudo Župnijske Karitas Domžale, ki je izdal sklep, da se bo imenoval: Vrtec Domi­nik Savio - Karitas Domžale. V vrtcu je pet skupin – angelčki so najmlajši, potem so zvezdice, sončki, zvončki in najstarejši so lučke. Na rojstnodnevni zabavi je naprej spregovorila ravnate­ osnovnošolce. oš venclja perka Udeležile so se ga regije Borovnica, Grosuplje, Ka­mnik, Ljubljana z okolico in Domžale. Na začetku je bilo poročanje pred­stavnikov posameznih regij. Izstopale so teme prihodnost, enakost in odlo­smo si ogledali fotografije iz preteklo­sti in zaključili s fotografijami otrok, ki trenutno hodijo v ta vrtec. Praznovanja se je udeležila tudi podžupanja mag. Renata Kosec, ki je otroke lepo pozdra­vila in jim v dar prinesla majhno pre­senečenje – vsak je dobil pobarvanko hroščka Simona. Skupaj smo prižgali 24 svečk in zapeli ‘vse najboljše’, nato pa smo se odpravili ven. Sledilo je na­mreč tradicionalno objemanje vrtca – otroci so se prijeli za roke in okoli vrta naredili veliki krog. Tudi otroci so pod­županji pripravili prav posebno darilo – narisali so ji risbice in se skupaj po­sladkali s tortico. Vse najboljše, vrtec Dominik Savio! Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek tiralo se je predvsem o tem, kaj lahko mi naredimo za boljšo prihodnost. S sklepom debate so se strinjali vsi udeleženi. Sklepi pa so: delavnice o poklicih na razrednih urah (torej, da bi bile bolj izbrane in primernejše ter na naši šoli. oš rodica Gostili smo kar 15 učiteljev in 20 otrok s Finske (Keuruu), Nemčije (Jena), Poljske (Lodz), Španije (Palma de Mallorca) in Italije (Giulianova). Na srečanju se je že v sami pripra­vi kot tudi izvedbi vključilo veliko šte­vilo zaposlenih ter naših učencev, kjer zikih naših učencev priseljencev. Kon­certu je prisluhnilo veliko gostov, s svo­jim prihodom pa nas je počastila tudi podžupanja mag. Renata Kosec. Skozi ves teden je na našo šolo in po vseh poteh, ki smo jih ubirali, sija­lo sonce, kljub drugačnim vremenskim je izstopala skupina 17 deklet in fan-tov, ki je v projektno delo že ves čas ak­tivno vključena, in so na svojih domo­vih gostili svoje vrstnike iz teh evrop­skih držav. Na šoli smo gostom pripra­vili slovesen sprejem, nato pa so se ves teden odvijale najrazličnejše dejavno­sti, da bi se dobro spoznali in se med seboj povezali. Sodelujoči so prisostvo­vali delu na obeh lokacijah naše šole, v Jaršah in na matični šoli; v oddelkih so tudi predstavili svoje tradicionalne zgodbe. Pripravili smo različne delav­nice, od rokodelskih, kuharske, glas­beno instrumentalne ter plesno-gibal­ne. Svoje poklicno delo ter pot do po­klicne usmeritve, s pomembnimi ži­vljenjskimi napotki, je mladim pred­stavil nekdanji vojaški pilot in zdajšnji kapitan civilnega letala. Učitelji so siogledali tudi delo na OŠPP Roje. Sode­lujoče smo popeljali na ogled Škocjan­skih jam, Lipice, starega dela naše pre­stolnice Ljubljane z obiskom Hiše ek­sperimentov in Domžal s Slamnikar­skim muzejem. Posebno doživetje je bil naš skupni koncert. Pomen našemu sodelovanju z evropsko vrednotno razsežnostjo pa je dalo besedilo slovenske himne v jezi­kih vseh sodelujočih držav kot tudi je- Gostili smo regijski otroški parlament V petek, 10. marca, je na Osnovni šoli Venclja Perka Domžale potekal 27. regijski otroški parlament za napovedim. Sijalo je tudi posebno Son­ce, ki smo ga mnogi čutili. Izžarevali so ga sodelujoči mladi, gostujoči učitelji, mnogi naši zaposleni ter naši drago­ceni sodelavci: Marija Radkovič in So­nja Beno iz društva Masimm, Bernar­da Mav, nekdanji učenec, tolkalec Ale­ksander Simionov, gospa Petra in Luka Einfalt ter Alen Debeljak. Hvala vsem! Zahvaljujemo se tudi Občini Domžale,OŠPP Roje, OŠ Domžale, Kulturnemu domu Franca Bernika ter veleposla­ništvom sodelujočih držav za sodelo­vanje in izposojo pripomočkov. Iskre­na zahvala tudi staršem gostiteljem, ki so odprli vrata svojih domov mladim. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki so opravili mnogo drobnega, a neprecen­ljivega dela. Temeljni namen našega mednaro­dnega projektnega sodelovanja je uče­nje mladih za vrednote, ki naj bi jih ži­veli v Evropi: pravičnost, varovanje te­meljnih človekovih pravic, solidarnost in spoštovanje. Hvala vsem, ki se sku­paj z nami trudite za to! Pogumno gre­mo naprej, z namenom, da skupnim ci­ljem sledimo tudi po koncu projekta. Ema Cerar, koordinatorica projekta Foto: Irena Jeretina ljica Vesna Stanek, ki je nekaj besed namenila Dominik Saviu, tistemu, po katerem je vrtec dobil ime. V vsej zgo­dovini cerkve je Dominik najmlajši sve­tnik, ki ni mučenec. Je zavetnik pojočih dečkov in ministrantom velik zgled, njegov god pa praznujemo 6. maja. O 24-letni zgodovini vrtca je otrokom pri­povedovala vzgojiteljica Ana, ki v vrt­cu dela že od samega začetka. Skupaj Juran iz Ihana. glasbena šola domžale V hudi konkurenci mladih glasbenikov, ra­znovrstnih instrumentalistov v 4. ka­tegoriji, si je skupaj z odličnim kore­petitorjem Miranom Juvanom po dveh etapah priigral 95,83 točk in s tem do­segel 1. mesto in 1. nagrado. Njegova mentorica je izvrstna Katarina Kuko­vič. Zmagovalne skladbe je izvedel na marimbo, vibrafon in komplet bobnov ob spremljavi klavirja. Kot zmagova­lec kategorije je igral na slavnostnem zaključku tekmovanja, ki poleg razno­vrstnosti instrumentalistov za svojo glavno posebnost šteje kar 12-člansko strokovno žirijo, ki jo sestavljajo uve­ljavljeni mednarodni glasbeniki. Enej je že dober znanec koncertnih odrov ter dobitnik številnih priznanj na državnih in mednarodnih tekmo­vanjih. Letos je poleg omenjene zma­ge na Hrvaškem osvojil 2. nagrado in zlato priznanje na Tekmovanju mla­dih slovenskih glasbenikov na Jeseni­cah ter srebrno plaketo na mednaro- Uspehi tolkalca Eneja Nika Jurana Na 4. mednarodnem festivalu in tekmovanju glasbenikov Bistrički Zvukolik v Mariji Bistrici na Hrvaškem, ki je potekalo med 4. in 7. majem 2017, je bil izjemno uspešen učenec Glasbene šole Domžale, 13-letni tolkalec Enej Nik dnem tekmovanju Svirel v Vipolžah. Poleg solističnega igranja je aktiven član tolkalne skupine in pihalnega orkestra GŠ Domžale, od lani pa tudi eden izmed najmlajših članov Godbe Domžale. Te dni se namesto počivanja po naporni glasbeni sezoni intenzivno pripravlja na zaključne koncerte vseh zasedb in na državno tekmovanje s šolskim pihalnim orkestrom pod vod­stvom Damjana Tomažina. čitve. Pozneje so nam učenci Osnov­ne šole Grosuplje predstavili akcijo z naslovom Z ustvarjalnostjo lahko dosežemo marsikaj, potem pa nam je svojo akcijo predstavila še Osnovna šola Horjul, ki je nosila naslov Ča­sovna kapsula. Sledile so delavnice z naslovi Okolje in jaz, Prihodnost in jaz ter Kakšen človek želim postati in v kakšni družbi želim živeti. Izbrali smo tudi glavno temo za naslednji parlament, ki se glasi Moški VS. Žen­ske. Sledila je enourna debata. Deba­uporabnejše za nas), da bi imeli sta­tusi kulturnika/športnika višji nivo in bi ga lahko koristili res najzaslužnej­ši učenci, da bi šola bolj spodbujala kreativnost, da bi bil eko-stil življenja dostopnejši, da bi morala šola poskr­beti za višje kazni za nasilneže ter več pohval za pridne in prizadevne učence. Na koncu so se učenci še po­sladkali s kremnimi rezinami in odšli domov. Katarina Banko, OŠ Venclja Perka Domžale iz naših vrtcev in šol Metulji iz vrtca Pikapolonica v Dobu so raziskovali Domžale Otroci iz skupine Metulji, enote Pikapolonica vrtca Urša sodelujejo v mednarodnem projektu Pomahajmo v svet, ki jih je povezal z otroki v vrtcu Idrija. LETOVANJE OTROK – KRK 2 017 Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. Termini so: 1. izmena: 1. 7. 2017 do 11. 7. 2017 – 50 mest 2. izmena: 11. 7. 2017 do 21. 7. 2017 – 50 mest 3. izmena: 21. 7. 2017 do 31 .7. 2017 – 50 mest Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan, d. o. o., šport, turizem in rekreacija. Cena 10 dnevnega letovanja je 350,00 evrov. Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. ZDRAVSTVENO LETOVANJE Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitaliza­ciji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa – od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski do­kumentaciji v času od preteklega razpisa – od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana leto­vanje v znesku 25,60 €/ na dan oz. 256,00 €/za 10 dni. Prispevek staršev ali skrbnikov je 94,00 EUR/ po osebi/za 10 dni. Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. Letovanje mora biti plačano najmanj 10 dni pred odhodom. Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številkp: 041 728 179 ali na telefonsko številko: 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali joosebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno ali otrok izpoln­juje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti. Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši/ skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba.  Ema Škrjanc O gorevc , predsednica ZPM D omžale vrtec urša, enota pikapoloni­ca Z njimi se s pomočjo spleta družijo že skozi vse šolsko leto, kar tako, na daljavo. Na spletni strani projekta si izmenjujejo fotografije in zgodbe svo­jih dogodivščin, tiste največje in za njih najzanimivejše ter najpomemb­nejše pa si povejo med video klepeti preko Skypa. Njihova naslednja na­loga je, da prijateljem iz Idrije pred­stavijo svoj domači kraj, Domžale. V ta namen so otroci skupaj z vzgojite­ljicama raziskovali Domžale z okolico in obiskovali različne zanimive kraje. Vrhunec raziskovanja Domžal je bil obisk na občini Domžale, kamor smo se odpeljali z avtobusom, za pla­čilo katerega se lepo zahvaljujemo Krajevni skupnosti Dob. Na občini so otroci tudi v živo spoznali župana To­nija Dragarja. Ta jih je lepo pozdravil v sejni sobi, jim povedal veliko zani­mivega o svojem delu in o Domžalah. Otroci so mu razložili, da oni o Dom-April so otroci tako zaključili z novi­žalah že veliko vedo in mu povedali, mi znanji o domačem kraju. Ob razisko­kaj vse so si že ogledali. V dokaz so vanju se jim je pripetila marsikatera pri­mu podarili zbirko zgodb in fotografij goda, za katero vzgojiteljici verjameva, s svojih potepanj. V zahvalo za obisk da jim bo dolgo ostala v lepem spomi­pa čipko, otroci namreč vedo, da te nu. To pa na koncu šteje največ. prihajajo iz Idrije, tako kot njihovi pri-Vzgojiteljici Tatjana Grčar in jatelji v projektu Pomahajmo v svet. P etra Ml akar Razstava likovno-literarnega natečaja Gre popotnik v novi svet Center za mlade Domžale je tudi letos pripravil vseslovenski likovno-literarni natečaj Gre popotnik v novi svet. czm Na natečaju je sodelovalo 269 umetnikov in umetnic, od tega največ, kar 228, v likovni kategoriji, literarnih del pa so prejeli 41. Ob zaključku nate­čaja so odprli razstavo, ki je v njihovih prostorih, na Ljubljanski cesti 58, na ogled do 15. junija. Zaradi velikega števila del je bilo delo žirije težko. Likovna dela sta oce­nila Meta Hrovat, diplomirana slikar­ka, študentka magistrskega študija na ALUO, in Jože Tönig, restavrator in spe­cialist. Najboljše med literarnimi sta iz­brala Nina Mav Hrovat, magistrica profesorica predšolske vzgoje ter vzgo­jiteljica, pravljičarka in avtorica lepo­slovja za otroke in mladino, ter Damjan Habe, univ. dipl. soc. pedagog, mladin­ski delavec in urednik pesniških zbirk. Med nagrajenci so bili tudi mladi Dom­žalčani in Domžalčanke. V likovni kate­goriji so nagrade prejeli: 1. mesto v kategoriji osnovnošolci (III. triada): Neža Nemec: Mozaik po­tovanja (Center za mlade Domžale, mentorica Mateja Absec), 2. mesto v kategoriji osnovnošolci (I. triada): Lili Zajc: Balon (OŠ Rodica, mentorica Breda Podbevšek), 2. mesto v kategoriji osnovnošol­ci (II. triada): Jure Gombae: Sladka pot(OŠ Rodica, mentorica Katarina Škofic), 3. mesto v kategoriji dijaki, študen­tje in odrasli: Nastja Trtnik: Plesoče vžigalice (Center za mlade Domžale, mentorica Mateja Absec), Med literarnimi deli so žirante pre­pričali: 1. mesto v kategoriji dijaki, štu­denti in odrasli: Zala Marolt: Gorčič­no rumen lavor (Srednja šola Domža­le, mentorica Nina Stopar) 2. mesto v kategoriji osnovnošolci (II. triada): Žiga Dovč: Gre popotnik v novi svet (OŠ Venclja Perka, mentori­ca Bojana Dorie) 3. mesto v kategoriji dijaki, štu­denti in odrasli: Ana Kračman: Novi svet (Srednja šola Domžale, mentori­ca Nina Stopar) Vsem nagrajencem čestitamo! Hkrati se zahvaljujemo sponzorjem, brez katerih bi nagrajenci domov od­šli praznih rok. Ti donatorji so: Obči­na Domžale, Pustolovski park Geoss, Popotniško združenje Slovenije, Doba Sama Navitas, Dude center za tuje je­zike, Mladinska knjiga, turistična agencija Kompas, Turistična agencija Palma ter ABC rent a car in turizem. Želve smo zakon! V aprilu smo želvice zaključile že 17. telovadne urice za predšolske otroke. Te potekajo vsak četrtek od oktobra do aprila ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole Preserje pri Radomljah. oš preserje pri radomljah Ta­koj ko se preobujemo v športne copate in odložimo pijačo, se zapodimo v telo­vadnico, kjer najprej napihnemo velik balon. Ko se malo umirimo, nam vadi­teljice razložijo, kakšna bo današnja igrica za ogrevanje naših mišic. Najbolj so nam všeč Poplava, potres, avioni; Kdo se boji črnega moža; Bratec, reši me in Semaforji. Ko smo dobro ogreti, si mišice še raztegnemo. Vrtimo prope­lerje kot helikopterji, odkolesarimo v Indijo Koromandijo in obiramo jabol­ka, za konec pa nas strese še elektrika. Ogreti in odžejani si ogledamo po­ligon, ki so nam ga tokrat pripravile vaditeljice. Največja gneča je na skri­nji, s katere skačemo na veliko mehko blazino, fantje pa naredijo zastoj tudi pri golih. Res obožujejo nogomet! Ob­vladamo že vožnjo po toboganu, ple­zanje po letveniku, plazenje skozi tu-Ko zaslišimo: Pospravljamo!, vsi nemo brez gnezda, kadar gremo ptič­nel, skakanje po palačinkah in v obro-pomagamo vaditeljicam, da čim hitre-ki na potep. če ter hojo po zelo ozki gredi. Včasih je naredimo prostor za igrice, ki so na Če bi radi izvedeli še več, lahko skačemo na trampolinu ali se gugamo vrsti na koncu. Takrat moramo biti še všečkate našo facebook stran Športno na bradlji. Tako utrujeni in premočeni posebej pozorni, da nas ne poje lisica, društvo Želva. smo, da komaj čakamo odmor za pitje, ki rada jé piščančke ali da ne dobimo Za ŠD Ž elva: Tadeja P oljanšek nato pa že hitimo naprej po poligonu. gnilega jajca za hrbet, pa da ne osta-Foto : Olga Šraj Kristan le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 25 aktualno Njihov cilj je pomagati pomoči potrebnim Lionsi v letošnjem letu praznujejo 100-letnico delovanja. Praznovanje te obletnice v Sloveniji bo z raznovrstnim programom potekalo 26. in 27. maja 2017 v Ljubljani. Besedilo in foto: Miha Ulčar N astali so sredi prve svetov­ne vojne leta 1917, v času, ko so v vojno stopile tudi Zdru­žene države Amerike. V tem času so v Ameriko poleg sporočil o žrtvah začeli prihajati tudi ranjenci, ki so potrebovali tako zdravniško kot psihološko pomoč. Zavarovalničar Melvin Jones, pobudnik in ustanovi­telj lionizma, je pred sto leti dejal, da nikamor ne prideš, dokler ne začneš delati nekaj za nekoga drugega. V svojem poslovnem klubu je nagovo­ril prijatelje, da tisti, ki imajo nekaj več znanja, sposobnosti, izkušenj in sredstev, prispevajo nekaj za tiste, ki potrebujejo pomoč v lokalnem okolju. Tako so 9. junija 1917 ustanovili prvi Lions klub v Chichagu, v istem letu so nato klube ustanavljali po Ameriki. Danes lionizem deluje v 210 državah po svetu, 1.423.000 članic in članov se združuje v 47.000 klubih. Lions Clubs International ima tudi status svetoval­ne organizacije pri Združenih narodih od njenega začetka. Danes se področje lionizma s pomočjo slepim in slabovi­dnim širi na področje lakote oziroma socialne ogroženosti, varovanja oko­lja, težavo diabetesa in pomoči otro­kom, ki so oboleli za rakom. To so med drugim tudi področja, ki bodo najbolj zaznamovala pomoči potrebne ljudi v naslednjem stoletju delovanja Lions. Vsem lionsem je enako to, da je njiho­va pomoč ljudem večinoma diskretna. Lions klub Domžale Lions klub Domžale, ki je bil usta­novljen leta 1996, je v lanskem letu praznoval 20 let delovanja. Trenutno klub šteje 25 članov, ki jim je isti cilj pomagati pomoči potrebnim. O lio­nizmu, domžalskem klubu in o nji­hovih projektih, smo se pogovarjali s predsednico kluba Jadranko Šumi in Štefanom Pojbičem, organiza­cijskim vodjem tradicionalnega dobrodelnega teka Tečem, da po­magam, ki bo letos 3. junija potekal že petič zapovrstjo in to po novi trasi po zeleni rekreacijski osi ob reki Ka­mniški Bistrici. Jadranka Šumi je po izobrazbi uni­verzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka. Zaposlena je bila na Znanstvenem inštitutu Filozofske fa­kultete na Univerzi v Ljubljani, kjer je glede na delovne potrebe soobli­kovala nove oblike delovanja (stiki z javnostjo), in se spopadala z različni­mi izzivi, kot je založniška dejavnost. Svoj poklic je uresničevala tudi v pro-stem času z likovno kritiko, s čimer se ukvarja še tudi danes. »Po upokojitvi sem iskala možnosti za izpolnitev svoje želje po delovanju v humanitarni orga­nizaciji. Znanka me je navdušila s pro­gramom lionizma, in ko sem spoznala člane Lions kluba Domžale, sem se od­ločila, da se jim pridružim. Delovanje v klubu me izpolnjuje, saj sem si želela s svojim profesionalnim znanjem za­polniti program kluba. V klub sem se vključila pred štirimi leti,« nam o svo­jih začetki delovanja v Lions klubu Domžale zaupa Jadranka. Kot smo že omenili, je bil Lions klub Domžale ustanovljen leta 1996. V Sloveniji po besedah Jadranke delu­je 55 klubov, med njimi pa domžalski klub po številu članstva spada v sku­pino manjših klubov. Število se spre­minja, prav v letošnjem letu pa jim je uspelo članstvo povečati ponovno na 25 članov. »Naše geslo je pomagamo in v tem duhu organiziramo različne prireditve, da z zbranimi sredstvi lah­ko pomagamo v prvi vrsti slepim in slabovidnim. Organizacije in izvedbe prireditev ne bi zmogli brez donator­jev, saj lastnih sredstev nimamo – se samofinanciramo. Imamo pa finančne obveznosti do Zveze lions klubov Dis­trict 129 Slovenija in do svetovne orga­nizacije LCI,« pove Jadranka. Članstvo v lions klubu povezano z etičnimi načeli In kakšen je protokol za članstvo v lions klubu? Jadranka pravi, da je del protokola za sprejem kandidatov v članstvo lions kluba tudi posebna pri­sega, s katero se bodoči član zaveže, da bo svoje poslanstvo izvajal v skla­du z etičnimi načeli. Ta so navedena v dokumentu Etična načela, kjer si sledijo: Verjamem v vrednost svojega poklicnega dela ... Prizadevam si biti uspešen pri svojem poklicnem delu ... Zavedam se, da ne smem z uvelja­vljenjem samega sebe ... Nesebično rešujem dvome o pravicah ... Sodim, da je prijateljstvo cilj, ne pripomoček ... Spoštujem svoje dolžnosti do naro­da ... Pomagam bližnjim ... Gradim, ne podiram. »V Lions klubu Domžale smo po­nosni na vse projekte, ki nam jih uspe izpeljati. Ob tem pa je seveda posebej pomembno, da se rezultati projektov zrcalijo humanitarno, da pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Na prvem mestu sta to zagotovo pro­jekta Donirana hrana in Tečem, da pomagam. Potem sledijo posamezne donacije iz zbranih sredstev, ki jih zbe­remo na dobrodelnih druženjih, kot sta prednovoletno srečanje gorenjskih klu­bov in golf turnirji,« nam njihove pro­jekte na kratko predstavi Jadranka. Odmeven projekt Donirana hrana morali zaradi birokracije začasno ustaviti Zelo odmeven projekt, ki so ga v Dom­žalah začeli izvajati pred štirimi leti, je zagotovo Donirana hrana. Jadranka pravi, da se je s sodelovanjem pri tem projektu začelo njeno aktivno delova­nje v klubu. Gre za projekt, ki je razve­jan po vsej Slovenije, saj je res izredno pomemben in humanitaren: »V Dom­žalah je bil projekt zelo uspešen, saj je povezoval več institucij, ki so pristopile k organizaciji projekta, in veliko število prostovoljcev, ki so pomagali izvajati projekt. Res velika družina dobrodel­nih ljudi. In najpomembneje, pomagal je res vsem tistim, ki so z osnovnimi potrebami za preživetje pomoči naj­bolj potrebni.« Po njenih besedah so morali letos marca od projekta od­stopiti zaradi birokratskih sprememb t. i. sprejetih smernic ..., ki jih je uve­dlo pristojno ministrstvo. Kot nosilec projekta v Domžalah pa ga glede na način poteka dela in možnosti, kot so ga izvajali, niso mogli več nadaljevati. »Ostajam brez besed, in le upam lahko, da se bo našla nova priložnost,« pravi Jadranka. Plakat miru Vsako leto Lions klub Domžale sode­luje tudi v mednarodnem projektu Plakat miru, pri tem sodelujejo tudi s slikarko Vero Terstenjak in njeni­mi učenci. Po besedah Jadranke gre za projekt, ki ga izvajajo že 20 let, in sicer vse od začetka, ko ga je Zveza lions klubov Distrikt 129 Slovenija sprejela v svoj program. V Kulturnem društvu akademske slikarke Vere Ter­stenjak, ki je tudi ustanovna članica domžalskega lions kluba, se je v teh letih zvrstilo že več generacij otrok, ki so s svojimi deli sodelovali tudi v izboru za vsakoletni Plakat miru. Sli­karka vzpodbuja otroke, da se glede na predpisano letno temo poskusijo slikarsko izraziti in ustvariti svoje li­kovno delo. Tako so nastale številne umetnine najmlajših vrst ustvarjalcev in ne malo izbranih se je uvrstilo med najboljše v slovenskem prostoru. Tudi letos jo imajo med zastopanimi, ki bo na ogled 27. maja 2017, na razstavi Plakat miru ob praznovanju 100-letni­ce lionizma v Mestni hiši v Ljubljani. Tradicionalni humanitarni tek Tečem, da pomagam Letos 3. junija bo Lions klub Domžale v sodelovanju z Lions klubom Kamnik in Leo klubom Kamnik organiziral že 5. humanitarni tek Tečem, da poma­gam, ki je vsako leto potekal v Arbo­retumu Volčji Potok. Letos so se orga­nizatorji odločili za novo traso teka, ki bo potekala ob zeleni rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici, od Arboretu­ma do Domžal in nazaj. Organizacijski vodja dobrodelnega teka Tečem, da pomagam Štefan Pojbič, je povedal, da ideja o tem humanitarnem teku izvira izpred petih let, ko je takratni guverner Distrikt 129 Lions Slovenije Zoran Vodopija predložil idejo vsem lionistom v Sloveniji za organizacijo teka, ki poteka še danes po nekaterih lions klubih v Sloveniji, med drugim bo letos že peto leto potekal tudi v or­ganizaciji domžalskih in kamniških lionistov. Že samo ime pove, da je namen teka humanitarnega značaja: Pomagati pomoči potrebnim. »Število tekačev, udeležencev teka, vsako leto raste in letos pričakujemo med 300 in 500 udeležencev. V zadnji štirih letih smo zbrali in donirali pribli­žno med 6000 in 8000 evri. Polovico zbranih sredstev vsako leto namenimo Zavodu za slepo in slabovidno mladi­no, drugo polovico zbranih sredstev pa namenimo socialno ogroženim, gi­balno oviranim, slepim in slabovidnim otrokom in mladim z območja občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin,« pravi Štefan. Kot smo že omenili, so se letos od­ločili za novo traso teka, ki bo poteka­la po rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici od Arboretuma Volčji Potok do Domžal in nazaj. Po Štefanovih bese­dah bosta na voljo dve dolžini teka: daljša 10-kilometrska trasa in krajša 5-kilometrska trasa. Kot je že običaj, bodo organizirali tudi tek za vseh pet županov občin Domžale, Kamnik, Ko­menda, Mengeš in Trzina. Gre za tek z zavezanimi očmi na dolžini 95,5 m. S tem tekom želijo pokazati, da bi so­delujoči lažje razumeli ovire, s kateri­mi se vsakodnevno srečujejo slepi in slabovidni. Na dobrodelnem teku, ki bo pote­kal v soboto, 3. junija 2017, z začetkom ob 10. uri, bo prisotna Zveza slepih in slabovidnih Slovenije in otroci Vidim cilj Alena Kobilice. Program priredi­tve bodo popestrili Godba Domžale, Kamniške mažorete, folklorniki iz Komende in še nekateri. Vsako leto na dogodek povabijo tudi številne znane osebnosti. Tudi letos so na dobrodel­ni tek povabili predsednika republike Boruta Pahorja, veleposlanika ZDA v Sloveniji, Nado Kozjek in še nekaj za­nimivih športnikov. Glavni pokrovitelj dobrodelnega teka je Porsche Škoda Škerjanec Domžale, medijski pokrovi­telj pa je Radio Hit. Vabljeni, da se tradicionalnega humanitarnega teka udeležite tudi vi. Poleg tega, da boste z udeležbo na teku nekaj naredili zase, boste zelo veliko naredili za tiste, ki so potreb­ni pomoči. V tem primeru za slepe in slabovidne. Kot zanimivost lahko povemo, da je druščina, ki se vsako leto udeleži teka, zares pisana in to ne samo generacijsko. Nekateri se na tek podajo tudi z otroškimi vozički, spet drugi s štirinožnimi prijatelji, nekate­ri tečejo družno … Skratka, važna sta sodelovanje in dobrodelni namen.. PRC 16. junij 2017 Krumperk pri Domžalah Predstavitev klasične šole jahanja in drugih dejavnosti na Pedagoško raziskovalnem centru za konjerejo Krumperk Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 19.30 - 21.30 Večerni program Nastop jahačev promocijske skupine BF UL Predstavitev visoke šole jahanja Kobilarne Lipica Predstavitev konjeniške policije in ostalih gostov Vstop je brezplačen. 26 | slamnik štev i lk a 5 |m aj 2017 |l e t n ik lv ii kultura Conformateur in formillon Novi muzejski predmet, ki ga prvič predstavljamo na Slamnikarskem sejmu K o ste prebrali zgornji naslov, ste se najverjetneje vprašali: Kaj pa je to? Kaj pomeni? Ka­kšen bi bil slovenski prevod? Pravzaprav v svetu izraza ne prevajajo in uporabljajo prvotno francosko poi­menovanje. To je mehanska naprava, pripomoček ali orodje za merjenje oblike glave – lobanje. Prve bolj eno­stavne ‘naprave’ so začeli uporabljati leta 1821 za potrebe v frenologiji. Frenologija je bila veda, ki je pro-učevala obliko lobanje ter na podlagi teh oblik je ugotavljala mentalne spo­sobnosti in značajske karakteristike oseb. Začetnik je bil nemški zdravnik Franz Josef Gal, ki je prvi določil na­čela, po katerih vsaka od prirojenih duševnih značilnosti počiva v določe­nem delu možganov, katerega velikost odraža pomen ali pomembnost, ki jo ima za dano osebo in se jih bere na površini lobanje. Gal je študiral lo­banje oseb s posebnimi značilnostmi (vključno s kriminalci), da bi našel dele lobanje, ki veljajo zanje. Čeprav je bila zelo priljubljena in razširjena veda tako v Evropi kot Ameriki in se je uporabljala vse do konca 20. stoletja, je bila pozneje v celoti zavrnjena. Leta 1851 je Francoz Allie Maillard napravo izpopolnil in je kot taka še vse do danes ena najbolj natančnih mehanskih naprav za merjenje oblike glave. Napravo je patentiral pod nazi­vom Allie Aine Paris, v Argentini pa je ta naprava patentirana pod oznako Vega. To napravo so opazili tudi izde­lovalci klobukov in slamnikov ter jo kar hitro vzeli za svojo. Ta naprava je zelo natančno ‘posnela’ obliko glave, a so morali dobljene mere spremeniti v pravo velikost in v orodje, ki bo te dobljene oblike preneslo na klobuk ali slamnik. Tako je nastalo poleg Conformateurja še orodje, ki so ga poimenovali Formillon, s katerim so pridobljene natančne mere in oblike spremenili v uporabnost. Tako kot pri čevljih in oblačilih si tudi pri klobuku želimo, da nam je nošenje udobno, čeprav se morda zdi, da je ta izraz pri klobukih malo hecen, ampak je v bistvu kar pravi. Pri noše­nju klobuka ali slamnika, če je prave velikosti in oblike, ne smemo občutiti nobenega stiskanja ali pritiskanja na določene točke. Skratka, mora biti udoben in se prilegati glavi toliko, da nam ga ne bo z glave odnesel srednje močan vetrič, in nam omogoča nor­malno sklanjanje, ne da bi se pri tem bali, da bi nam padel z glave. To je po­membno pri nošenju slamnikov, saj se v veliki meri uporabljajo pri različnih delih na prostem. Prav to udobnost nam pri izdelavi klobuka ali slamnika omogočata prav ti dve orodji. S prvim dobimo točno obliko glave (obod, kjer bo ‘sedel’ klobuk ali slamnik), z dru­gim pa to prenesemo na sam izdelek, tako da je točno prilagojen na našo obliko in velikost glave. Zakaj sem vam predstavil to po­sebnost? Zato, ker boste to izredno redko in zanimivo napravo imeli mož- nost podrobno spoznati od 10. ju ni - ja dalje v Slamnikarskem muzeju v Domžalah. V Sloveniji obstajata samo dve in ‘domžalska’ je stara več kot 150 let. Če pa vas bo kdaj pot za­nesla v London in če imate željo, da bi si privoščili slamnik ali klobuk, narejen točno po vaših merah in obli­kah glave, se zapeljite na St. James Street 6, kjer je staro podjetje Lock & Co, Hatters in vam bodo z veseljem ustregli ter ‘vzeli mero’ s prav tako napravo, ki sem jo opisal v zgornjem zapisu. Pa še ‘šablonco’ vam bodo shranili za drugič.  Roman Kos Domžale, 10. junij 2017 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 27 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Jim McGuigan Neoliberalna kultura Aristej, 2017 Živimo v časih, ko imamo polna ušesa in usta kritike neoliberalne­ga kapitalizma. Vemo, da nekaj ni v redu, in da tako ne bo šlo v nedogled, pa vendar se vedno od nekod prikrade prizaneslji­vost in domnevna predanost zdravemu razumu. Kaj pa češ, pogosto zaključimo. Zakaj je tako težko misliti na spremembo, kako da tako hitro obupamo in pristanemo na še več istega. Kako je lahko tako očitno nepravičen sistem postal tako udomačen in brez alternativ. Če ima­mo voljo do razmisleka, je prebiranje kulturologa Jima McGuigana prava stvar. Ob sočasnem vpogledu v teoret­sko delo s področja kulturnih študij pokaže, da je ključ do razumevanja v analizi narave prevladujoče kulture. Neoliberalno kulturo avtor vidi kot manifestacije t. i. kul kapitalizma, ki je svojo moč utrdil s prisvajanjem znakov in simbolov nezadovoljstva nad njim samim. McGuigan pokaže kako so nove tehnologije, medijske osebnosti, urbane subkulture zgradile lažno podobo kapitalistič­nega postmodernega eldorada, a so pogosto le zahrbtna reklama za prekarno delo in druge oblike negotovosti. Kje se skriva skrivnost uspeha, morda v tem, da kapita­lizem bolje prepoznava našo željo in predvsem ponuja privlačno zadovoljitev, potešitev te želje, nenazadnje tudi željo po uporu. Elif Shafak Čast Sanje, 2016 V domovini in svetu znana turška pisateljica Elif Shafak, ki piše v turščini in angleščini in živi v Lon­donu, se je v svojem zelo aktualnem romanu Čast lotila precej neulo­vljive teme, ki se vleče skozi zgodovino človeštva – pojma časti. To temo preplete z emigracijo, vprašanjem individualne in nacionalne identitete, pripadnostjo dru­žini, ljubeznijo, strastmi, izpraševanjem vesti in umo­rom. Avtorica v romanu secira družinske in družbene odnose, razkrije številne nesmisle tradicionalističnega oklepanja vrednot, ki pripadajo preteklosti, ter so krivič­ne in neživljenjske. Roman Čast prinaša več zgodb, ki se pletejo v enotno pripoved. Tankočutno napisana knjiga. Shafakova je tudi družbena aktivistka in politična anali­tičarka, ki piše prispevke za vodilne svetovne časopise, kot sta Guardian in New York Times. V Turčiji, ki jo ima za domovino, je oblast ne mara, ker je vztrajna zagovor­nica človekovih pravic. Margaret Mazzantini Sijaj Ml adinska knjiga, 2017 Nova mojstrovina izpod peresa avtorice uspešnic Novorojen in Ne premikaj se. Poklon ljubezni. Tisti ljubezni, ki je še vedno deležna zgražanja in obsojanja. Ljubezni med dvema moškima. Biti drugačen od večinske he­teroseksualne kulture je bilo vedno predmet javnih in zasebnih obračunavanj. Guido in Costantino sta se začu­tila že v mladosti, a ju je občutek sramu ločil. Čeprav se oba poročita in se Guido celo odseli v London, so močna čustva tudi, ko sta že odrasla še kako prisotna. Kljub strahu, ki ju hromi, da bi se njuna skrivnost razkrila, je hrepenenje močnejše. Do razkritja vendarle pride in s tem do osebnih preizkušenj, s katerimi se soočajo homo­seksualci v resničnem svetu. Saša Vuga Sveti Anton Prašičkar Slovenska Matica, 2016 Zlo vojne ogrize človeška bitja. Zlo izgube človeškega pokaže rane. In zlo sovraštva ubije življenje. Zagrize v dušo, od znotraj golta or­gane in na koncu izbljuva kreature trpljenja. Človek je zlomljen duh, ki skuša ustvariti smisel in voljo do življenja. Pritlehno okolje pa stoji ob strani, se smeji nad svinjaškimi zna­čilnostmi človeškega in družbenega. Oh, je človeštvo res vrh stvaritve? Smo samo koščeni, materialni, smo to, kar sami lahko nekoč bomo, a nismo. Tragični junaki življe­nja. Smo zoprni, lažnivi, nevarni, sovražni, tujci drug z drugim. Ne znamo ljubiti, a veliko govorimo o tem. Smo slikarske upodobitve, smo vonji, ki izrišejo svoj smrad v psihiki človeškega bivanja. Smo sam svoj mrtvaški ples. Els Beerten Vsi si želimo nebes Cankarjeva založba, 2016 Els Beerten je flamska pisateljica. Njen roman Vsi si želimo nebes je že ob izidu (2008) postal takojšnja klasika, zanj pa je prejela številne nagrade. Zgodba se dogaja v kaosu druge svetovne vojne. Ward in Jef sta najboljša pri­jatelja, ki živita v okupirani Flandriji. Želita si, da ne bi bila samo nema opazovalca vojne, nočeta samo stati ob strani, ko drugi umirajo za svobodo. Tako Ward zaupa avtoritetam in se prostovoljno javi v nemško vojsko, da bi na krvavi ruski fronti branil domovino in vero ter se bojeval proti boljševikom. Jeff se ukloni domačim in ne gre v boj. Po vojni je Ward izdajalec in Jef junak. Kdo je res pravi junak? Ali je resnični pogum povedati resnico in rešiti življenje prijatelju ali resnico zamolčati, da boš zavaroval svojo družino? Knjiga nam zastavlja veliko vprašanj, predvsem vprašanja o prijateljstvu, ljubezni, družini … Je knjiga o usodnih odločitvah posameznikov, ki vplivajo na življenjske usode mnogih ljudi. Roman je izšel v zbirki Najst, ki je namenjena predvsem odra­ščajočim bralcem, a je napisan tako večplastno, da ga z užitkom lahko berejo tudi odrasli. Margaret Wild Simon in Skokec Skrivnost, 2017 Simon je dal svojemu poskočne­mu pasjemu mladičku ime Sko­kec. Bila sta nerazdružljiva. Njune skupne dogodivščine so izžarevale polno veselja in brezskrbne navihanosti. Vedno sta bila skupaj. Toda nekega dne, ko se je deček vrnil iz šole, ga Skokec ni pričakal pri vhodnih vratih ... Ves žalosten mu je oče sporočil novico, da je poginil. Kako naj se Simon sooči z izgubo svojega ljubega štiri­nožnega prijatelja? Njegova žalost je prevelika, da bi ga lahko hitro pozabil, izpustil iz svojega življenja. Mu bo uspelo spoznati in razumeti, da je vsako, še tako drago­ceno življenje minljivo? Kobi Yamada Kaj storiš s problemom? BP, 2016 Po izvrstni slikanici Kaj storiš z ide­jo? nas je sedaj razveselila še slikani­ca istega avtorja Kaj storiš s problemom?. Spet gre za pronicljivo obravnavo pomembne temo, s katero se srečamo že kmalu v življenju. Avtor zelo pre­tanjeno razloži, kako problem običajno najprej vidimo kot sovražnika in se z njim borimo ter se mu upiramo in kako ga po drugi strani veliko lažje premagamo, če se z njim soočimo in raziščemo, kaj se skozi reševanje lahko naučimo. Tudi tokrat nas slikanica razvaja z odličnimi ilustracijami. Nadvse priporočljivo za otroke in odrasle! DVD: Carol Cinemania group, 2016 Britansko-ameriška romantična dra­ma je posneta po romanu The Price of Salt zdaj že pokojne pisateljice Patricije Highsmith. Zgodba je posta­vljena v New York davnega leta 1952. Prikazuje simpatično mlado fotografinjo v pre­povedanem lezbičnem razmerju z bogato starejšo lepotico, materjo in ženo v postopku ločitve. Zgodba je preprosta, dialogi minimalistični, igra priznanih ameriških igralk vrhunska. Prava poslastica je fotografija/kamera, ki še poudarja vzdušje tedanjega časa in prepovedane ljubezni v izrazito patriarhalni družbi. Filmska umetnina je prežeta z romantičnim hrepenenjem in se je uspešno ognila ste­reotipom, ki jim je bila s to tematiko izpostavljena. Film je dobitnik številnih prestižnih nagrad in še več nominacij. galerija domžale Likovnemu krož­ku manjka le eno leto, ko bodo pra­znovali že dvajseto letnico delovanja. V zadnjem desetletju se je stalnim članom pridružilo precej novih, tako da so oblikovali kar dve močni sku­pini po 12 slušateljev v vsaki, ki se ob strokovnem vodenju dipl. slik. Marije Mojce Vilar srečujejo celo šolsko leto ter se vsako četrtkovo dopoldne pre­pustijo ustvarjanju. ne: od trgank do ploskovitih asembla­žev, ki so tu in tam posegli tudi v pro­stor ali izven okvirja. Večji del učenja in preizkušanja slikarskih tehnik so posvetili impresionistični tehniki, ko so si v kulturnem februarju v Ljublja­ni ogledali razstavo slovenskih impre­sionistov. Slikanje krajine v različnih svetlobnih trenutkih članom izredno ustreza, saj so ustvarili prepričljive slike. Ustvarjali so: Joži Anžin, Breda Spet uspešno zaključeno ustvarjalno leto likovnega krožka Lipa Domžale Konec maja je Galerijo Domžale obiskalo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, saj je bila na ogled postavljena skupinska razstava likovnega krožka, ki deluje v društvu Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Na odprtju razstave 18. maja je delo krožka predstavila voditeljica krožka Marija Mojca Vilar. Uvodne besede je spregovorila predsednica društva Metka Zupanek. V kulturnem programu so sodelovale citrarke Siničke in kitaristke Strunice iz društva Lipa Domžale. Na galerijskih stenah se je zvrsti­la množica likovnih del, ki so sledila začrtanemu učnemu načrtu: tihoži­tje cvetličnih lončkov na mizi s prtom, ki je z vzorčnim motivom predstavljal pravi oblikovni izziv, ki so se mu ne­kateri še posebej uspešno posvetili. Tudi kolaž kot likovna tehnika ponu­ja različne izrazne možnosti, ki so jih člani predstavili na svojstvene nači-Cerar, Angelca Dovžan, Dorena Garc, Milka Inkret, Mira Jarc, Vlasta Janže­kovič, Franci Kerč, Dušan Klopčič, Angela Kralj, Gregor Kralj, Majda Kor­bar Božič, Brigitta Leskovar, Nuša Lo­jen, Marjeta Ložar, Irena Osolnik, Iva Petek, Veronika Strašek, Dragica Še­tina, Ana Volgemut in Tatjana Žmavc. K. R . K. Foto: Dragica Šetina kultura kolumna • odtis človečnosti L E NA RT Z AJC IGRE MOČI Letošnjo pomlad smo si imeli priložnost v domžalskem kulturnem domu Franca Bernika ogledati dve imenitni predstavi ruskih avtorjev. P rva je bila drama Ljudmile Razumovske Draga Jelena Sergejevna, ki jo je uprizo­rilo SNG Nova Gorica, druga pa predstava ruskega nobelovca Jo­sifa Brodskega Demokracija, ki jo je uprizorila SNG Drama Ljubljana. Obe predstavi, vsaka na svoj način pripo­vedujeta o moči oziroma oblasti. V predstavi Ljudmile Razumskove skuša skupina mladcev zlepa ali zgr­da prisiliti svojo profesorico, da jim izroči ključe šolskega sefa, v katerem maturitetna komisija hrani njihove maturitetne naloge. Pač, da bi si po­pravili svoje izdelke. Sprva poskušajo s prijaznostjo in prilizovanjem, sledi poizkus podkupovanja, pa vendar, ker ostarela profesorica, ki v življenju nima ničesar razen lastne integritete, ne popusti, poizkusijo še s silo. Konč­no jim uspe, in sicer tako, da najbolj zagnan med njimi začne vpričo pro­fesorice in njenega fanta posiljevati sošolko, ki je prišla z njimi, nekoliko zato, da bi jim pomagala prepričati profesorico, nekoliko pa zato, da je stala ob strani svojemu fantu, ki je potreboval boljšo oceno. Tu je treba posebej izpostaviti, da ta, najbolj za­gnani, edini v skupini, ki mu ni bilo treba popravljati lastnega testa, vsega skupaj se je udeležil le zaradi dokazo­vanja lastne moči. Prevlade nad osta­limi. Ni treba posebej izpostavljati, da njihova zmaga pomeni poraz, ne­nazadnje, če so bili prej prijatelji, so zdaj daleč od tega. Posest ključa po­meni uspeh in zmago le temu, ki ga v bistvu ni potreboval, saj s tem dokaže svojo superiornost nad vsemi prota­gonisti zgodbe. V vsakem primeru gre za zmago psihopatskega narcisizma ne le nad družbenimi vrednotami, ki za zmago lastnih interesov dopušča­jo tudi goljufijo, pač pa tudi zmago veličastnega ega posameznika, nad prijateljsko povezanostjo kot celico družbe. Drama, ki je sicer nastala v zgodnjih osemdesetih, je ravno zaradi prikaza takšne družbene razgradnje dandanašnji bolj aktualna kot kdaj­koli. Predstava spod peresa Josifa Brod­skega Demokracija pa pripoveduje o političnem vodstvu nedoločene, majhne sovjetske republike, ki jo čez noč, z dekretom, doletijo konec komu­nizma, demokratizacija in samostoj­nost. In vendar, za politično vodstvo male bivše sovjetske republike to ne pomeni bistvene spremembe. Tele­fonske diktate, ki jih je malo politično vodstvo ves čas dobivalo iz centra, pač zamenjajo diktati tržne ekono­mije, vendar to ne pomeni dosti, saj so voditelji, kot pač voditelji, trdno usidrani ob koritu, iz katerega pridno prečrpavajo premoženje v lastno klo­ako. Aja, pa da ne pozabim, množice, ki so se nekoč zbirale na ulici, da bi častile vodstvo, zamenjajo množice protestirajočih lačnih delavcev, ki pa se jih vedno da ukrotiti z novimi oblju­bami in drobtinicami, ki padejo z bo­gato obložene mize. Psi lajajo, karava­na gre dalje. Skratka še kako aktualna predstava, ki z duhovito, pronicljivo politično satiro slika tranzicijski čas. Obe videni predstavi se s stališča gledalca, živečega v enaindvajsetem stoletju, torej v času, po padcu socia­lizma in razkroju družbenih vrednot, ki ga je spremljal, in tudi v času, ko naj bi bila tranzicija končana, z dana­šnjega vidika dopolnjujeta. Sodobna oglaševalska industrija in družbena omrežja brezvestno spodbujajo ma­sovni egocentrizem, ki že prehaja mejo narcisistične motnje. Posamezniki, obremenjeni z lastno podobo, pojav­nostjo, prepričani v svojo edinstvenost in genialnost, so postali nekaj najbolj običajnega, in prepričanje, da se jim morajo vsi ostali (prav tako z lastno podobo, pojavnostjo in prepričano­stjo v svojo edinstvenost in genialnost obremenjeni) posamezniki podrediti, je nekaj splošno sprejemljivega. Sodobna oglaševalska industrija in družbena omrežja brezvestno spodbujajo masovni egocentrizem, ki že prehaja mejo narcisistične motnje. Seveda ni potreben poseben raz­mislek, da se zavemo, da ob takšni mentaliteti družba, pa naj bo na mikro občinski ravni ali na makro globalni ravni, nima posebne prihodnosti in so vsi poizkusi združevanja vedno znova obsojeni na razkroj. Potemtakem mla­denič, iz predstave Ljudmile Razum­skove, ki zato, da dokaže svoj prav, posili lastno prijateljico v družbi, ki nas čaka za vrati prihajajočega dne, ne bi smel biti kakšno posebno pre­senečenje. Nenazadnje vse mladeniče tega sveta nagovarja ista oglaševalska industrija, ki jim dopoveduje, da naj bodo edinstveni, naj se izrazijo, naj bodo večno mladi, naj si vzamejo svoj košček pogače … Morda bi nas lahko tolažilo le to, da večina vseh teh čudo­vitih individuumov najlažje živi v pro­storu elektronskih družbenih omrežij in je očitno prelena, da bi svojo čudo­vitost utelesila v resničnosti. No in ravno tu ostaja povezava med obema predstavama, ki sem jo prej omenil: brez prve ne bi bilo dru­ge. Če ne bi vsi ti čudoviti individuumi skregani z vsemi ostalimi čudovitimi individuumi, čemeli doma, v nasla­njačih, v varnem objemu svojega ra­čunalniškega zaslona in morda pri­sluhnili drug drugemu s čim več kot elektronskimi dvignjenimi palci, če bi včasih v resnici razmislili o tem, kar njihov čudoviti um sproducira, preden to pošljejo v branje vsemu ve­soljnemu občestvu, potem bi morda razumeli, zakaj lahko še tako sanjamo o družbi, ki bi nam zagotovila boljše življenje, pa vendar več, kot da nam junaki Josefa Brodskega mečejo drob­tine s svoje preobložene mize, nikoli ne bomo dosegli. Pač, lastnost nar­cisizma je kritiziranje vsega ostalega in neskončno občudovanje samega sebe, kar družbeni kritiki popolnoma odvzame pomen, družbo pa vodi v razkroj. . Slovesno odprtje 7. Bralnic pod slamnikom Praznik mladinske literature »Če bi vedela, kako lepo je pri vas, bi se že v preteklosti, ko sem skozi vašo državo zgolj potovala naprej proti Hr­vaški, zagotovo kdaj ustavila v Slove­niji,« je na slavnostnem odprtju med­narodnega mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom povedala letošnja slavnostna gostja, priljubljena nizozemska pisateljica Marjolijn Hof, in s tem takoj osvojila vse zbrane na festivalski otvoritveni slovesnosti. Kot je že v navadi, je slavnostno odprtje festivala tudi letos potekalo v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah, kjer so se sredi maja zbrali mladi bralci in njihovi mentorji z različnih koncev Slove­nije. Med obiskovalci so bili še po­sebej vznemirjeni dobitniki nagrad literarno-likovnega natečaja, ki vsa­ko leto poteka v okviru Bralnic pod slamnikom. Tudi letos je komisija dobila cel kup imenitnih izdelkov, in avtorjem najboljših sta Anže Miš, direktor založbe Miš, ki je pripravila festival v sodelovanju s knjižnicami Domžale, Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Sežana, ter nizozemska pisateljica Marjolijn Hof prav na odprtju Bralnic pod slamnikom podelila lepe knjižne nagrade. »Berite, kajti vse, kar boste prebra­li, vam bo ostalo v glavi in vam zagoto­ vo ne bo šlo na trebuh,« je o pomenu branja na svoj šaljivi način mladini položil na srce tudi voditelj priredi­tve Boštjan Gorenc – Pižama. Ki je po uradnem delu slovesnosti s še neka­terimi drugimi ustvarjalci slovenske mladinske književnosti in ob boku z nizozemsko knjižno gostjo mladim bralcem še dolgo delil podpise v knji­ge, ki so jih prinesli s seboj. V Domžalah se je znova odvil prelep knjižni praznik, ki je okronal festivalsko dogajanje Bralnic pod sla­mnikom.  Vesna Sivec P oljanšek Foto: Vido Repanšek in založba Miš Mavrica v domačiji Jakoba Aljaža Kulturno umetniško društvo JaReM, ki deluje v občini Medvode, je 11. aprila povabilo v goste FKVK Mavrica iz Radomelj. fkvk mavrica V obnovljeni rojstni hiši triglavskega župnika v Zavrhu podŠmarno goro je v pritličju muzej Alja­ževe dediščine, v prvem nadstropju pa dvorana za kulturna srečanja in raz­stave. V njej je Mavrica postavila svoje fotografije in prikazala devet filmov pod skupnim naslovom Bogastvo dediščine. Roman Veras, predsednik društva JaReM, Roman Veras, predsednik društva se je z barvitim komentarjem sprehodil JaReM, je za fotografsko razstavo izbral med fotografijami FKVK Mavrica. 54 fotografij članov radomeljskega dru­štva. Razporedil jih je v štiri sklope: po obisku Slovenije je dejal, da so mojstro­vodi k mlinom, sakralni objekti, kozol-vina. Ko jih je gledal, je videl v njih same ci in čebelnjaki, grafike. Ob odprtju raz-travniške harfe. Čudovita pohvala tujca, stave je med drugim povedal: »Ob slo-pohvala pa tudi fotografom Mavrice, ki venskih kozolcih bi se spomnil francoske-so ustvarili podobe in nam pričarali po­ga filmskega igralca Gérarda Philipa. Ob dobne občutke.« O filmih, ki jih je za projekcijo iz­bral, je spregovoril Janez Meglič. Njego­va zasluga in Studia Meg je, da so filmi Mavrice preneseni na sodobni digital­ni medij, celuloidni originali pa varno shranjeni v Slovenskem filmskem arhi­vu pri Arhivu Republike Slovenije. Obi­skovalci večerne prireditve so si ogleda­li filme, starejše od 40 let, ki prikazujejo svet, ki ga ni več. Dediščina pa je ohra­njena na filmih: Naš festival ’74, Uga­slo ognjišče, Valj, Bratova kri, Mineva­nje, Dobiva se na trgu, Žegen, Skrivno­sti stare žage in Modna revija mojstra Debevca. Igor Lip ovšek Foto : FKVK Mavrica le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 29 kultura Novinarska konferenca KD Miran Glasba v srcu, srce v glasbi Jarc Škocjan Simfonični orkester Domžale-Kamnik z dirigentom V. Kulenovićem in izključno avtorsko glasbo letošnjega slavljenca (70) Tomaža Habeta Še eno lepo predstavo ali mnogo več kot pa zgolj napovedana dva avtorska koncerta so v Kamniku in Domžalah pripravili vodstvo Simfoničnega or­kestra Domžale-Kamnik z dirigentom Vukom Kulenovićem in koncertnim mojstrom Karlom Žužkom; najprej v Kamniku (12. maja) in zdaj še v Dom­žalah (KDFB, 13. maja) so pripravili ob letošnji 70-letnici Tomaža Habeta, tudi ustanovitelja in prvega dirigenta tega ansambla (1971). Igrali so samo njegovo glasbo, Habetovo novodobno glasbo, kot bi lahko zapisali, saj sta kar dve deli Pred kratkim je Kulturno društvo MiranJarc Škocjan na občnem zboru ugo­tovilo, da so v letu 2016 uresničili vse zadane naloge – tako po programski kot investicijski plati, kjer je bil naj­večji zalogaj celovita ureditev odra in pododrja, kar jim je uspelo ob veliki pomoči Občine Domžale. Ob tem so sprejeli program za leto 2017, ki se že uresničuje, med investicijami pa so posebej izpostavili potrebo po celoviti preureditvi (zamenjavi) strehe, kar bo za društvo zelo velik zalogaj, saj ga brez pomoči ne bo mogoče uresničiti. Na zelo dobro obiskani novinar­ski konferenci sredi maja je vodstvoKulturnega društva Miran Jarc Škoc­jan, skupaj s sodelujočimi na festiva­lu, predstavilo program 17. kulturnega poletnega festivala Studenec 2017, ki bo zanesljivo v Poletno gledališče Stu­denec privabil obiskovalce od blizu in daleč, saj bodo lahko izbirali med kon­certi, muzikali, opero in domačo gleda­liško predstavo – obiskali pa najbrž kar več ali celo vse prireditve. Dobrodošli! Prvi koncertni večer v cerkvi sv. Le­narta na Krtini je predstavil Karel Les­kovec, ustanovni član in prvi pevo­vodja Domžalskega komornega zbo­ra, ki bo v nekdanji zasedbi zapel ob 70-letnici dirigenta. Festival bo ob tej priložnosti odprl minister za kultu­ 17. kulturni poletni festival Studenec 2017 ro Anton Peršak. Še preden se bo fes­tival preselil pod zvezdnato nebo, bo v krtinski cerkvi zaigral Slovenski citrar­ski kvartet, ki ga je predstavil vodja Pe­ter Napret. V petek, 2. junija 2017, v Polet­no gledališče Studenec prihaja eden najbolj znanih slovenskih muzikalov Mama mia, ki sta ga predstavila produ­cent Jure Franko in glavna igralka Si­mona Vodopivec. V soboto, 17. juni­ja 2017, se bomo v poletnem gledališču srečali z nepozabnim glasbenim spek­taklom o usodi celjskih grofov, Veroni­ko Deseniško, ter srednjeveško ljubez­ensko zgodbo z Evo Černe in s Kleme­nom Bunderlo v glavnih vlogah. V soboto, 24. junija 2017, prihaja na Studenec ena najbolj znanih Ver­dijevih oper Nabucco v izvedbi SNG – Opere in baleta Ljubljana. Opero in od­lične soliste, med katerimi bodo tudi svetovno znani operni pevci, je pred­stavila Barbara Čepirlo, vodja stikov za odnose z javnostmi. Obljubila je ne­pozabno doživetje, ki so ga obiskoval­ci vedno deležni ob obisku ljubljanske opere, ki se je na Studencu prvič pred­stavila že kar pred tremi desetletji. In potem pride vrhunec festivala – v petek, 21. julija 2017 bo namreč pre­miera domače gledališke predstave, ki so jo letos namenili spominu na Fran­ca Saleškega Finžgarja. Na studenškem odru bo zaživel Divji lovec, pravi spek­takel s podobami kmečkega življenja ter z vrednotami, običaji in klenostmi slovenskih ljudi z blizu 70 igralci, pevci in plesalci. Po Finžgarjevem delu ga bo priredil in režiral Lojze Stražar, vodja predstave bo Franc Stražar, tajnica re­žije Karmen Lisjak, v glavnih vlogah pa Primož Krt, Ana in Tine Plahutnik, Kondi Pižorn ter mnogi drugi igralci in igralke, ki jih redni obiskovalci festiva­la zelo dobro poznamo. Vera Vojska doživeli tudi krstni izvedbi. Zelo konsolidirani orkester, ki so ga do zdaj motrile kar nekatere dirigent­ske roke, je v solistične vrste povabil kar svoje člane, tiste, ki so nekoč igrali v tem orkestralnem ansamblu ali pa še zdaj: k dovolj izčiščenemu ter slogov­no enovitemu Habetovemu orkestrske­mu večeru so tako pripomogli še obo­istka Ana Stoschitzky, violončelistka Katarina Kozjek, violinist Janez Pod­lesek, Luka Einfalt z evfonijem, An­drej Omejc z altovskim saksofonom in Aleksander Simionov na ksilofo­nu. Tako je ansambel po eni strani po­kazal na svoje tovrstne, solistične kva­litete, ki zagotovo vplivajo tudi na nji­hovo izčiščeno in že tudi kar prepričlji­vo muziciranje, lahko pa so si ves tale večer privoščili tudi na račun neke vr­ste ‘hišnega’ skladatelja Tomaža Habe­ta samega; tako zaradi številčnosti in raznovrstnosti njegovega kompozicij­skega repertoarja kot tudi zaradi nje­gove pedagoško psihološke kvalitete, ki veje iz same umetnosti njegove glas­bene ustvarjalnosti. Vse to skupaj za­gotovo dviga tudi poustvarjalna (diri­gentska) krila zdajšnjemu aktualnemu umetniškemu vodji in dirigentu, izre­dno sposobnemu in mlademu dirigen­tu V. Kulenoviću. Po nekaj desetletjih aktivnega spremljanja (vse od nastan­ka pa doslej) tega korpusa lahko ugoto­vim, da je bil ta nenehno v vzponu, si­cer ne preveč radikalnem dvigu pa ven­darle bi za zdajšnjo generacijo Simfo­ničnega orkestra Domžale-Kamnik z di­rigentom V. Kulenovićem lahko z vsemi argumenti ugotovil, da so slednji v sku­pni spregi v zenitu svojega razvoja. To je bilo slišati v prvem (od dveh) premi­erno izvedenih del, v orkestrski uvertu­ri Tempora mutantur (2017). Že v pr­vih taktih le-te je bilo moč slišati ‘po­slušljivost’ Habetove muzike, ki se je potem pela tako rekoč skozi celoten ve­čer. To je neke vrste nova njegova kva­liteta in ki se je bolj ali manj nadaljeva­la v dveh stavkih (Zvončki in Vrtnice iz Listov iz spominske knjige), saj gre v celotnem štiristavčnem delu še za pa­storalnost. To je še dodatno izzvala so­listka, oboistka A. Stoschitzky. V bala­di Veronikina usoda (2016), program­skem motivu iz Kamnika, se je izkazala že prva solistična ‘zvezda’ večera, vio­lončelistka K. Kozjek. Odlično! V Stru­nah strasti (2014) za violino in orkester je bil sloviti solist, koncertni mojster (Orekstra SF) J. Podlesek, tudi iz nekdaj iz vrst omenjenega orkestra. Skladbo odlikuje prešernost in virtuoznost soli­sta ter neke vrste (dodatna) spokojnost spremljevalnega orkestra. V že drugi krstni izvedbi tega večera, v HabetoviJutranji (2017) se je izkazal še en (nek­danji) član orkestra, solist-evfonist L. Einfalt, ki pa je tako kot violinist J. Pod­lesek daleč odskočil iz lokalnih, dom­žalskih vrst: je že tako, da se vsa dese­tletja ustaljena praksa delovanja vseh vodij, dirigentov obrestuje večplastno: naprej in nazaj, iz orkestra v svet in spet nazaj; malo podobnih praks je na slo­venski ljubiteljski ravni, ki bi tako ple­menitile vse: amaterje in profesional­ce. Eden tistih, ki je morda na enem od teh začetkov je zagotovo saksofonist A. Omjec, ki je odigral Habetovo Quasi Habanero. Ta se je že ustvarjalno zasi­drala v ples, izvajalci: solist in orkester pa so to njegovo funkcijo še pospešili. V simfoničnem scherzu Ples komarjev pa je prišel na vrsto še zadnji solist, A. Simionov na ksilofonu ter tako kot so-list kar iz zadnje orkestrove, tolkalne vrste odigral najkrajše pa zato najbolj efektno delo tega večera, tako učinko­vito, da ga je na koncu še ponovil! Lahko bi še enkrat med temi vrsti­cami zaploskal vsem šestim solistom in orkestru z dirigentom; seveda tega ne bi mogel storiti, če primarno ne bi bilo na pultih vseh navedenih odlične Habe­tove muzike; pa ne samo letos, ob nje­govem jubileju, ter tako veliko različ­ne in kvalitetne muzike; tudi glasbe, ki ima svoje zabavne kvalitete in je hkra­ti zanimiva tako za izvajalce (pa naj si bo to poklicne ali ljubiteljske ravni) kot za publiko. To je enostavno glasbe, ki jo še velja gojiti, ji prisluhniti in se va­njo v različnih percepcijskih odnosih tudi vživeti. Bravo Tomaž Habe, bra­vo vsem šestim solistkam in solistom, bravo Simfoničnemu orkestru Domža­le-Kamnik in bravo dirigentu Vuku Ku­lenoviću! Dr. Franc Križn ar Foto: Jože Stražiščar politične stranke nsi / ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka Družina – prva šola za življenje Vprašajte se, kaj imamo v Domžalah takega, s čimer se lahko pohvalimo. Upam, da ni to čistilna naprava. več. 1. to, da pijemo čisto vodo, je v teh krajih nekaj samoumevnega in 2. to, da potegnemo vodo in ne vidimo svojega včerajšnjega kosila, pa še bolj. Torej, sporočate nam stvari, ki se mi kot davkoplačevalcu zdijo normalne. Ne sporo­čate pa, kam je šlo tistih 110 milijonov evrov iz preteklega mandata in še 120 milijonov evrov iz tega mandata. Kam so šli vsi ti silni milijoni in obenem, kako so koristili nam na način, da smo dobil novo dodano vrednost v našem vsakda­njem življenju. Zdaj ne govorim o obnovah šol in krpanju že obstoječih cest (to so malenkosti). Govorim o vzpostavitvi domžalskega mestnega jedra (beri: Stara Ljubljana), pokrite tržnice (in ne makadamske žalosti, kjer mi prah iz parkiri­šča pokvari kosilo ob Kuhni na plac) in nekega kulturnega ali spomeniškega centra (beri: grad Krumperk – Ljubljanski grad). Vprašajte se, kaj imamo v Domžalah takega, s čimer se lahko po­hvalimo. Upam, da to ni čistilna naprava. Imamo Kamniško Bistrico – čudovito sprehajalno pot, ob kateri se nahaja ‘en cel gostinski lokal’ (za­kaj ni več dovoljenj); Grad Krumperk – čudovit objekt, ki čaka, da se bo zrušil, namesto da bi ga občina obudila in vanj naselila kanček glamur­ja (kje sta jahalna šola in turizem). Vprašajte se, ali smo brez idej ali samo čakamo, da se bo kaj zgodilo samo po sebi? Klinc, saj ne znamo ‘zrih­tat’ niti enega SPB-ja, pa bomo spremenili grad v turistično znamenitost. Nam pa ta občina s svoji­mi letaki sporoča, da smo lahko veseli, da lahko potegnemo vodo na ‘skretu’. Zato predlagam: Če smo brez idej, pa razvijmo nekaj, kar že imamo. Vložimo denar v gasilce (ti vsaj vedo, kaj delajo) in imejmo najboljšo ter najsodobnejšo gasilsko brigado. Vložimo ga v ljudi in bodimo vsaj v ne­čem prvi. Ne pa da gradimo prazne garažne hiše. Tole sonce me opominja, da so na vrsti poletje in počitnice. Ah, kaj govorim o dopustu, letos smo imeli prosto že drugega januarja, prvomaj­ske počitnice pa so bile dolge cele štiri dni. Če od teh odštejemo praznike, je to en cel dan po­čitnic. Je pa verjetno prav zaradi tistega ljubega 2. januarja Slovenija v takem slabem gospodar­skem stanju. Ljudje smo namreč bitja, ki bi mo­rala delati v korist države vse dneve in noči. Brez prestanka. Morda bi se našla kakšna ura, ko bi lahko svoj čas posvetili eni izmed mnogih kako­vostnih državnih prireditev, potem pa bi morali spet nazaj na svoja delovna mesta, tam pa delati do onemoglosti. Veste, da se prav čudim sloven-ski politiki. Zanimivo mi je to, da enostavno ne premore drobca ljudi, ki bi znal presoditi, da so spočiti ljudje dosti bolj produktivni od tistih, ki so ves čas vpeti v delovni proces. In četudi je še pred mnogimi leti veljalo, da je 8-urni delavnik enkraten, bi danes, ko se imamo za toliko pame­tnejše od naših prednikov, lahko začuda vpeljali kakšno koristno novost, ki bi bila v prid vsem, ne samo tisti peščici bogatih tajkunov. Prosim, povejte mi, kaj je le dobrega v novem protitobač­nem zakonu, ki je na škatlice cigaret navlekel tiste grozljive fotografije trpečih ljudi? Ali pa v tem, da se odvečnega papirja ne bo več smelo In četudi je še pred mnogimi leti veljalo, da je 8-urni delavnik enkraten, bi danes, ko se imamo za toliko pametnejše od naših prednikov, lahko začuda vpeljali kakšno koristno novost, ki bi bila v prid vsem, ne samo tisti peščici bogatih tajkunov. zbirati v dobrodelne namene? Pa zakon, ki lju­dem navaja, da morajo, četudi nočejo, iz trgovi­ne prinesti prav vsak račun, ki jim je bil dode­ljen. To je pa zagotovo nekaj najbolj neumnega, kar si je naša predraga Slovenija kdajkoli izmisli­la! Ne izgubljajmo besed pri tem, kako zelo se je povišala minimalna plača, mimogrede za bajnih devet evrov. In kako se je o tem govorilo. Spet se je tresla gora, rodil pa en ubog mišji golič. Tako je bilo, je in v Sloveniji vedno tudi bo! Ampak jaz navkljub vsemu naštetemu še vedno verjamem, da tudi nam, Slovencem, lahko uspe. Prmejduš, da nam mora! Ob pomoči države ali pa brez nje. Na srečo smo vsaj žilavi in nam vsaka trohica pač ne more do živega. Slovenije v njej Maj je mesec Socialne demokracije, zato je v soboto, 13. maja, potekala 6. seja konference Socialnih demokratov, na kateri so članice in člani konference, skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki z različnih področij, razpravljali o prihodnosti EU. Na konferenci so spregovorili predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D mag. Tanja Fajon ter predsednik politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella. Vsi razpravljavci so bili enotni o potrebnih spre­membah EU. »EU bomo lahko branili, če jo bomo spremeni­li na bolje. Le kot del prenovljene in močne unije se lahko učinkovito spopadamo z globalizacijo in njenimi posledicami ter svojim državljanom za­gotovimo visok življenjski standard,« je uvodoma dejal Pittella. Evropska unija mora znova pre­vzeti politično odgovornost, države pa spoznati, da lahko izzive rešujemo le skupaj. Slovenija je in bo ostala del EU. Izpostavljen je bil boj pro­ti davčnim utajam ter ohranjanju delavskih in socialnih pravic. Pomembna je tudi skupna mi­grantska politika, ki se je je potrebno lotiti tudi v luči evropske demografske slike in položaja mladih. »V tem trenutku pa najbolj potrebujemo Na konferenci je bil sprejet tudi programski dokument, s katerim želimo Socialni demokrati odpreti širšo razpravo o prihodnjih korakih Slovenije v smeri krepitve Evropske unije. Cilj je usmeritev na pot, ko bo Evropa za ljudi, gospodarsko močna in socialno bolj povezana ter odprta družba. novo evropsko solidarnost. Brez solidarnosti daje­mo moč populističnim in skrajnim težnjam, ki so za Evropo lahko pogubne,« smo slišali v razpravi, v kateri so sodelovali evropski poslanec S&D in koordinator za zunanje zadeve Knut Fleckenste­in, sociolog in profesor ddr. Rudi Rizman, profe­sor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak, predsednica Slovensko-nemške gospo­darske zbornice Gertrud Rantzen, svetovalec za zunanjo politiko predsednika republike Marko Makovec in direktor podjetja Lumar Milan Lukić. lista reza / rok grašič Slovenija – dežela prekarnih delavcev in brezpomenskih politikov Ne se hecat z Mlado Slovenijo Mednarodni dan družine, 15. maj, je Generalna skupščina OZN razglasila leta 1993. Letošnje leto je posvečeno pomenu izobraževanja, vseži­vljenjskega učenja in blaginje za vse generacije. Nova Slovenija – krščanski demokrati razume­mo družino kot središče in temelj družbe. Druži­na ima nenadomestljivo vlogo za posameznika, skupnost, narod in državo. Družina je tisti kraj, prostor in šola, ki vzgaja za življenje ter nam daje moč za vse življenjske izzive in naloge. Zdrava družina omogoča najboljše možnosti za ljubeča razmerja, za rast vsakega posameznega člana in za vzgojo otrok. Nova Slovenija podpira pomen in kakovost družinskega življenja kot enega iz­med temeljev naše družbe in naše prihodnosti. V Sloveniji je približno pol milijona družin s povprečno tremi člani. Menimo, da je urejen zakon najboljša podlaga za vsestransko varno življenje vseh članov, zato je zaskrbljujoče dej­stvo, da se v Sloveniji zadnja leta najbolj pove­čuje število izvenzakonskih skupnosti, kjer se rodi že več kot polovica otrok. Slovenija se stara hitreje kot ostale članice Evropske unije. Zaradi pomanjkanja otrok je vprašljiva vzdržnost vseh družbenih sistemov, še posebej pokojninskega in zdravstvenega, kot tudi trga dela. Krščanski demokrati verjamemo, da je ključ do rešitve v večji podpori družini, zato je treba ločiti ukrepe družinske in socialne politike. msi / tadeja šuštar, podpredsednica Mlada Slovenija – podmladek Nove Slovenije, krščanskih demokratov, je 1. aprila 2017 izvedla že 17. kongres. Mladi smo se tokrat odpravili na obalo, kjer se nas je v Portorožu zbralo več kot 130 članov in simpatizerjev najaktivnejšega podmladka v Sloveniji. Kongres je potekal pod geslom Brez heca!, ki je sporočal vladajočim, da naj se z mladimi ne igrajo, ampak naj zač­nejo sprejemati resne ukrepe za boljše pogoje mladih. V sprejeti resoluciji z naslovom Ne se hecat z nami smo pozivali predsednika vlade dr. Mira Cerarja, naj zmanjša davčne obremenitve, poenostavi zahtevne administrativne postop­ke, zmanjša 32 milijard evrov težak javni dolg, dokonča privatizacijo in preneha z vpletanjem države v gospodarstvo, ter opusti socialistične miselne vzorce, ki mladim ne zaupajo, da smo sami sposobni poskrbeti zase. Po našem mnenju so zgoraj našteti največji problemi, ki dušijo nas mlade, da ne moremo normalno in učinkovito delovati. Vse prisotne je nagovorila predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je poudarila, da so mladi prihodnost vsake države in da več kot politično znanje štejejo izkušnje in izzivi, ki jih uspešno premagamo. Pozdravili so nas tudi evropski po­slanec NSi Lojze Peterle, poslanca NSi Iva Dimic ltd / mag. renata kosec osi ob Kamniški Bistrici Rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici je prostor, kjer lahko vsakdo izmed nas najde kotiček za kvalitetno preživljanje prostega časa. Lahko se rekreiramo na fitnesu na prostem, plezamo na plezalni steni, se odpravimo na otroška igrišča ali podamo na poučno pot, ali pa se enostavno samo ustavimo, usedemo in prelistamo knjige, ki so na voljo v knjigobežnicah. Kljub bogati ‘vsebini’, ki jo ta zeleni prostor občine nudi, ga bomo v juniju še nadgradili z novima parkoma. Začeli bomo z gradnjo kole­sarskega poligona oziroma pumptracka, ki bo ponujal zdravo in varno rekreacijo tako za naše najmlajše kot tudi izkušene posameznike. Kolesarski poligoni oziroma pumptracki so v Sloveniji že poznani in postajajo prava uspešnica, saj omogočajo pestro, zabavno in varno kolesar­sko izkušnjo za vse kolesarje, ne glede na njihovo predznanje. Na takšnem poligonu namreč izbolj­šamo koordinacijo gibanja na kolesu, pridobi­mo na kondiciji in se hkrati še zabavamo. S tem namenom smo se odločili, da območje športne­ga parka ob Robovi ulici na Viru nadgradimo in dodamo novo, športno vsebino, ki bo omogočala prijeten oddih za vse ljubitelje tovrstnega športa. Celotni pumptrack poligon je zasnovan tako, da je ločen na dve enoti: na otroški in napredni Nova Slovenija podpira pomen in kakovost družinskega življenja kot enega izmed temeljev naše družbe in naše prihodnosti. Krščanski demokrati svoje napore usmer­jamo v naslednja področja: promocija druži­ne kot vrednote, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter reševanje stanovanj­skega vprašanja mladih družin. Zato je Nova Slovenija vložila v zakonodajni proces več predlogov, ki bi družinam olajšali življenje in razbremenili družinske proračune. Ker je spod­budna družinska politika izredno pomembna za prihodnost naroda in naše države, bomo kr­ščanski demokrati še naprej predlagali rešitve v podporo družini. Naj Slovenija postane družini prijazna drža­va, kjer bodo vse generacije, ki si delijo skupen dom, živele v medsebojni povezanosti in ljube­zni. Čestitke vsem družinam! in Jernej Vrtovec ter glavni tajnik NSi Robert Ilc. Kongres v Bernardinu je bil volilni in 83 de- Potrudila se bom, da bomo tudi v Domžalah organizirali dogodke, ki bodo združevali in povezovali vse mlade, s katerimi delimo enake – krščansko demokratske vrednote. legatov (pet iz Domžal) je izvolilo novo vodstvo. Predsednik Mlade Slovenije je postal Matjaž Kosi, podpredsednika Matej Hrast in Tadeja Šu­štar, generalna sekretarka pa Barbara Medic. Iz domžalske občine je bil v nadzorni odbor izvo­ljen tudi Janez Stegnar. Vesela sem, da sem na kongresu Mlade Slove­nije ponovno lahko zastopala domžalsko občino in da so mi delegati zaupali podpredsedniško mesto. Potrudila se bom, da bomo tudi v Domža­lah organizirali dogodke, ki bodo združevali in povezovali vse mlade, s katerimi delimo enake – krščansko demokratske vrednote. Vabim vas, da se nam pridružite in nam pomagate pri sou­stvarjanju slovenske zgodovine! sd / marjan ravnikar, podpredsednik oo sd domžale Prihodnost Evropske unije in vloga Novi pridobitvi ob rekreacijski Kljub bogati ‘vsebini’, ki jo ta zeleni prostor občine nudi, ga bomo v juniju še nadgradili z novima parkoma. Začeli bomo z gradnjo kolesarskega poligona oziroma pumptracka, ki bo ponujal zdravo in varno rekreacijo tako za naše najmlajše kot tudi izkušene posameznike. poligon z namenom, da se otroci in izkušeni uporabniki med seboj ne motijo. Otroški poli­gon bo namenjen najmlajšim, bande so nižje in manj strme, prav tako pa so nižji tudi valovi, kar omogoča vožnjo tudi s poganjalcem. Napredni pumptrack pa omogoča trening in zabavo tudi za izkušenejše. Zasnovan je tako, da omogoča me­njavo smeri in različne elemente na posameznih linijah. Poleg pumptrack poligona, ki je osnova, bodo v sklopu zunanje ureditve uredili tudi do­stopno pot, naravno pot in urbano opremo. To pa še ni vse. V neposredni bližini kolesar­skega poligona bomo postavili ograjeni pasji park, in tako uredili primeren prostor, kjer bodo lahko lastniki spustili svoje pse, da se prosto gibljejo. pogled na domžalsko preteklost GERAK IZ SREDIŠČA DOMŽAL ZGODBA O SUDETSKEM NEMCU IN HIŠI V SREDIŠČU DOMŽAL Ko se pogovarjamo o začetku slamnikarstva na Domžalskem, smo hipoma pri Tirolcih … V trenutku smo pri Oberwalderjevih, Ladstäterjevih, Kurzthtalerjevih, Kleinlercherjevih, le malokdo pa ve, da se je slamnikarstvo v prvem obdobju razvijalo predvsem ali tudi s sudetskimi Nemci in ob njih. Ti so prišli v Domžale s Tirolci. Matjaž Brojan N ajprej nekaj zgodovine o Sudetih. Sudeti so gorov­je med Šlezijo (Poljsko) in Češko, ki deloma sega tudi v Nemčijo. Tam so – gre za območje na severu in zahodu Češke, torej na severnem Moravskem – živeli Nemci, bilo jih je okoli tri milijone. Sudete, ki so bili vključeni v češko državo, je na silo vzel Hitler, po njegovi izgubljeni vojni pa so jih nazaj vzeli Čehi. Od treh milijonov Nemcev jih je v Sude­tih ostalo le še okoli šest odstotkov. Od tam je še z drugimi rojaki prišel v Domžale Franz Harak. Domžalci so prišleka hitro popačili, saj še danes hiši, ki jo je od Johane Müller kupil v središču Domžal, rečejo ‘pri Gerak’. Nekateri njegovi hiši sicer rečejo tudi Grilova hiša, vendar je bil njen obno­vitelj in še pred Tirolci lastnik prav iz Sudetov prispeli obrtnik – slamnikar Franz Harak. Nemci iz Sudetov so bili do Slovencev prijaznejši od Tirolcev Neodvisno od Tirolcev, ki so Domžale prepoznali za kraj svojega delovanja že nekoliko prej, so sudetski Nemci kot tedaj že uveljavljeni izdelovalci slamnikov, tudi sklenili, da poskusijo svojo prihodnost na Kranjskem, torej v Domžalah. Oboji, tako Tirolci, doma iz defe­regenških vasi St. Veit, St. Jakob in Hopfgarten, so tudi sudetski Nemci iz kraja Graslitz (zdajšnje češke Krasni­ce) imeli v samem izhodišču o odloča­nju, da se podajo v Domžale, različen položaj. Tirolci so bili ekonomsko ve­liko močnejši, saj so prišli v Domžale kapitalsko veliko močnejši (mnogi so v domačih krajih prodali svoja pose­stva in premoženje ter izplen name­nili za gradnje v Domžalah) kot pa sudetski Nemci, ki na pot proti jugu niso odhajali s tako močnimi vizija­mi gospodarskega napredka, saj tudi tako obilnih finančnih sredstev za po­javljanje v Domžalah in postavitev no­vih tovarn niso imeli. Šele po prihodu v Domžale so se jim te ambicije okre­pile, saj so se kmalu izkazali s svojimi podjetniškimi, poslovnimi in sicer­šnjimi ambicijami napredka in rasti predvsem v slamnikarstvu, kamor se jih je od prispelih sudetskih Nemcev usmerilo največ. Med tistimi, ki so v drugi polovici 19. stoletja iz Graslitza prišli v Domža­le, so se najbolj uveljavili podjetniki s priimki, kot so: Müller, Riedl, Mayer, Harak, Wenzel in drugi, ki so bili manj prodorni oziroma uspešni. Pa še nečesa ob pogledovanju na navzočnost in vlogo sudetskih Nemcev v Domžalah ne smemo spregledati. V primerjavi s Tirolci, ki so se vseskozi, v vsakem trenutku, prepoznano ostro in tudi agresivno izdajali za Avstrijce ozi­roma Nemce, sudetski Nemci tega nisonikoli počeli. Že v prvem rodu so se pri­šleki iz Graslitza asimilirali ter na hitro vključili v javno in družbeno življenje Domžalčanov. Takoj ko so prišli, so Kranjsko sprejeli za svojo drugo domo­vino, slovenski jezik za svoj drugi obče­valni jezik. Tudi do kakršnihkoli sporov med domačimi in sudetskimi Nemci ni nikoli prihajalo, tako da lahko govori­mo o popolnem soglasju s slovensko etnično osnovno poselitvijo in prišleki, ki so v Domžale prišli s Sudetov. Kdo je bil Franz Harak? Med vsemi sudetskimi Nemci, ki so se pojavljali vsak s svojimi poslovnimi ambicijami v Domžalah, je najbolj iz­stopal s finančno močjo Franz Harak. Trgovec češkega rodu, živeč sicer na Dunaju, je bil tudi doma v Graslitzu, ali pa je moral v tem mestu imeti so­rodnike, saj se je z vsemi bogatimi pri­šleki iz tega kraja v Domžalah dobro poznal. Rudolfu Mayerju je tudi zau­pal veliko svojih operativnih nalog, da jih je v gospodarjevem imenu, ko je bil Harak odsoten, v Domžalah ure­sničeval. Franc Harak je prišel v Domžale domnevno že v letu 1872. Od propa­dlega kmeta Jakoba Peterlina je na dražbi kupil njegov grunt, pravzaprav le hišo, medtem ko so njive in travnike kupili drugi kmetje, ki so za Peterlinov propad vedeli. Po nakupu stare Peterlinove hiše mu je šlo predvsem za to, da v Dom­žalah, ki so v evropskem prostoru postale relativno poznane po tem, da je v njih mogoče uspešno udejanja­ti slamnikarske aktivnosti, pridobi predvsem primerno oziroma ugodno lokacijo. Takoj po nakupu stare Pe­terlinove hiše jo je Harak podrl, saj ni bila primerna za preureditev v sla­mnikarsko tovarno. Na istem mestu je tako zgradil novo hišo, v njej pa orga­niziral slamnikarsko proizvodnjo. Ker Franz Harak fizično v Domža­lah ni bil veliko prisoten in ker je imel povsod po Evropi še več drugih to­varn oziroma obratov pa tudi drugih trgovin iz iste stroke, je v njih nastavil svoje ljudi, ki so v njegovem imenu vodili vse te tovarne oziroma obrate. V domžalskem primeru je vodstvo to­varne zaupal svojemu rojaku Rudolfu Mayerju, prav tako prišleku iz Grasli­tza, ki je v tej tovarni, skupaj z dru­žino, tudi stanoval. Tako je v Stobu nastala prva tovarna slamnikov, ki je bila v lasti tujca in jo je tujec tudi vo­dil, v našem primeru je bil to Rudolf Mayer. Harakovi tovarni je pod Mayerje­vim vodstvom šlo razmeroma dobro, o tem pa govore tudi različni doku­menti oziroma kupne pogodbe o na­kupu različnih zemljišč. Te dokumen­te je ob raziskovanju družine Müller (prav tako iz Graslitza) v dolgoletnih raziskavah po različnih posvetnih in cerkvenih arhivih našel pokojni prof. Milan Flerin. Zaradi razširjenega zanimanja Ti­rolcev, ki so želeli v Domžalah kar na­prej povečevati svoj vpliv in so kupo­vali parcele, kjerkoli so jih mogli, so bile kmetije s primerno lokacijo ozi­roma ustrezna zemljišča zelo iskana, najti jih je bilo zelo težko, saj so vse, kar je bilo primernega, brž pokupili tirolski slamnikarji. Zanimivo je, da je vodja Harakove slamnikarske proizvodnje Rudolf Ma­yer dobil od svojega šefa ali od nje­govega pooblaščenca Jakoba Pirnata, advokata iz Kamnika, naročilo, naj tudi on poišče hišo ali primerne lo­kacije, kjer bi v Domžalah poleg svoje slamnikarske ambicije zastavil še veli­ko ambicioznejše načrte. Harak je za gradnjo imel denar Sredstva za nakup je imel, saj je zna­no, da Harak v tem obdobju ni imel likvidnostnih težav. V Domžalah se mu je naenkrat ponudila izjemna priložnost. Ivana Winkelhofer, roj. Müller (prav tako rojakinja iz Graslit­za), ki je drugič postala vdova (prvič po orožniku Antonu Pichlerju, drugič po Emanuelu Winkelhoferju), je bila v velikih denarnih škripcih in je sred­stva nujno potrebovala za poplačilo številnih dolgov. Odločila se je, da se odpove novi, nedavno dokončani hiši Hišo so v letu 1884 zgradili italijanski zidarji, nekatere detajle na njej lahko občudujemo še danes. in pristane na zamenjavo, pri tem pa pridobi še znaten znesek za poplačilo številnih dolgov. Borba za to, da bi hišo ohranila, je bila znatna, vendar so jo upniki prisi­lili, da se je hiše dne, 4. avgusta 1885, odpovedala v korist Franza Haraka, ki ji je ob prepustitvi hiše v Stobu štev. 37 plačal še 8400 goldinarjev razlike. S tem denarjem je Ivana Müller lahko poplačala dolgove. Novi gospodar Franz Harak je poslopje v središču Domžal (glej fo­tografijo) leta 1895 dokončal. Na to dokončanje še danes spominjajo vkle­sana letnica in inicialke novega go­spodarja Franca Haraka. Odtlej, tudi po vojni, ko je v hiši deloval mojster Anton Grilj, so Domžalci tej hiši rekli ‘pri Herak’ oziroma ‘pri Gerak’. Je pa zanimivo, da je tovarno že v letu 1885 znatneje prizadel požar, vendar so po­sledice brž omilili. Dne, 15. oktobra 1885, je Obrtno sodišče na Dunaju z ustrezno sodno odločbo odredilo, da je postal lastnik polovice Harakovega premoženja Franc Harak mlajši, že kmalu za tem pa je bila nanj prepisana tudi druga polovica. Ker je bil mladi Franc Harak mladoleten, je ob smrti očeta Franza Haraka slamnikarsko tovarno vodil stric Moldovan, ki je bil tudi sicer po­oblaščenec lastnika, in je zadeve vodil v času, ko je prišlo do zamenjave z Iva­no Müller. Sreče ni bilo Žal pa Harakova tovarna, ki ji je spr­va dobro kazalo, in je bila Tirolcem v Domžalah največja konkurenca, ni doživela srečne usode. Rudolf Mayer jo je zapustil, ker se je sam lotil svojega slamnikarstva, pa tudi mladi Franc Harak se ni pokazal za dobrega gospodarja. Ob izkazanem lahkem življenju in zapravljivosti je šla Harakova tovarna ‘na boben’, mla­di Franc Harak pa je s samomorom v ljubljanskem hotelu Slon sklenil svoje življenje. Harakovo slamnikarsko tovarno ‘pri Gerak’ je po sklenitvi kupne po­godbe 10. januarja 1890 kupila firma Peter Ladstäter & sinovi na Dunaju. Firma Ladstäter pa v kupljeni tovar­ni ni imela namena nadaljevati proi­zvodnje. To so opustili, slamnikarske stroje preselili v svojo obstoječo to­varno v Domžalah, hišo pa prepustili v stanovanjsko rabo. V njej so nase­lili preddelavce in mojstre, ki so jih v Domžale poklicali iz domačih tirol­skih krajev in jih praviloma veliko bo­lje plačali kot slovenske slamnikarje. Z ukinitvijo Harakove slamnikar­ske tovarne je prenehalo delo naj­večjega konkurenta Tirolcev, njeno izničenje pa je bilo tudi cilj, ki so si ga Tirolci postavili in naposled tudi dosegli. . Odnos ali starševstvo od znotraj navzven Andreja Vukmir, spec. ZDTČetrtek, 22. 6. 2017 ob 19.00 Včasih se nam zdi, da nas v odnosu in starševstvu določajo reakcije, od­zivi in impulzi, ki nam niso blizu, nočemo tako. Pa se vendar zdi, da nad tem nimamo nadzora in da gre telo kar ‘po svoje’. Zato bomo v tem predavanju spoznali novo temo možganov, in to je implicitni spomin, ter kako implicitne vsebine določajo naše reakcije, ravnanje, govorjenje in dojemanje situacije. Spoznali bomo, kako nas nepredelana čutenja (nepredelana travma) zaznamujejo tudi v odraslosti: tako v odnosu do otrok kot tudi v partnerskem in prijateljskih odnosih. Da bomo to razu­meli, se bomo dotaknili še drugih možganskih integracij, kot sta spo­minska in osebna integracija. Predavanje bo v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vstopnina 10 evrov. Več lahko preberete na spletni strani: www.pogled.si. 34 | slamnik štev i lk a 5 | m aj 2017 | l e t n ik lv ii šport tak Uspešna vrnitev Petre Pavlič Prvi petek v avgustu leta 2015 se je v proizvodnem obratu večje pekar­ne okoli ene ure popoldan zaklju­čevala prva izmena. V delovni eki­pi je bila tudi članica Težkoatlet­skega kluba Domžale in večkratna državna prvakinja v dviganju uteži Petra Pavlič. Študentsko življenje je sicer lepo, vendar pa mnogokrat praznih žepov. Poletje je tako lepa priložnost za nekaj prepotrebnega zaslužka. Med čiščenjem stroja se je Petri pripetila strašna nesreča, saj ji je stroj roko potegnil v žele­zno konstrukcijo in le dovolj hitra reakcija sodelavke je preprečila najhujše. Nesreča je imela vseeno hude posledice: dvojni zlom roke in štiriurna operacija. Vendar pa prva misel Petre ni bila: »Joj, moja roka«, ampak »Kako bom s tako roko lahko dvigala?«. Psihične bo­lečine so bile še hujše kot fizične. Petra je namreč dva meseca pred nesrečo kot prva slovenska tekmo­valka zmagala na prestižnem med­narodnem turnirju Alpe-Adria.  Drugo soboto v letošnjem maju pa je prvič po poškodbi stala na tekmovalnem odru. Za njo je bilo eno leto in pol mukotrpnih trenin­gov in fizioterapij. Zaradi nepopu­stljive vztrajnosti je bila vrnitev več kot uspešna. Tretje mesto na močnem mednarodnem turnirju v Baču (poteg 65 kg, sunek 80 kg)!  Valen tin Orešek Marolt blestel v Celju, Mali blizu norme za SP Ekipno prvenstvo za člane in članice v Celju sta odlično izkoristila člana Atletskega kluba Domžale, šprinter Luka Marolt in srednjeprogaš Jakob Mali. ak domžale Člansko ekipno tek­movanje, ki je bilo po dolgih letih iz septembrskega termina prestavljeno na majsko, je odlično izkoristil Luka Marolt. V tekih na 100 in 200 metrov je obakrat posegel po drugem mestu – za v Sloveniji v zadnjih letih nepre­ magljivim Luko Janežičem – z novima osebnima rekordoma, odličnih 10,60 sekunde na krajši in 21,93 na daljši razdalji. Skoraj zagotovo dovolj, da si je pritekel povabilo v reprezentančno štafeto 4 x 100 metrov. Mali je na drugi strani zablestel v teku na 2000 metrov z zaprekami in s časom 6:04,62 prav tako ciljno črto prečkal kot drugi, in nakazal, da boj z normo za svetovno prvenstvo za mlajše mladince v Keniji še zdaleč ni izgubljen. Normo, ki jo je Atletska zveza Slovenije iz 6:03 zaostri­la na 6:00, bo lovil na začetku junija na reprezentančni tekmi v italijanski Brixii. Ekipno so sicer člani AK Domža­le končali na osmem mestu, članice pa na desetem. Teden dni pred tem, 14. maja, bi moral domžalski stadion gostiti Atlet­ski pokal Slovenije za mlajše mladin­ke in mladince, a so člani domžalske­ga atletskega kluba zaradi gradbenih del na stadionu tekmo organizirali v Celju. Pohvalno z vidika organizacijein odlično s tekmovalnega vidika. Šti­ri medalje in trije klubski rekordi so bili bera na ‘domači tekmi’. Še pionir Jan Emberšič se je ob tri leta starejših tekmecih veselil brona v metu kladiva z novim klubskim rekordom 41,15 me­tra, bronasti sta bili tudi Tjaša Janko­vič, prav tako v metu kladiva, in Maja Per v teku na 2000 metrov z zapreka­ mi z novim klubskim rekordom med mlajšimi mladinkami 7:39,58. Pod tre­tji klubski mejnik v tej starostni kate­goriji so se podpisali še člani štafete 4 x 100 metrov Luka Zdovc, Luka Da­car, Nejc Povše in Jakob Mali s časom 46,83. Mali je pred tem Domžalčanom pritekel edino zmago; na 2000 metrov z zaprekami je bil nepremagljiv s ča­som 6:16,02. Naslova slovenske prvakinje se je v maju veselila še Maruška Vuk. V Ra­dovljici je 6. maja z novim klubskim rekordom slavila na Prvenstvu Slove­nije v mnogoboju za pionirke U12, po­tem ko je med 77 atletinjami slavila v teku na 60 metrov in skoku v daljino, bila tretja v teku na 300 metrov in de­veta v metu vorteksa. Zmaga na Posa­mičnem prvenstvu Slovenije v atletiki za srednje šole je za centimetre ušlaGregorju Šnajderju. Lanski zmagova­lec tega tekmovanja, dijak 4. letnikaŠolskega centra Ljubljana, je bil v su­vanju krogle drugi z dosežkom 17,62 metra. D omen Jarc Vtis ni najboljši, a Evropa je znova tu Nogometaši Domžal so se še tretje leto zapored uvrstili v evropska tekmovanja, čeprav rezultatsko niso blesteli. A kvalifikacije za evropsko ligo so tu, kar je najpomembneje. nk domžale Le ena zmaga, datirana še v konec aprila nad Rudarjem doma s 3:0, je zagotovo veliko manj od izku­pička, ki so si ga Domžalčani obetali v zaključku prvenstva. Z drugega me­sta so posledično padli na četrto, a so kljub temu že krog pred koncem izpol­nili zastavljeni cilj iz začetka sezone, znova se predstaviti na evropskih ze­lenicah. Zadnje srečanje v prvenstve­nem letu 2016/17 rumene čaka 27. maja proti Celju, ko bodo dvakratni državni prvaki skušali na lestvici skočiti na drugo mesto, pred Olimpijo in Gorico. »Zadovoljen sem s požrtvovalnostjo. Igra ni bila lepa na oko, bila pa je zelo borbena. Dobili smo točko, ki smo si jo vsi zelo želeli,« je po zadnji tekmi proti Aluminiju, ki se je v Kidričevem konča­ la z najmanj priljubljenih 0:0, povedal trener Domžal Simon Rožman. Dom­žalski nogometaši so pred tem v maju zabeležili še dva poraza, najprej so iz­gubili v Kopru z 0:3, nato pa še proti Olimpiji v Stožicah z 1:3. Pred Alumini­jem so si točke v predzadnjem, 34. kro­gu, ki so ga zaradi prenove nogome­tne zelenice v Domžalah, kot gostite­lji odigrali na Ptuju, razdelili z Goriča­ni. Domžalčanom je takrat pomemb­no točko v 87. minuti priigral Žan Žu­žek, čeprav bi si glede na videno zaslu­žili vse tri. Nesrečnemu avtgolu Gabra Dobrovolca za vodstvo Goričanov, ki v prvem polčasu niso niti enkrat strelja­li na gol, so sledili trije domžalski stre­li točno v okvir vrat, enkrat v vratni­co in dvakrat v prečko. »Ne razumem, kako lahko naši nasprotniki že štiri tek­me zapored dosegajo gole iz vsakega strela. Na drugi strani pa mi ne zadene­mo iz čistih priložnosti,« na kanček sre­če čaka domžalski strateg, ki zagotovo upa, da se mu bo slednja nasmehnila na ‘tekmi sezone’, ko se bosta 31. maja v finalu slovenskega pokala pomerila Domžale in Olimpija. Domžalčani so omenjeno tekmova­nje osvojili v sezoni 2010/11, z novo lo­ voriko pa bi izjemno začinili tudi leto­šnjo sezono, jeseni tlakovano z odlič­nimi evropskimi predstavami in novo uvrstitvijo v Evropo. Z dobrimi ali sla­bimi vtisi, pod črto bo na koncu štel le rezultat, ki se bo na stadionu na ko­prski Bonifiki izpisal na zadnji majski dan zvečer. D omen Jarc Foto : Lado Vavpetič www.nkdomzale.si Članski ekipi ‘modrih’ iz Doba krojita vrh nogometnih lestvic Nogometaši članske A in B ekipe NK Roltek Dob sezono končujeta z izjemnimi rezultati. Ni treba veliko, dovolj je le pogled na članski lestvici 2. slovenske no­gometne lige (2. SNL) in regionalne ljubljanske lige (RLL) oziroma 4. SNL, in kmalu je jasno, da sta obe članski ekipi ponovno odlično opravili svoj nogometni posel. Člani A, ki jih vodi šentjurski stra­teg Damijan Romih, so končali sezo­no tik pod vrhom, na odličnem 2. me­stu v 2. SNL, in si tako priigrali doda­te kvalifikacije za nastop v najvišjem rangu tekmovanja, 1. SNL. Za Doblja­ni je turbulentnih 27 krogov, v katerih se je dogajalo marsikaj. Že na začetku sezone je za ligaški šok poskrbel nek­danji prvoligaš NK Zavrč, ki je po izpa­du iz 1. SNL, v 2. SNL odigral le 12 te­kem, nato pa iz lige izstopil in klavr­no končal sezono. Tekmovalni razpo­red se je nato spremenil, a kljub temu so Dobljani ostali v odlični formi, saj so do sredine prvenstva nanizali 10 zmag, tri remije in le en poraz. Naj­višjo zmago so dosegli prav proti ne­sojenemu drugoligašu Zavrču, Prleke so ugnali s kar 7:0, edini poraz z 1:0 v jesenskem delu prvenstva pa jim je zadal neposreden ligaški tekmec, NK Triglav Kranj. Prav ‘Orli’ iz Kranja so bili po zim­skem premoru prvi nasprotnik v spo­mladanskem delu prvenstva, in tudi tokrat so zmagali Gorenjci z 1:2. Po drugem porazu v letošnji sezoni Do­bljani niso bili več poraženi, kar jih zagotovo postavlja ob bok ‘Orlom’, pa čeprav končna lestvica kaže drugačno sliko. V nadaljevanju so ‘Modri’ zma­gali še šestkrat in trikrat z nasprotniki razdelili točke. K temu je zagotovo pri­pomogel daleč najboljši napad v ligi, kakor tudi odlična obramba, na čelu s prvim vratarjem Maticom Čretni­kom. Prvi strelec Dobljanov Rok Ki­drič je nasprotnikom nasul kar 18 go­lov, kar ga uvršča na odlično 2. mesto liste strelcev v tej sezoni. Člani B, ki jih vodi domači strateg Dušan Smolnikar, za ‘prvo ekipo’ prav nič ne zaostajajo, še več, so na dobri poti k osvojitvi naslova prvaka v RLL, oziroma 4. SNL ter uvrstitvi v 3. SNL. Liga je močna in zahtevna, nasprotni­ki pa težki, a premagljivi. Do konca prvenstva sta še dva kro­ga in Dobljani kljub minulemu pora­zu v gosteh pri Interblocku z 2:0 še vedno niso vrgli ‘puške v koruzo’, zavodilno ekipo NK Arne Tabor(Lj-Šent­vid) namreč zaostajajo tri točke. Naj­zanimivejša obračuna v prvenstvu bosta prav zadnja, ko bodo Doblja­ni v predzadnjem krogu v Športnem parku Dob gostili NK Termit Morav­če, v zadnjem, odločilnem pa bodo ‘Modri’ gostovali pri NK Kočevje. Tekma bo po vsej verjetnosti odloči­la, kdo bo dvignil pokal za prvaka in kdo bo napredoval, ali pa se še naprej boril v 4. SNL. Vsi za šampione iz Doba! Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na uradni klubski spletni strani www.nkdob.si ter na naši Facebook in Twitter (@NkRoltekDob) strani. Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek D ob nkroltekdob@gmail .com le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 35 šport ples Ljubljana Open 2017 Od 21. do 23. aprila 2017 je v špor­tni dvorani Edvarda Peperka v Ljubljani potekalo mednarodno tekmovanje v standardnih in la­ tinskoameriških plesih Ljubljana Open 2017 v organizaciji plesnega kluba Feniks. Plesni par Jan Hafner in Pina Eržen, člana ŠRKD Diamant Lju­bljana, sta v okviru tekmovanja Rising Stars v standardnih plesih osvojila odlično 3. mesto. klub borilnih veščin dom žale Čestitke najboljšim Klub borilnih veščin Domžale je v aprilu pripravil redni 14. občni zbor. Pregledali so uspešno opra­vljeno delo ter sprejeli delovni in finančni plan za leto 2017, posebej slovesna pa je bila podelitev pri­znanj najboljših športnikom kluba za leto 2016. Tako je Gaja Šalamun postala naj rekreativka, med fanti je to Boštjan Omahen, priznanje za naj kadetinjo je prejela Gaja Hribar, med kadeti pa Matic Ules. Med članicami so za najtekmovalko proglasili Petro Žeja­vac, naj član pa je postal Jan Gajšek, čestitke pa sta posebej prejela tudi Teja Mihelčič in Blaž Leben. V Športnem parku Domžale je Klub borilnih veščin sodeloval na 3. športnem tekmovanju Srednje šole Domžale ter organiziral za sre­dnješolce na posebni postaji tek­movanje z Big Gloves rokavicami z vso zaščitno opremo, ter prikazali treninge, dijaki pa so tekmovali tudi v pravilnih udarcih, izvede­nih na športni rekvizitih. Posebej so bili ponosni na tri člane kluba: Jana Gajška, Tilna Javorška in Ma­tica Ulesa – dijake omenjene šole, ki so na tekmovanju dosegli lepe uspehe. Čestitamo! Klub borilnih veščin ogromno naredi za promocijo svoje dejavno­sti, hkrati pa želi borilne veščine približati vsem, ki to želijo. Tako je bil prijeten njihov obisk v Domu upokojencev Domžale, kjer so va­rovancem polepšali dan.  Vera Vojska Foto: KBV V NK Radomlje gostili že 8. Cordial Cup turnir V Športnem parku Radomlje se je v aprilu že osmič zapored odvil največji turnir za mlade v Sloveniji, ki zmagovalca popelje na glavni Cordial Cup v Kitzbühel. Zgodovinska tekma, tekma za Matica V soboto, 6. maja 2017, se je v Športnem parku Radomlje pisala zgodovina, saj se je na domači zelenici premierno odvila tekma Prve lige Telekom Slovenije, na kateri so se Radomljani pomerili z ekipo iz Celja. nk radomlje Kljub zmagi Celjanov je v Radomljah vladalo fantastično vzdušje, h kateremu so pripomogli tako igralci, navijači in prijatelji kluba. Padel je tudi nov rekord. Kar 1300 gle­dalcev si je ogledalo zgodovinsko tek­mo, ki je bila prav posebna tudi zaradi svoje dobrodelne note. Vsi prisotni smo združili moči za mladega in zve­stega navijača, mlinarja Matica Kerža­na, in zbirali prostovoljne prispevke, s čimer smo mu finančno vsaj nekoliko pomagali pri nakupu nove nožne pro­teze. Januarja je namreč v Matica, ki je nesebično nudil pomoč udeležencem v prometni nesreči, priletel vinjeni voznik in njegovo nogo poškodoval lo 32 ekip. Prvo mesto so osvojili nogo-do te mere, da se je ni dalo več rešiti. metaši NK Dragomer Dolomiti, ki so v V namen pomoči Maticu je pri Karitas finalu po enajstmetrovkah premagali Homec, Gostičeva 2, 1235 Radomlje odprt tudi račun SI56 0230-1026-0113­905, kamor lahko s pripisom Za Matica nakažete finančna sredstva. Na tem mestu se zahvaljujemo prav vsem, ki so kakor koli prispeva­li k veličini sobotnega dogodka. Po­sebno zahvalo izrekamo tudi župa­nu Občine Domžale Toniju Dragarju, ki je prijazno nagovoril vse prisotne, in Godbi Domžale, ki je pripravila lep uvod v samo prireditev. Prvo majsko soboto smo tako še enkrat uspeli dokazati, da smo NK Ra­domlje klub s srcem in z dušo, za kar se bomo vztrajno trudili še naprej, saj hočemo, zmoremo in smo. Gala Andrić Rebolj Foto: Tomo Marinšek Tradicionalnima turnirjema selekcije U-11 in U-13 se je letos pridružila še selekcija U-15. Tako se je v dveh vi­kendih na igrišču zvrstilo kar 88 ekip iz vse Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije in celo Slovaške. V soboto, 22. aprila, so se prvi po­merili nogometaši selekcije U-11. Na­stopilo je kar 40 ekip, med katerimi je na koncu slavila ekipa iz Krškega, ki je v finalu premagala NK Bravo, 3. mesto pa je osvojil NK Domžale. Ekipi Rado­mlje 1 in Radomlje 2 sta končali na 20. in 21. mestu. V nedeljo, 23. aprila, je bila na vr­sti selekcija U-13, v kateri se je pomeri- Pomlad v SSK Sam Ihan Pomladni čas je namenjen utrjevanju kondicije in skokom na plastiki. ssk sam ihan April je med skakalci mesec, ki prvi prinese počitek po dolgi in naporni sezoni. Počitek seveda ne traja prav dolgo, saj je treba kondicijo ohranjati in nadgrajevati tudi izven zimske sezone. Treningi so trenutno usmerjeni v utrjevanje kondicije. Seveda tudi ska­čemo na plastiki, saj smo s tem na­menom lani skakalnico na novo pre­plastili s plastiko. To nam precej olaj­ša tako organizacijo dela kot same tre­ninge. Ker nas je prejšnji mesec zapu­stil glavni trener, je njegove zadolžitve z aprilom prevzel David Krapež, ki mu pri delu pomaga Miha Kveder. Skakal­ci so se z njima spoznali že pred nasto­pom funkcije, saj sta oba aktivna čla­na našega kluba. Prijetno vreme in pomladansko vzdušje smo izkoristili tudi za čistil­no akcijo. Pri tem so sodelovali star­ši in otroci, ob koncu akcije pa smo ob prijetnem druženju kovali načrte za nadaljnje urejanje skakalnice, pred­vsem glede projekta, ki je načrtovan že dlje časa, to je novi postavitvi ozi­roma obrnitvi skakalnic. Vse nadebudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informa­cij dobite na www.ssk-ihan.si/ Besedilo in foto: SSK Sam Ihan NK Domžale. Na odličnem 3. mestu so končali domači Radomljani pod vod­stvom trenerja Matica Robide, ki so za tretje mesto ugnali NK Maribor. V soboto, 29. aprila, so na igrišča stopili še nogometaši selekcije U-15. Šestnajst ekip je prikazalo nogomet, poln dinamike in odličnih sposobno­sti posameznikov. Slavili so nogome­taši Budimpešte, ki so v finalu prema­gali NK Bravo, 3. mesto je pripadlo NK Triglav, NK Radomlje je bil 9. V NK Radomlje bomo tako še na­prej z veseljem gostili in organizirali tovrstne dogodke, kjer ne bo manjka­lo kvalitetnega nogometa, perspektiv­nih mladih upov in dobrega vzdušja. Besedilo in foto: Gala Andrić Rebolj Domžalske košarkarice Ledite prvakinje mednarodne Extra lige V Domžalah je konec aprila potekal finalni turnir mednarodne Extra Lige LPI.si, ki je bila ustanovljena prav v naši občini. kk ledita Tekmovanje, v katerem so vse leto kraljevale košarkarice dom­žalske Ledite, je nastalo z namenom mlajšim košarkaricam omogočiti pri­dobivanje izkušenj skozi igro. V med­narodni ligi sicer tekmujejo košarka­rice iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, že v prihodnji sezoni pa se jim bodo predvidoma pridružile tudi Italijanke in Madžarke. znašle še Lejla Rošič (Ledita), Lejla Pamić (Jesenice), Jana Jurečič (Krka) in Lara Brezovec (Vindi). Podelili so tudi plakete in nagrade za Mlade upe sezone 2016/17, ki so jih prejele Tana Rošić, Blaža Čeh (Pomurje), Lara Bre­zovec, Alina Sehe (Celovec), AjdaBurgar (Krka), Nikita Trček (Žiri); Lu­cija Guzaj (Felix) in Lara Blažič (Jese­nice). Težko bi rekli, da je bilo tekmova­nje izenačeno, vsaj na prvi pogled, saj so Domžalčanke od 16 odigranih tekem prav toliko tekem tudi zmagale in suvereno prišle do osvojitve poka­la. Na finalnem turnirju so se sreča­le z ekipo ŽKK Kranjska Gora Jeseni­ce in jih premagale z 78:61. V boju zatretje mesto sta se srečali ekipi ŽKKVindi in ŽKK Krka. Boljše so bile No­vomeščanke, ki so zmagale z 69:40. Najboljša igralka zaključnega turnir­ja je postala Pia Zupan iz ŽKD Ledita, v najboljši peterki pa so se poleg Pie Kot je za Slamnik povedala trener­ka prvakinj – ŽKD Ledita in pobudnica lige, je bila njihova taktika prilagajanje nasprotniku. »Ukvarjamo se s svojo igro, a vedno znova iščemo šibke točke na­sprotnika ... Na napaka drugih se človek najlažje nauči, hkrati pa je vedno znova treba popravljati lastne napake, kar na­redimo vsakič, ko se vrnemo s tekme,« pravi Elvira Rošić Ključanin. Čeprav je Ledita v prvenstvu brez poraza, pa pra­vi, da se je že zgodilo, da so na tekmi iz­gubljale, nato pa s pravimi igralkami in z nekaj sreče, prišle do zmage. »Extra liga je nastala zato, ker je za mlajše igralke prenaporno, da bi jih ta­koj vključevali v prvo ligo, kjer so že med klubi velike razlike. Seveda pa si vsi že­limo igrati v državnem prvenstvu na ni­voju prve lige, a Extra liga omogoča ra­zvoj mladih igralk,« dodaja Elvira Rošić Ključanin. Ob tem poudarja, da je tudi mednarodna liga močna, sploh, ker se srečujejo s tujimi ekipami, v leto­šnjem letu se bo z novimi klubi kvalite­ta še dvignila. »Odziv in prepoznavnost lige je bila ekstremna, vsi smo bili pre­senečeni in navdušeni. To nam je dalo še večji zagon, da dvignemo ligo na viš­ji nivo. Zahvaljujem se podjetju LPI.si, lektorsko prevajalski agenciji, ki je v pr­vem letu podprl naš projekt, in vsem, ki so nam omogočili izvedbo Extra lige in zaključnega turnirja.« Sicer pa ŽKD Ledita nadaljuje s svo­jim poslanstvom, dekleta znane kot Srč­ne Leditke, ki imajo v svojih vrstah tudi Tino Vide, najboljšo strelko v kategori­ji U 15 na državnem prvenstvu, ki do­sega po 40 točk na tekmo, v svoje vrste sprejemajo vsa dekleta. »V klub priha­jajo otroci brez predznanja, imamo tudi deklico s posebnimi potrebami, ki treni­ra z ostalimi igralkami. Pri nas so vsem otrokom odprta vrata, pomagamo jim pri vztrajnosti, učimo jih, da se skozi ži­vljenje prebijajo z vrlinami, ki jih dobiva­jo tudi s pomočjo športa. Ni vse v zma­gah,« dodaja trenerka Ledite, kjer poleg košarke tudi pogosto ustvarjajo, pišejo spise, imajo likovne natečaje. V svojih vrstah imajo tudi perspektivni slikarki in glasbenice, celo državno prvakinjo v plavanju v mlajših kategorijah. In nji­hov moto? Razvijaj tisto, kar ti je dano. Mateja Kegel Kozlevčar šport V ŽKK Domžale aktivno zaključujemo že 24. sezono Tekmovalna sezona našega kluba se za kar šest selekcij v maju zaključuje. Zadnje tekme bodo zaključile naše najmlajše deklice do 11 let. Novi odlični namiznoteniški uspehi Na Otočcu je potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke. žkk domžale Sezona ŽKK Domžale je bila zelo pisana. Poleg 106 odigranih prvenstvenih tekem so se ekipe udele­žile tudi treh mednarodnih turnirjev in dveh domačih turnirjev. Ekipi U14 in U19 se bosta že konec junija udeležili United Word Games v Celovcu. Veseli smo napredka deklet, ki so ga iz tekme v tekmo potrjevala. Ponosni smo tudi na člansko ekipo, ki ni zabele­žila prvenstvene zmage, je pa zato naša mlada ekipa zelo napredovala v zahtev­nih tekmah. V ekipi je vladalo odlično športno in prijateljsko vzdušje. Naši Evi Stefanoski smo omogočili, da se je že med sezono preizkusila v dresu Celja, s katerim je postala slovenska pokalna, državna prvakinja in zmagovalka naj­močnejše regionalne lige WABA. Prilo­žnost, ki se ji je ponudila, je odlično iz­koristila, saj je z aktualnimi prvakinja­mi sklenila petletno pogodbo. Košarka in deklice ŽKK Domžale Zaznati je povečano zanimanje de­klet za košarko, kar se kaže pri novih vpisih v klub ŽKK Domžale, kjer treni­ramo, se zabavamo in igramo košarko. Ker smo klub v javnem interesu, smo ponosni tudi na našo dobrodel­nost in na odziv naših trenerjev, pod­pornikov prostovoljcev, staršev in igralk, da smo lahko razveselili tri so- Prvi memorial Vida Vavpetiča Na ogled tudi spominski kotiček cialno ogrožene družine in občane v domu za ostarele v Domžalah. Za 25. sezono smo že začeli z de­lom, saj bo leto 2018 za nas prav po­sebno – 25-let našega delovanja. Mi smo ves čas aktivni EnaEkipaE­noSrce! Dekleta vabljena v ŽKK Domža­le - http://zkkdomzale.si/ ŽKK D omžale Ob prazniku občine Domžale je v so­boto, 22. maja 2017, v Kulturnem domu na Viru potekal prvi spominski turnir Vida Vavpetiča v pospešenem šahu. Poimenovan je po izvrstnem šahistu, organizatorju in kapetanu, ki je za se­boj pustil neizbrisno sled pri razvoju šaha na Domžalskem. V dvorani, kjer je potekal turnir, so pripravili tudi raz­stavo številnih Vavpetičevih nagrad, medalj, priznanj in pokalov. Uvodoma je predsednik Šahovske­ga društva Domžale Boštjan Grošelj spregovoril o Vidu Vavpetiču, ki je umrl lani februarja v 83. letu staro­sti. Bil je vsestranski športnik velikega duha, šahist, glasbenik in pesnik. Po­seben pečat je pustil na področju dela­vskega šaha z vodenjem ekipe Papirni­ce Količevo, kjer je bil zaposlen. Z eki­po je vedno bil v ospredju slovenske­ga delavskega šaha. Vid je leta 1979 postal delavski prvak Jugoslavije v Vr­njački Banji. Desetletja je bil gonilo Šahovske­ga društva Domžale, desna roka vseh predsednikov, kapetan v pravem po­menu besede. Aktiven je bil pri vzpo­stavitvi prve srednje šahovske šole v Domžalah, iz nje je izšel sedanji naj­boljši slovenski šahist, velemojster Luka Lenič. Podpredsednik ŠD Domžale Jože Skok je predstavil spremljajočo raz­stavo nagrad, medalj, priznanj in po­kalov Vida Vavpetiča. Vide je bil moj­strski kandidat, dejansko pa je na vi­šku svoje šahovske moči že izpolnil pogoje za fide mojstra, vendar njego­vo društvo tega ni prijavilo na Med­narodno šahovsko zvezo s sedežem v Švici, kar je bil formalni pogoj za po­trditev naslova. Morda je bila v ozad­ju tudi Vidova skromnost. Jože Skok se je zahvalil Vidovi ženi Cirili za nje­no sodelovanje pri pripravi razsta­ve. Na njegovem domu na Količevem je bila ena soba posvečena športu, predvsem pa šahu. Zaradi vsestran­ske športne aktivnosti ter zaslug pri razvoju šaha na Domžalskem je leta 2010 prejel priznanje občine Domžale za življenjsko delo na področju špor­ta, leta 2015 pa srebrno plaketo Ša­hovske zveze Slovenije. Prejel je tudi zlato plaketo TKS ZTKO Domžale leta 1980, pa zlato priznanje občine Dom­žale ŠDR leta 2005. Na turnirju na Viru, kjer je sode­lovalo 36 udeležencev, odigrali so se­dem kol v pospešenem šahu, je zma­gal Marjan Črepan iz Celja, pred Ža­nom Kavčičem z Vrhnike in Marja­nom Kastelicem iz Novega mesta, vsi so fide mojstri. Med ženskami sta bili najboljši mojstrici Pavla Košir in Petra Grošelj, med veterani pa Janez Hribar in Marjan Karnar. Najboljša domači­na sta bila Virjana Boris Skok in Vik­tor Hribar, turnir je vodil šahovski so­dnik Marjan Butala iz Ljubljane. Jože Skok namizni tenis Nastopilo je 66 mla­dincev in 41 mladink iz 25 slovenskih namiznoteniških klubov. NTS Mengeš je zastopalo 10 mladincev in pet mla­dink, ter se vsi odlično izkazali. V finale so se pri mladincih uvrstili Aljaž Frelih, Bor Rutar, Tim Pavli, Nejc Erjavec in Ti­len Šalja, pri mladinkah pa Ana Tofant, Katarina Stražar ter sestre Nika, Tara in Vita Kobetič. Tim Pavli je med mladinci posamezno osvojil 3. mesto pri mladin­cih, pri mladinkah posamezno je Ana Tofant postala državna prvakinja, Ka­tarina Stražar pa viceprvakinja. V dvoji­cah sta pri mladinkah Ana Tofant in Ka­tarina Stražar postali državni prvakinji, v mešanih dvojicah sta Nejc Erjavec in Ana Tofant osvojila 3. mesto. V Puconcih je potekalo republiško tekmovanje za člane in članice. Ana To­fant je bila med članicami 1., Katarina Stražar pa 3. Osemnajstletna Ana je s tem rezultatom ponovno potrdila, da je prava izbira slovenske članske kapetan­ke za prihajajoče svetovno prvenstvo, ki bo v Nemčiji. Velika čast in priložnost nastopiti na tekmovanju, kjer so zbrani najboljši igralci iz vsega sveta, je plod dolgoletnega kvalitetnega in sistema­tičnega treninga v NTS Mengeš. Tekmovanj in uspehov je bilo sicer še veliko, a naj omenim le še nekaj no­vic z mednarodnih tekmovanj. Na Oto­čcu in v Zagrebu sta potekali dve moč­ni mednarodni tekmovanji v kategori­ji mlajših članov in članic (U21) ter čla­nov in članic. Tekmovanji pod okri­ljem Mednarodne namiznoteniške zve­ze (ITTF) je privabilo tekmovalce in tek­movalke iz vsega sveta. Slovenske bar­ve sta branili tudi dve naši članici Kata­rina Stražar in Ana Tofant. Zaradi izje­mno močne konkurence sicer nista po­segli po vrhu, temveč nabirali prepo­trebne mednarodne izkušnje pred pri­hajajočim mladinskim evropskim pr­venstvom, ki bo v juliju na Portugal­skem. Najboljšo uvrstitev je dosegla Ana z uvrstitvijo med 32 pri U21. V Laškem je te dni potekalo 14. odpr­to prvenstvo Thermana Laško za špor­tnike invalide v namiznem tenisu. Za slovensko reprezentanco se je boril tudi naš igralec in Domžalčan Luka Trtnik. V Zagrebu je potekalo tudi tradici­onalno mednarodno tekmovanje (Za­giping) v namiznem tenisu. NTS Men­geš smo se ga udeležili z ekipo 12 fan-tov. V močni konkurenci je v ekipnem delu najbolj blestel mladi Luka Jokić, ki je osvojil končno 3. mesto s sotekmoval­cem iz Mute Juretom Krakerjem. Omeniti velja še uvrstitve mlajših kadetov Dejana Jokiča in Aljaža Goltni­ka med 16 najboljših v posamični kon­kurenci, Nejca Erjavca in Aljaža Freli­ha med 32 najboljših mladincev in ena­ko Luke (MANJKA PRIIMEK) v kategori­ji najmlajših kadetov. Nejc in Aljaž sta v ekipnem delu pri mladincih zasedla za­vidljivo 5. mesto. B esedilo in foto: Janez Stibrič Polfinale državnega šolskega namiznoteniškega prvenstva V Novi Gorici so se na polfinalnem tekmovanju zbrali najboljši osnovnošolski namiznoteniški igralci iz zahodne polovice Slovenije, med njimi tudi najboljši iz naše regije. namizni tenis Tekmovanje je po­tekalo na ekipni in posamični ravni. V kategoriji posamezno so se vsak z vsakim pomerili v več kategorijah. Pri učencih od 1. do 5. razreda smo imeli dva udeleženca, Luka Jokić je bil na koncu drugi, Maj Guček pa tretji. Pri učenkah 1.-5. razred sta tekmovali Neža Žun Pogačar, ki je osvojila 1. me­sto, in Ula Guček, ki je bila sedma. Pri starejših, 6.-9. razred, je Mark Šporar zasedel šesto mesto, pri učenkah sta tekmovali Ana Peterlin, ki je osvojila 1., ter Živa Markič 4. mesto. Pri učencih v absolutni kategoriji (s točkami Na­miznoteniške zveze Slovenije) je Mitja Zavec osvojil 5. mesto, pri učenkah, kjer so nastopile sestre Kobetič, je Tara osvojila 3., Vita 4. in Gaja 5. mesto. V ekipnem delu je tekmovala ekipa OŠ Rodica v postavi Vita, Tara in Gaja Kobetič, Živa in Brina Markič, Andriy Pasichnyk in Nejc Kofol. Na koncu so osvojili tretje mesto.V finale letošnje­ga državnega osnovnošolskega nami­znoteniškega prvenstva, ki bo predvi­doma na Črni na Koroškem, so se iz naše regije uvrstili Neža Žun Pogačar, Luka Jokić, Maj Guček, Ana Peterlin, Živa Markič ter Tara in Vita Kobetič. Trenerja, ki sta spremljala tekmo­valce v Novi Gorici, David Orešnik in Janez Stibrič, sta bila s prikazano igro in z rezultati zadovoljna ter pričaku­jeta, da bodo udeleženci tudi na fina­lu pokazali dobro igro in boj za vsako točko. B esedilo in foto: Janez Stibrič le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 37 šport Priprave na mednarodno tekmovanje Pirueta 2017 Tradicionalno mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Pirueta 2017 se bliža in vrli funkcionarji domžalskega kotalkarskega kluba že pridno pripravljajo vse potrebno za brezhibno organizacijo takšnega tekmovanja. kk pirueta Letos pričakujejo udelež­bo umetnostnih kotalkarjev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in seveda iz Sloveni­je. Tekmovanje bo štelo tudi v skupno točkovanje za Pokal Slovenije, to je več­kratno tekmovanje širom Slovenije, kjer šteje skupno število osvojenih točk. Tekmovanje bo 4. junija 2017 nadrsališču v Športnem parku Domža­le z začetkom ob 12. uri. Vse dopoldne pa bodo potekali treningi za nastop. Domači klub ima v svojih vrstah kar nekaj odličnih tekmovalk, ki pričakuje­jo osvojitev najboljših mest in vzpon na zmagovalne stopničke. Še prej jih čaka organizacija držav­nega prvenstva v hitrostnem rolanju na teniških igriščih v Ten Tenu. Klub se je v zadnjih dveh mesecih orientiral na predstavitev kotalkarske­ga športa na različnih promocijskih na­stopih v naši občini. Tako so se pred­stavili v Češminovem parku na priredi­tvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj v sklopu občinskega praznika Domžal. MALI OGLASI SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO Nastopili smo na 18. Florijanovem Seveda pa nismo pozabili na letošnje sejmu v Trzinu, saj so iz te občine tudi največje tekmovanje. Konec junija bo na naše tekmovalke. Načrtujemo še nasto-državnem prvenstvu nastopilo kar okoli pe na osnovnih šolah, kot je bil 20. maja40 Piruetinih tekmovalcev, kar bo svoje­na OŠ Preserje pri Radomljah. vrsten slovenski rekord. KK P irueta Drugi Pohod ob reki, ki povezuje – 10. junija Si predstavljate, da v enem dnevu, na sprehodu ob Kamniški Bistrici balinčkate, igrate badminton, lovite ribe, se zabavate z najmlajšimi na otroški animaciji, uživate v zdravih prigrizkih in srečate številne prijatelje, znance in sokrajane? Vse to je namen Pohoda ob reki, ki povezuje, ki ga Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale, letos organizirata že drugič. Lani se je na pohodu srečalo okoli 400 pohodnikov, letos verjamemo, da bo pot prehodilo več kot 1000 po­hodnikov. Vsi tisti, ki se boste podali na pot in prehodili celih 14 kilometrov (iz Domžal v Kamnik ali iz Kamnika v Domžale), boste tudi tokrat prejeli spominsko priponko, vsi pa boste lah­ko pridno zbirali tudi žige na spomin­skem kartonu. Tudi letos vas bo na poti pričaka­lo sedem kontrolnih točk, če vam ni do tega, da bi prehodili celotno pot, se nam lahko pridružite na katerikoli točki želite. Kje bodo točke? Iz smeri Domžal proti Kamniku bo prva točka na Slamnikarskem sejmu v Slamni­karskem parku pri Občini Domžale, kjer vas bodo pričakali člani Planin­skega društva Domžale. Druga točka je na koncu parka 88 lip, pri virskemmostu, tam bo z vami Študentska or­ganizacija Domžale. Tretja točka, kjer boste prejeli spominski žig, je na drugi strani reke, pri naslednjem mo­stu (Šolska ulica), kjer bodo z vami domžalski taborniki. Sledi sprehod do Radomelj, kjer vas pri vrtcu čaka Turistično društvo Radomlje. Pri Mo­stu želja pod homškim hribom vas čakajo junaki Modrih novic, ki za vas pripravljajo številna presenečanja. Kdo ve, morda prav vi postane nova zvezda na njihovi naslovnici? Sledisprehod do Šmarce, kjer vas pri teni­ških igriščih čaka Turistično društvo Volčji Potok. Pohod boste nadalje­vali pod mostom, kjer vas čaka čisto nova pot, na drugi strani, skoraj pri Titanovem mostu v Kamniku pa vasže čakajo člani in članice Študent­skega kluba Kamnik. Še malo in pri­speli boste na Šutno, kjer se letos za­ključuje (ali začenja) pohod na Festi­valu Okusi Kamnika in srečanju rez­barjev; tam vas bodo pričakali čla­ni Planinskega društva Kamnik. Kaj pa tisti, ki boste začeli pohod iz ka­mniške smeri? Čakajo vas vse točke, le v obratnem vrstnem redu. Pot bo­ste zaključili na Slamnikarskem sej­mu v Domžalah, kjer vas čaka pestro dogajanje. Seveda vas bodo na poti pričaka­la tudi druga društva in organizaci­je, od ribičev Ribiške družine Bistri­ca, pa animatorjev ŠAD Mavrica in številni drugi. Kdo ve, morda nasta­ne kakšna nova igra, zabavna dogo­divščina ali skupina, ki se bo s pev­skim ali kakšnim drugim navdihom predstavila pohodnikom? Vsekakor pa se tudi letos primerno opremite, upo­števajte nasvete na začetku pohoda, ki so jih pripravili člani Planinskega društva Domžale in Kamnik, spozna­vajte pohodnike v nasprotni smeri in preprosto uživajte. Mi že komaj čakamo, pa vi? Plavanje je vseživljenjska in zdrava oblika rekreacije, ki poleg mnogih pozitivnih učinkov na telo, krepi tudi samozavest in vztrajnost ter ponuja veliko možnosti za druženje in zabavo. Z željo približati plavanje tudi odraslim in starejšim PLAVALNO DRUŠTVO DOMŽALE v sodelovanju z DRUŠTVOM ŠOLA ZDRAVJA ter ZAVODOM ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE na letnem kopališču Domžale organizira: Teden plavanja za seniorje od 3. 7. do 7. 7. 2017, vsak dan od 9.00 do 10.00. Vadba s prijaznim in izkušenim učiteljem bo namenjena predvsem ne­plavalcem in slabšim plavalcem, ki: –se želijo v vodi sprostiti, družiti se in zabavati, –premagati strah v vodi in okrepiti samozavest, –prilagoditi se na vodo, –naučiti se osnovnih plavalnih tehnik. Teden izpopolnjevanja tehnike plavanja za odrasle in seniorje Vadba je namenjena odraslim in starejšim, ki že znajo plavati, a bi radi svojo tehniko plavanja še izboljšali. Izkušen učitelj plavanja bo poskrbel za želje vsakega posameznika, skupaj bodo dosegli napredek v plavalnih tehnikah prsno, kravl in hrbtno. Z vadbo bodo udeleženci pozitivno vplivali na gibljivost, moč in ae­robne sposobnosti, katerih vzdrževanje na primerni stopnji je ključ­nega pomena za zdravo in funkcionalno jesen življenja. VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA: Plavalno društvo Domžale: info@plavalnodrustvo-domzale.si 040 836 218 (Gaja) Društvo Šola zdravja: telovadba7.30@gmail.com 040 397 277 (Zdenka) objave Toni Hribar (31. 5. 1945 – 24. 7. 1996) Dve desetletji sta minili, odkar sta nam usoda in nepojemljivo kruti Tonijev življenjski trenutek vzela dragega, z življenjsko dobroto obdarjenega človeka, nogometaša, funkcionarja, srednješolskega pedagoga ter tehničnega in kadrovskega direk­torja dveh firm: Usnjarne Šmartno in jarške tovarne Induplati. Takrat, pred enaindvajsetimi leti, smo izgubili za druge razdaja­jočega se sočloveka, s katerim smo preživljali mladost in mnoga zanimiva športna leta. Toni Hribar je bil mil človek: to je za današnji čas pravzaprav hudo oteževalna okoliščina, s katero je tudi v času svojega krat­kega življenja Toni težko shajal. Pa ni popuščal v svoji prijazni, mehki naturi, četudi je doživljal življenjska razočaranja enega za drugim. Človeška zaupljivost, toplina, mehkoba, ki so ga kot značajske lastnosti krasile, so mu nenehno dopovedovale, da mora biti trši, manj zaupljiv in predan. Njegova prva ljubezen je bila nogomet. Dano mi je bilo, da sem bil njegov soigralec v moštvu Domžal v drugi polovici šestdesetih let in dober prijatelj On na centralnem, jaz na mestu desnega branilca. Ni nam veliko uspevalo, kljub velikemu trudu trenerja Jožeta Hočevarja in zlatega človeka domžalskega nogo­metnega kluba Janka Šuštarja. Igrali smo v medobčinski ligi in še to s skromnim uspehom s klubi, za katere se danes zdi, kot da so z drugega sveta: Jevnico, Duplico, Mengšem, Krimom, Grafi­čarjem. Nobenega od teh klubov danes ni več, nogomet, za kate­rega je Toni živel, pa je še. Svojemu klubu je bil igralec, pozneje predsednik, rečemo lahko, da mu je bil hkrati oče in mati v eni osebi. Ko je po prenehanju aktivnega igranja postal predsednik, je zalagal svoj denar za pranje športnih oblačil, za avtobusne prevoze, iz svojega je plačeval stroške, za katere danes nikomur in nikdar ne bi padlo na misel, da bi jih prevzel nase. V medsebojnih stikih je bil spravljiv, z nikomer ni prihajal v spore. Celo glasu ni znal povzdigniti, tudi tedaj ne, ko bi ga moral. Bil je nepopustljiv, borben le na igrišču, kjer je bil, četudi manjše rasti, steber obrambe med branilci. Ko smo kot prijatelji živeli ob njem, pravzaprav nikoli nismo vedeli za njegove težave in osebne stiske, ki so ga kot človeka, zakonca in vodstvenega delavca našle. Izšle so se v njegovo mnogo prezgodnjo smrt, ki nas boli še danes, ko tega krasnega človeka ni več. Če med tisti­mi, ki jih ni več, iščemo najbolj zaslužnega človeka za domžal­ski nogomet, ki je danes domžalska promotivna panoga, potem je Toni Hribar na vrhu teh ljudi. In četudi je od njegovega odhoda minilo že enaindvajset let, mu želim sporočiti, v imenu množice njegovih športnih prijate­ljev v njegovo zdajšnost: Toni, pogrešamo te! Matjaž Brojan le t n i k lv i i | m aj 2017 | š tev ilk a 5 slamnik | 39 objave Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem in večni mir mi zaželite zahval a Svojo življensko pot je v 78. letu starosti sklenil naš mož, oče, dedek in pradedek Milan Juhant Ob tej izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem , ki ste ga bodrili in mu stali ob strani v njegovi dolgi in težki bolezni, ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Vsi njegovi SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. nagradna križanka 4 v spo min in zahvalo Herman Breznik (1931–2017) Petindvajsetega aprila 2017 smo se na domžalskem pokopališču zadnjič poslovili od Hermana Breznika, nekdanjega predsednika Izvršnega sveta Skupščine Občine Domžale, podpredsednika Skupščine Občine Domžale ter nosilca drugih pomembnih odgovornih funkcij v naši lokalni skupnosti, prijatelja in sodelavca, ki je s svojim dolgoletnim prizadevnim delom pustil sledi v novejši zgodovini nekdaj velike in današnje občine Domžale. Herman Breznik se je rodil 16. aprila 1931 na Podrečju. S starši se je kmalu preselili k babici Meti na Vir. Oče Valentin in mama Marija sta v času, ki ni bil prijazen, skrbela zanj in sestri. Osnovno šolo je obiskoval v Dobu. Na začetku druge svetovne vojne je šola postala nemška, partizani so jo požgali in pouka je bilo konec. Le sreči se je imel zahvaliti, da ga Nemci, kot ostalo družino, niso zaprli. Zelo mlad se je v avgustu 1943 vključil v tedanjo Osvobodilno fronto in do konca vojne pomagal kot kurir in obveščevalec. Po vojni je obiskoval nižjo gimnazijo v Domžalah, se zaposlil v tedanji Vati, današnji Tosami in se zgodaj vključil v družbenopolitično delo in bil predsednik občinskega mladinskega komiteja, član vodstva občinskega komiteja ZK, njegov sekretar, aktiven v sindikatu, pa tudi član prvega Uredniškega odbora Občinskega poročevalca. Ob delu je dokončal srednjo tekstilno šolo v Kranju, kjer je sodeloval s Prešernovim gledališčem. Od tod ljubezen do kulture, ki ga je spremljala vse življenje, tudi v Kulturnem društvu Vir. V mladosti je rad planinaril. Po uspešni diplomi se je vrnil v Tosamo. Leta 1964 je odšel v Filc in kot direktor ostal 17 let. Njegovo uspešno prizadevno delo na družbenopolitičnem področju ter dobro poznavanje problemov – tako v gospodarstvu kot v življenju lokalne skupnosti - ni ostalo neopaženo in tako je v letu 1980 postal predsednik Izvršnega sveta Občine Domžale. To je bil čas restrikcij in sprememb na področju izvoza oziroma uvoza ter pomanjkanja nekaterih osnovnih surovin. S sodelavci se je izkazal s preudarnostjo in hitro odzivnostjo pri reševanju problemov, pri čemer mu je zelo pomagalo strokovno znanje in izkušnje iz gospodarstva, predvsem pa želja, da občina napreduje. Po zaključku funkcije predsednika izvršnega sveta se je v letu 1984 kot direktor zaposlil v Traku vse do leta 1990, ko se je upokojil. Ob tem je neprofesionalno opravljal funkcijo podpredsednika tedanje Skupščine Občine Domžale. S sodelavci in krajani ke iskal rešitve za hitrejši razvoj še tako majhnega kraja. Rad jim je prisluhnil, tudi kritikami, in bil vesel, ker so delali s srcem in dušo za svoje kraje pa tudi za občino kot celoto. To je bil tudi čas samoprispevkov, prostovoljnega dela in številnih javnih investicij, za katere je vedno rekel: »Vse to je zasluga naših občanov.« Nepozabno je tudi njegovo delo pri vodenje nekdanje samouprav­ne interesne skupnosti za preskrbo, enega najbolj konkretnih SIS-ov iz obdobja, ko je primanjkovalo posameznih artiklov. Z dogovori je zaživela svobodna menjava blaga in rezultat – vsi zadovoljni, brez okoriščanja, brez provizij, le v dobro vseh rešeni problemi. In takih problemov ni bilo malo! Spremljal je tudi današnjo politiko na vseh ravneh in bil do nje kritičen, predvsem do pomanjkanja dobrih skupnih rešitev, ki jih je v parlamentu pogrešal. Med sledmi, ki bodo ostale v spominih na Hermana Breznika, je tudi njegov prispevek in prispevek žene Majde v vojni za Slovenijo. Leta 2009 jima je namreč Policijsko veteransko društvo Sever Ljublja­na na hiši odkrilo spominsko obeležje v spomin na vojno za Slovenijo, v kateri sta v hiši shranila orožje, strelivo in opremo ter na tak način dala svoj delež v boju za neodvisno in samostojno republiko Slovenijo. Vesel je bil obeležja in drugih priznanj, ki jih je v življenju prejel za svoje prizadevno delo, predvsem pa dejstva, da njegovo delo ni pozabljeno. Ob tem ne gre pozabiti, da je bil vseskozi zvest le eni stranki – Socialnim demokratom, in aktiven član organizacije za vrednote NOB v naši občini. Gospod Herman Breznik je bil tudi dober sosed, iskren prijatelj, ljubeč mož ženi Majdi ter oče hčerki Maruši in sinu Urošu, neizmerno pa je imel rad tudi vnuke Petra, Manjo in Tadeja. Posebej ponosen je bil na ženo Majdo, ki mu je bila vso dolgo življenjsko pot v veliko oporo in pomoč. Svojega velikega spoštovanja in hvaležnosti za njeno pomoč ni nikoli pozabil omeniti. Rad je imel Domžale in občino, bil je ponosen nanjo in vesel, da smo imeli in imamo v občini ljudi, ki so in živijo z Domžalami. Vselej si je želel, da bi jih bilo v prihodnje še več in da bi bilo življenje v naši občini še naprej prijazno, ob tem pa je vselej ponudil v razmislek tudi svoje načelo, ki mu je bil zvest vse življenje: Modro se je kregati, pametno pa je biti neskregan. Pozabili pa ne bomo tudi njegovih pesmi, ki jih je kljub visoki starosti znal povedati kot pravi recitator, med njimi tudi pesem Obrekovalci, ki je še danes aktualna. Od prijatelja Hermana Breznika smo se poslovili na žalni seji in s številnimi zahvalami na pogrebu, kjer smo se mu iskreno zahvali za vse, kar je v življenju storil za našo občino in občane, pa naj gre za do­bro misel, odlično opravljeno delo ali le želje, da je naš jutri še boljši. Njegov prispevek ostaja zapisan v zgodovino naše občine. Zanj smo mu neizmerno hvaležni – hvaležni tudi za prijateljstvo in sodelovanje. Domačim, posebej ženi Majdi in otrokoma z družinama, v svojem imenu in imenu Občine Domžale, izrekam iskreno sožalje. Toni Dragar, župan Občine Domžale nagradna križanka 5 Nagrajuje Kulturni dom Nagrajenci, ki so pravilno rešili Janez Rom iz Žej (2 vstopnici za ogled Nagrade podarja: Rešitev križanke je: Franca Bernika Domžale križanko v glasilu Slamnik filma v Kulturnem domu Franca Kulturni dom Franca Bernika DEMOKRACIJA Nagrade: št. 4-2017: Bernika za sezono 2017/2018) Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Trikrat po dve vstopnici za Vito Anžič iz Radomelj (2 vstopnici Janez Stare iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu za ogled filma v Kulturnem domu ogled filma v Kulturnem domu Franca Franca Bernika Domžale Franca Bernika za sezono 2017/2018) Bernika za sezono 2017/2018) za sezono 2017/2018 5 Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 19. 6. 2017, Kulturni dom na naslov: Uredništvo Slamnika, na gradna Franca Bernika, p. p. 2 Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. križanka Imena izžrebanih dobitnikov nagrad 1230 Domžale bodo objavljena v naslednji številki. Zavarovanje za mopede www.as.si 080 11 10 s hitrostjo do 25 km/h