Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. ?. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14 194 llilMHIMMIi HMflH——mg— ztieiev crcfve Adventni čas nas leto za letom spominja tiste davne dobe pred dvema tisočletjema, ko so narodi pričakovali rešitve iz slishe in gorja tedanje dobe. Napačno bi pojmovali zgodovinski razvoj, ako bi mislili, da so čakali Odrešenika samo podjarmljeni Izraelci v Palestini. Res, da so Judje, ki so bili po svoji nacionalni tradiciji že izza pradavnin, izza dobe Mojzesa in patriarhov" prepričani, da so izvoljeno božje ljudstvo. pričakovali odrešilnega dogodka s posebno fanatično, zagrizeno vero, s tem pa še ni rečeno, da bi drugi narodi ne imeli vsaj podzavestno v sebi podobnega pričakovanja, Razlika je bila v glavnem le v tem, da so Judje na podlagi prerokb pričakovali Odrešenika določno iz svoje srede, iz svojega rodu, medtem ko so drugi narodi živeli le v nedoločnem pričakovanju nečesa odrešilnega, v takem pričakovanju, kakršno pozna vsak človek, ki se mu slabo godi ali se mu je kdaj slabo godilo. I>a bomo to laglje razumeli, si v nekaj potezah skušajmo predočiti tedanjo dobo. Jmperij razkošja in nasilja Veliko rimsko cesarstvo je tedaj zavzemalo domala ves takrat znani svet. Ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji in v Afriki so se morali razni narodi pokoriti sili neizprosne in brezobzirne rimske oblasti in moči. Grčija, nekdaj žarišče vse evropske kulture, je živela pod rimsko peto. Rimski gospodar je smatral vse podjarmlje-ne narode za manj vredne barbare, ki so bili dobri samo za to, da so branili iu utrjevali rimsko moč ter z ogromnimi žrtvami množili rimsko bogastvo. V pomanjkanju lastne globljo duhovne kulture so jo Rimljani jemali od podjarmljenih narodov. V rimski književnosti, v verstvu, v umetnosti in povsod vidimo polno posnetkov grške kulture in tudi kultur iz predgrške dobe. V socialnem pogledu je bil predkrščanski Rim precej podoben zgradnji, ki tudi naši dobi ni povsem neznana. Vrhnje plasti so tonile v razkošju in bajnem bogastvu, preprosti narod pa je gladoval in otepal siromaščino kakor je vedel in znal. Pravega srednjega stanu, ki je nosilec reda v pravilno organizirani družbi, ni bilo. Na eni strani cesar, ki je bil hkratu najvišji duhovnik in božanstvo. Okrog njega tropa bogatašev in priliznjenih dvorjanov, ki se je navzgor hlinila, med seboj spletkarila, navzdol pa izžemala in izmozgavala narod do krvi in do kosti. Tej mogočni, neomejeno oblastni družbi je služilo kot važen privesek višje duhovništvo moškega in ženskega spola. Na drugi strani ljudstvo: obrtniki, trgovci, kmetje iu sužnji, žalostna množica, ki je z na- raščajočim gnevom opazovala 1 ti spremljala izzivalno početje tako zvane boljše družbe. V propast Tako pojmovanje človeka, njegovega dostojanstva in njegovih pravic vodi vedno, povsod in v vsaki dobi neizogibno v propast. N a r a v a v v e č n e m snovanju res ne ljubi en o -ličnosti (saj bi bilo potem življenje smrtno dolgočasno!), a m p a k čim večjo pestrost in raznolikost. Zato pa tudi strahovito kaznuje vsak poskus boja proti sebi, to se pravi vsak poskus življenja proti na r a v i. Tako se je zgodilo tudi Rimu. V krogih, ki so po svoji izobrazbi, premoženju in družabnem položaju bili poklicani, da narod vodijo, se je razpaslo usodno pomehkužonje z vsemi slabimi spremnimi pojavi. Padla je morala. Gospoda je bila bolj iu bolj pokvarjena, podkupljiva iu vdana Vsakršnemu razvratu. Uživati za vsako ceno in brez meje, to je bil najvišji cilj tedanjega gosposkega človeka. Spohka polten ost iu življenjska prenasičenost sta kakor strupen črv razjedali družbo, narod pa je trpel, se tu in tam upiral, večinoma pa stiskal pesti »n Čakal, uporno čakal. Rimski razvrat se je razširil tudi na pod-jarmljene narode, v Afriko iu v Azijo, v Palestino. Saj nam sveto pismo dovolj nazorno opisuje tedanjo judovsko gospodo, ki ni bila nič manj pokvarjena kakor rimska. Dasi so namreč Judje svoje rimske tlačitelje in gopodarje iz dna srca sovražili, so vendar radi prevzemali njihove slabe navade oziroma razvade. Ob takih razmerah ni bilo nič čudnega, če se je vedno bolj živo oglašala želja po nekom, ki mora priti in na novo urediti svet. Zalecn o ohranitvi življenj a pa je v naravi močnejši kakor vse zablode posameznih ljudi, pa naj bodo še tako veljavni in mogočni. V trenutku, ko je začel svet kakor po spolzki strmini polzeti v pogubo, se je oglasil Človek-Bog in jo s svojim nastopom postavil svet na nove temelje. In ljudje so prisluhnili in navdušeno, vdano in požrtvovalno šli za njim. V primeroma kratkem času je razpadla stavba gnilega imperija. Mlade, sveže, zdrave sile so začele nepremagljivo graditi in oblikovati nov svet. Vsa velikanska oborožena sila starorimskega imperija, ki se je zdela nepremagljiva, ni mogla zadržati in premagati duha, ki je žarel iz preprostega tesarjevega varovanca in rejenca, ki mu je vkliknil ribič Simon-Peter: »Ti si Kristus, sin živega Koga!« Večno valovanje Ko danes motrimo to davno dobo, ko pregledujemo poznejše liste zgodovine in primerjamo naprej in nazaj, vedno bolj jasno in razločno spoznavamo, da je življenje' večno valo- vanje jn da se zgodovina stalno ponavlja. Kaj vse je človeštvo doživelo v teh dveh tisočletjih krščanskega razdobja. Rilo je zablod in tavanj nič koliko, bilo je zmot in trpljenja, prelivanja krvi in vseli mogočih grozodejstev, toda vselej je v najusodnejšem trenutku nastopil kdo, ki je imel pogum, da je zaklical blodečim svarilno iu hkratu odrešilno besedo, četudi je moral to plačati s svojim življenjem. Če prezremo vse druge take pomembne in odločilne pojave v svetovni zgodovini in omenimo samo našega Matijo Gubca in St. 1'adiča, takoj spoznamo pravilnost gornje trditve. Kmetov adLvent R e s j e Matija G u b e c padel, to da d u h njegov ni bil nikoli p o r a ž e n , ii i poraze u danes i it tudi nikoli ne bo poražen, dokler bo le še k j c p o d sonc e m kak k ni e t v znoju in trpljenju o b d eI o v a I g r u d o in iz n j c u i h nedrij izrablja] k r u h. To je večno živi duh, ki se ne bori za golo, nasilno oblast iu moč, ampak za zmago pravice na svetu. T a d u h je bil m o č n e j š i k o p I e in i š k o Vojske, močnejši nego puške in topovi, s i I n e j š i in i m o naj b o i j utrjenih gradov. Gradovi so razpadli ali pa so se morali udinjati blaginji splošnosti, kmet pa je ostal in se je začel, sicer počasi, toda vztrajno in smotrno otresati protinaravnih vezi, v katere ga je bila vklenila fevdalna gospoda. Delo svojega velikega predhodnika jo pri nas nadaljeval S t. R a d i e , kij e k a k o r pravi hmelshi apostol hodil od vasi do vasi, d r a m i 1, klical, budil, učil in kazal pot v lepše življenj e. Prav v trenutku, ko n a j bj bilo njegovo življenjsko delo v e n -č a n o z b I a godejnimi uspehi, je m o -r a I žrtvovati svoje dragoceno ž i v -1 jo nje za plemenite ideje č lov«-č a n st v a in resnične kmetske s v o-b o d e. Tedaj smo z bridkostjo v srcu vsi kmetje spoznali, da rod pismarjev, farizejev in jude-žev niti v dveh tisočletjih še ni izumrl. Kljub temu pa so so bridko motili vsi, ki so menili, daje s človekom mogoče ubiti — idej o. Ne in nikdar ne! Kmetje, kmetice, zlasti ti, zdrava slovenska kmetska mladina, up in ponos slovenske vasi, zavesi a j m o se vsi k' a k o r e n s a m resnice, da je te I o sicer u m r 1 j i v o , duh pa j o v e f e n i n n e s m r t o n ! Ta zavest nas bo okrepila, ta zavest n a s bo družila v močno, strnjeno in nepremagljivo a r m a d o , ki bo z iti o ž u a preživeti mrki čas a d v e n t a i n označiti trpečim tisti veseli t r e-n u t e k, ko se nam porodi pravica, za kakršno so se od božjega, U cenika dolgi dve tisočletji borili vsi največji in u a j p 1 e m e 11 i t e j g i duhovi na svetu vse do naših dni in se bore še dandanes. V krščanskem nauku smo se učili, da smo vsiljudje po b o ž j i p o d o b i ustvarjeni in torej otroci božji. Ali naj bo kmet edina izjema tega pravila, tc verske resnice? Zato pa se zavedajmo, da imamo kot taki enako pravico do življenja kakor vsi drugi sloji in stanovi. Kdor pa nam to pravico krati, ta dela proti Bogu, proti človeku in proti naravi. To je strupena gliva na narodnem telesu, ki jo je treba izrezati in vreči na ogenj. 9Mi vendar bolj zaupamo poštenemu krščanskemu politiku dr. Korošcu, kot Kranjcu Mišku, ki krasno zna opisati neresnične svinjarije svojega naroda in kraja, a na krščansko politiko se ne razume niti toliko kot krava na boben. Krava, če drugo ne, glavo vzdigne, kadar čuje udarec zvona, pisca nesramnih romanov pa ne gane božja beseda, saj je ne posluša. Bog daj, da bi jo in da bi njegovo življenje krščanskim zapovedim odgovarjalo, potem bi bil vreden sin verne Slovenske krajine .. x t Franc 6onbai Pametna beseda, prijatelj iz drugega brega! Želimo samo, da bi prav kmalu meso postala in med vami in nami prebivala. »Slovenski Gospodar« z dne 23. t. m. na strani 6. takole deluje za pomirjenje strankarskih strasti: »Kri Dolinarjeva vpije po maščevanju!« V svetem pismu pa stoji: Moje je maščevanje, pravi Gospod! O delavstvu razpravlja zadnja »Delavska Pravica« med drugim takole: »Delavec danes veliko premalo zaupa sam sebi, svoji lastni moči in ustvarjalni sili. Le preveč se zanaša na druge, da mu bodo njegovo težko vprašanje reševali. Vedeti pa moramo, da delavca ne bo reševal nihče brez njegovega lastnega sodelovanja. In to sodelovanje mora biti res delavsko, da bo delavec svoje pravice tudi zahteval, ne pa le prosil. To pa more le tako, če je organiziran v svoji lastni, neodvisni in svobodni strokovni organizaciji. Ce pa je razbit in neorganiziran, je odvisen le od miloščine in dobrote.« 0 demoralizaciji v današnji dobi razpravlja »Delavska Politika« z dne 24. t. m. in pravi: »Nam se zdi laž in demagogija v politiki nemoralna. Kakor vse kaže, to mnenje ne velja več Dane« je to. kar smo mi nekdaj imenovali nemoralno, spretnost in modrost. Današnja morala se nam zdi podobna sred* njeveški. Takrat če si le podvomil v to ali ono dogmo aH trditev so te ubili ali sežgali. 0 tistih »dosmatičnih« stvareh ni nihče smel razpravljali. da ni izgubil svoje glave. Zgodovina nam pripoveduje kako so sežigali mislece in njih knjige Dmir« se godi isto. Zgodovina se ponavlja, pravijo. Srednjeveško moralo sta pregnali kultura in civilizacija. Ni je bilo skoraj tri stoletja.« Nato končuje: »Zgodovina se ponavlja. Toda ponavlja se na templju p!ovp;ke kulture človeškega duha. Zalo pomeni preporod v ponavljanju zgodovine nov večji napredek, skok v razvoju k človeški popolnosti To je naše zaupanje, to naše prepričanje: nemoralo pa maščuje zgodovina sama.« žkaaevika F r* «T* * ©v Ko je odhajal zunanji minister Zedinjenih držav Hull na vseameriški kongres v Limo, je izjavil: »Prepričan sem, da bomo na konferenci, kjer bo zastopanih 21 držav, dosegli popolno soglasnost v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Razgovarjali se bomo o njih s popolnim razumevanjem in zmernostjo. Prepričan sem, da bomo tam storili vse da bi zmagalo načelo zakonitosti. pravice in splošnega človeeanstva. Glavni cilj sestanka pa je poglobiti vezi med ameriškimi državami, da se izloči vojna nevarnost in sleherna tuja propaganda« Hull je zaključil svojo izjavo z besedami, da bo ta konferenca ena izmed najbolj važnih vseameriških konferenc. Kakor je videti iz te izjave, Amerika vztraja na svoji poti. Za demokratično Evropo pomeni to danes največjo toiažbo. "Registracija Slavne zadružne zveze Na osnovi lanskega zakona o gospodarskih zadrugah je bila pri beograjskem trgovskem sodišču registrirana Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji, zadruga z omej. jamstvom in to dne 3. novembra 1938 na osnovi pravil, katere je sprejela ustanovna glavna skupščina Glavne zadružne zveze v Beogradu dne 1. septembra 1938. Člani uprave Glavne zadružne zveze so: dr. Anton Korošec, inž. Vojislav Djordjevič, dr. Stjepan Poštič, Dragan Miličevič, Žarko Djordjevič, Spiro Saldo, Života Lazarevič, dr. Vjeko-slav Gortan, Zdenko Turkovič, dr. Mijo Maričič, Triva Krstonovič, dr. Štefan Kraft, Života Mila-novič, dr. Dušan Bratič, Gordja Perin, Nikola Jarak, dr. Silvester Giunio. prof. Ivo Gjuras, dr. Karlo Šnajder, dr. Joža Basaj, Milan Mravlje, Fran Trček, Miloš Štibler, Jovo Bakič, Dragomir Milanovič, Juraj Markovič, Milodrag P. Marko vid, dr. Milorad Nedeljkovič, inž. Stanoje Nedeljkovič, dr. Antun Novakovič, Konstantin Mirkovič, Franc Rakovec in Marin Glavina. Kolike fe kandidatov Na vseh treh državnih kandidatnih listah, ki so bile izročene kasacijskemu sodišču, kandidira pri letošnjih državnozborskih volitvah skupno 2001 kandidat. Na listi dr. VI. Mačka jih kandidira 1013, na listi ministrskega predsednika dr. M. Stoja-dinovča 746, a na Ljotičevi listi 242. Zakon o samoupravnih kranilnicak ki je bil izdelan že 1. 1934., je bil pravkar objavljen. Po določbah zakona so te hranilnice samostojne denarne ustanove, ki jih ustanavljajo občine. Zakon precizira razmerje med hranilnicami in občinami ter določa delovno območje, ki jim bo dovoljeno in način plasiranja vlog. Hranilnice morajo biti včlanjene v zvezi in bodo kljub zvezni reviziji pod državno kontrolo. cJzvez lesa Kakor smo obveščeni, se še zmerom dogajajo primeri, da nekatere naše lesne tvrdke še nadalje izvažajo les v kraje bivše Avstrije, ne da bi se prej poučile, ali ima uvozniška tvrdka devizno (uvozno) dovoljenje od pristojnih nemških kontrolnih oblastev (t)berwachungs-stelle fiir Holz) v Berlinu. Na ta način naše tvrdke tvegajo, da bodo mesece ali celo leta čakale na nakazila svojega denarja, če ga sploh dobijo. S tem v zvezi se opozarjajo izvozne lesne tvrdke, naj nikar ne izvažajo v Nemčijo (in v priključeno Avstrijo) prej, preden se ne prepričajo, da ima nemški kupec potrebno devizno dovoljenje za uvoz. Pridelek rzi Po ameriških strokovnih podatkih posnemamo, da so poleg pšenice letos tudi znatni previški rži. V Zedinjenih državah so izredno velike zaloge. Pridelek rži se ceni na 12'50 milijona bušlov, kar je največji povojni pridelek, ako izvzamemo rekordni pridelek v 1. 1935. Kanadske zaloge se cenijo na 13 milijonov bušlov. Po približnih cenitvah znaša evropski pridelek 933 milijonov bušlov nasproti 828 milijonom v preteklem letu in 900 milijonom v povprečju od leta 1931. do leta 1935. Pridelek rži v podunavskih državah je ocenjen na 83 milijonov bušlov Od tega prihaja v poštev za izvoz 27 milijonov. Po nekih zasebnih ocenah, o katerih pa se ne ve, koliko so zanesljive, znaša letošnji ruski pridelek rži 816 milijonov bušlov nasproti 980 milijonom v preteklem letu. i Pred kratkim nas je nenadoma presunPa vest, da je v Trstu dotrpel višji kletarski nadzornik Franc Gombač. V rodni kraj je šel iskat zdravja, a srečala ga je tamkaj smrt Rajni je že 1, 1893. vstopil v službo kranjskega deželnega odbora kot potovalni učitelj za vinarstvo. Pozneje je bil imenovan za državnega vinarskega in pozneje za klelarskega nadzornika za Kranjsko, končno pa za dravsko banovino Pokojni si je pridobil velike zasluge za obnovo vinogradov na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je ime! v ten krajih. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave ali pa vsaj sodeloval pri njih. Napisal je tudi knjige: »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opiistošenih vinogradov«, »Novo vinogradništvo in umno kletarstvo«. V raznih časopisih pa je napisal na stotine strokovnih člankov o vinarstvu. kletarstvu in sadjarstvu Rajni je bil blaga, plemenita duša. miren, a kramenit značaj in v svojem področju temeljit strokovnjak. Zato je vest o njesrovi smrti bridko odjeknila v krogih vseh. ki smo sa pnznali n umeli ceniti njegovo delo. Z izre-'no top o ljubeznijo je ljubil našo zemljo, ne samo ožie domovine ampak vse predele, kjer utriplje naša kri. Pred meseci sva se srečala, ko se je pri peljal i i Skopi'a Vozila sva se skupaj v Kamnik. Joj kakšen izreden opazovalni in primerjalni dar sem spoznal v enournem kramljanju, ln koliko zamisli, predlogov in načrtov se je kar sproti utrinjalo v tej snujoči duši! Zdaj je Gombač poklican v večni mir Naj mu bo pokoj v naročju slovenske grude sladak! Njegov spomin bo živel v njegovem delu, a spoštovanim svojcem veljaj naše globoko sožalje. Kaj pravico Ob 201etnici Jugoslavije vzklika g. Adolf Ribnikar v svojem »Večerniku« takole: »Zakaj danes ni več te enodušnosti? Zakaj smo tako kmalu zopet zašli nazaj v tradicije suženjstva, v katerih smo razdeljeni izgubljali še svojo staro cd dedov iu pradedov podedovano posest?« Ko bi dal na svoja vprašanja jasen in tehten odgovor, bi opravil pomembno delo. V slavnostni številki za proslavo praznika narodnega zedinjetija piše »Sokolska Volja« v pozivu jugoslovanskemu Sokolstvu med drugim tudi tole: »Naš narod je bil v težkih časih vedno velik. Samo v težkih časih so prišle do polnega izraza najlepše njegove, lastnosti: hrabrost, pripravljenost za borbo in žrtvovanje, za vztrajnost in odpornost in za veder optimizem.« Olajšave za izve z Za izvoz lesnih izdelkov pozicije 137—39/k so izdane naslednje ugodnosti: Do pristanišča Baker in Sušak-pristanišče se uporabljajo te določbe: od postaje Brezovica a) 2090, b) 1790 par za 100 kg, od postaje Jarše-Mengeš 2330, b) 2000 par za 100 kg. od postaje Ljubijana-glavni kolodvor a) 2000, b) 1070, od postaje Rimske Toplice a) 2890, b) 2490 par za 100 kg. Pogoji: plačana vozarina za a) najmanj 5000 kg, b) najmanj za 10.000 kg. Blago se mora izvoziti po morju v tujino. Te ugodnosti veljajo od 29. nov. 1938. Kaf se godi po svetu štiri vlade okrnjene republike Po dolgih, mukepolnih tednih, ko je živela Češkoslovaška kakor bolnik na operacijski mizi, se zdi, da je ta žaloigra končana. Dne 30. novembra je bil za novega predsednika republike soglasno izvoljeh dosedanji predsednik upravnega sodišča dr. Emil Hacha. Pri volitvah je glasovalo 312 senatorjev in poslancev; od teh jih je 39 (komunisti) oddalo prazne glasovnice, 1 glasovnica je bila neveljavna, 272 pa jih je bilo oddanih za Hacho. Po ugotovitvi volivnega izida je novoizvoljeni predsednik republike takoj podal svečano zaobljubo, da se bo z vsemi svojimi močmi zavzel za blaginjo naroda in države ter da bo vestno izpolnjeval, spoštoval in čuval zakone repub-blike. Takoj po seji Narodnega predstavništva je vlada generala Syrovega podala ostavko in so se začela pogajanja za sestavo nove vlade. Hkratu z osrednjo sta podali ostavko tudi obe avtonomni vladi, slovaška in podkarpatska. Pogajanja za sestavo novih vlad so potekala naglo in je bil že 1. t m. dosežen sporazum ter imenovane štiri vlade. Osrednji češkoslovaški vladi predseduje Rudolf Beran kot predstavnik češke stranke narodnega edinstva, ki je sedaj najmočnejša politična skupina v republiki. Zunanji minister je dr. Chvalkovsky, vojni minister pa general Syrovi. V celoti obstoja ta vlada iz 6 ministrov. Češko-moravska vlada šteje 6 ministrov: notranji je Fišer, prosvetni Karpas, pravosodni Krejči, gradbeni Cipera, zdravstveni Kluntar, a trgovinski Sadek. Slovaška vlada šteje 5 ministrov. Predsednik in hkratu notranji minister je monsignor dr. Tiso. Podkarpatska vlada ima za zdaj samo 2 ministra. Predsednik je monsignor Vološin, ki je hkratu tudi prosvetni in kmetijski minister. Ta vlada bo naknadno še izpopolnjena. Predsednik vlade Vološin je namreč trenutno bolan in so zato -pogajanja otežkočena. Na prvi seji -nove osrednje vlade je predsednik Beran naglasil, da bo njena prva naloga skrb za varnost države in za konsolidacijo državnega in nacionalnega življenja. Na znotraj želi vlada slogo, na zunaj prijateljsko sodelovanje z vsemi državami, posebno pa še s sosednimi. Prodana duša Med preiskavo v stanovanju bivšega predsednika podkarpatske vlade Brodvja. ki je sedaj zaprt zaradi veleizdaje, so našli 600 tisoč pengov. Poleg tega so našli tudi spise o tem, kako je neka tuja država Brodyju nasvetovala ljudsko glasovanje v Podkarpatski Ukrajini. Brody je bil pristaš Hlinkove stranke, po teh razkritjih pa pač samo človek brez časti ali kakor pri nas pravimo po domače: prodana duša. V Romuniji je bil po uradnem poročilu bukareške policije ubit bivši vodja fašistične »Železne garde« Co-dreanu, ko je hotel pobegniti iz ječe. Organizacijo »Železne garde« so romunske oblasti že pred časom razpustile, zadnji čas pa je policija izsledila obstoj nove tajne, seveda ilegalne organizacije, ki je delovala pod imenom »Bataljoni smrti«. Večinoma so bili v njej včlanjeni člani nekdanje »Železne garde«. Zato policija sumi, da je Codreanov poskus bega iz ječe v neposredni zvezi z delovanjem te nove organizacije in s številnimi atentati, ki so se zadnje dni pripetili na več krajih Romunije in pričajo, da se je teroristično gibanje zopet močno razpaslo pod nekim novim tajnim vodstvom. Zaradi tega so začele sedaj oblasti zelo obširno in temeljito preiskavo. Vlada namreč hoče ugotoviti, če je bilo delovanje »Bataljona smrti« omejeno samo na Romunijo, ali pa je morda imela ta organizacija tudi nedovoljene poslovne zveze z inozemstvom. Codreanova smrt utegne za Romunijo imeti velike notranjepolitične posledice, za izid preiskave pa se seveda zanima vsa romunska in tudi sosedna javnost. Novi predsednik Češkoslovaške dr. Hacha. Kornelij Codreanu, ki je bil kot vodja razpuščene »Železno garde« v Romuniji ustreljen med prevozom iz ječe v ječo. Po uradnih romunskih objavah je skušal med prevozom s svojimi tovariši pobegniti, zaradi česar je potem njega in tovariše zadela enaka usoda. Nemški načrti Po pisanju večjega angleškega lista vodi nemško politiko v pogledu Karpatske Ukrajine mnenje, da bo treba slej ko prej sprožiti vprašanje ustanovitve ukrajinske države sploh. Ukrajincev je na Poljskem 7 milijonov, v sovjetski Rusiji jih je nad 30 milijonov, v Karpatski Ukrajini pol milijona. Nemška diplomacija da se bavi z mislijo, da bi bilo treba temu narodu dati državno skupnost in s tem zadati sovjetski Rusiji smrtni udarec. Najprej pa bi bilo po nemških mislih potrebno, tako piše list, pritisniti na Poljsko, da reši vprašanje svojih Ukrajincev, kar bi bil le začetek snovanja velike ukrajinske države. Poljska je menda v zadnjem času nekoliko zaokrenila svoja jadra. Zdi se, kakor da polagoma prodira spoznanje o nedosegljivosti skupne meje z Madžarsko. Nemčija je namreč odločno posvarila v Budimpešti in Varšavi, naj ne uganjajo vrato-lomnosti. Sicer obe žarišči še nista nehali spletkariti, vendar so zadnje čase izjave diplomatov vse bolj pomirjevalne in nekako umikajoče. Še bolj značilno kakor to pa je okolnost, da se je začela Poljska zopet približevati Rusiji. Po zadnjih poročilih so v diplomatskih razgovorih med državniki obeh teh dveh držav sklenili, da vse dosedanje konvencije med Rusijo in Poljsko ostanejo v veljavi. Poleg tega se sklene nov dogovor o tisku, nov trgovinski dogovor in bo urejenih tudi več drugih vprašanj, s čimer bodo odpravljeni obmejni spori, napetost in praske med obmejnimi organi. Vse to so sicer skromna, vendar vidna znamenja, da se v tem predelu Evrope pripravlja nova opredelitev, ki utegne postati še pomembna za nadaljen razvoj evropske politike. Madžarske zahteve v Romuniji Odkar so Madžari izšli kot zmagovalci iz borbe s Češkoslovaško, so začele madžarske manjšine tudi drugod dvigati glave. Nedavno so zastopniki madžarske manjšine v Romuniji izročili ministrskemu predsedniku patriarhu Mi-ronu spomenico, v kateri zahtevajo popolno enakopravnost za pripadnike, madžarske manjšine v Romuniji. Ustanovila naj bi se posebna madžarska politična stranka. Vsa uradniška mesta v madžarskih krajih naj bi se prepustila Madžarom. V teh krajih naj bi bila madžarščina uradni jezik. Ustanovile naj bi se neodvisne madžarske zadruge, ki pa bi prejemale podporo od države. Nadalje naj bi se ustanovile povsod madžarske šole, na katerih naj bi se namestili madžarski učitelji. Radovedni smo, če pojdejo madžarski so-narodnjaki v ožji domovini z dobrim vzgledom naprej in bodo dovolili raznim manjšinam isto, kar madžarske manjšine zahtevajo v drugih državah. To bi bila res viteška kretnja, ki bi brez dvoma v veliki meri pospešila resničen sporazum med narodi. Madžarska svoboda Kakor smo slutili, se je tudi zgodilo. Bivši madžarski poslanec v praškem parlamentu in sedanji minister brez listnice Jaros je izjavil nemškemu novinarju, da slovaški poslanci, ki so z dunajsko razsodbo prišli pod Madžarsko, ne morejo ostati člani madžarskega parlamenta, ker so vsi pobegnili na Slovaško in so s tem po mnenju madžarske vlade izgubili svoj poslanski mandat. Na vprašanje, kako namerava madžarska vlada urediti položaj slovaške narodne manjšine na Madžarskem, je minister Jaros izjavil, da se morejo določbe dunajske razsodbe nanašati le na bivše slovaško ozemlje, ne pa tudi na slovaške narodne manjšine, ki so bile že prej na Madžarskem. Tako razlikovanje pa se ne da izvesti. Zato madžarska vlada ne misli uvesti ni-kakega posebnega manjšinskega statuta. Ker sloni dunajska razsodba na etnografskih načelih, Madžarska ne priznava ni kak i h narodnih manjšin na svojem ozemlju. Slovaki, ki so prišli z dunajsko razsodbo pod Madžarsko, se lahko izselijo na Slovaško. Ko se spomnimo, kako so Madžari za časa borbe za razkosanje Češkoslovaške imenovali Slovake svoje brate, se nam nehote vsiljuje v spomin svetopisemska beseda: »Maj oče vas je tepel s korobači, jaz pa vas bom s škorpijoni.« Ali bo vsaj ta primer Slovanom nauk za bodočnost? Ako se to zgodi, potem vsaj žrtve niso bile zaman. Podonavski agrarni blok Z največjim zanimanjem spremljajo poljski uradni krogi prizadevanje za ustanovitev podonavskega agrarnega bloka. Poljski gospodarski ljudje so mnenja, da ne bi bil ta podonavski agrarni blok popoln, če ne bi bilo v njem tudi Poljske. Kajti ta blok je po mnenju poljskih krogov močan le. če so v njem vse države od Baltiškega pa do Sredozemskega morja. Da je Vse, kar se dela proti volji ljudstva, je nasiljel St. Radič v tem bloku tudi Češkoslovaška, smatrajo poljski krogi kot naravno, vendar pa ne bi smela manjkati v tem bloku Poljska, ki je danes kot agrarna izvozna država mnogo bolj pomembna od Češkoslovaške, ki se mora najprej še reorganizirati. Ce bi stopila v podonavski agrarni blok tudi Poljska, potem bi bil to po mnenju poljskih krogov najmočnejši gospodarski blok v Evropi. Brez nje pa se tudi ne bi mogel v celoti izvesti program bloka. židovsko vprašanje, Nemčija in Amerika Protižidovske demonstracije, protižidovski zakoni, pogromi, globe, mflijardne zaplembe premoženja nemških Židov, vse to je napotilo Ameriko, da je odpoklicala iz Berlina svojega veleposlanika na poročanje v New York. Kmalu za tem je odpoklicala še svojega trgovinskega atašeja, ki mora do 1. januarja 1939. likvidirati vse svoje posle v Nemčiji in odpotovati v Ameriko. Z druge strani je Nemčija odpoklicala svojega veleposlanika iz Amerike domov, kar pomeni sicer tiho, a toliko značilnejšo prekinitev diplomatskih odnošajev med obema velesilama. Ako pomislimo in upoštevamo, da je že pred časom Amerika odrekla Nemčiji dobavo helija, plina, ki ga Nemčija neobhodno potrebuje za Na vsak korak slišimo modrovanja ljudi, da moraš biti falot ali še boljše — baraba, ako hočeš doseči svoj namen. S poštenostjo in zdravimi nazori nikamor ne prideš, če si propalica pa ti je na stežaj odprta pot. Žalostno je to dejstvo, ki ga slišimo tudi pri poštenih ljudeh, ki se tudi Čutijo zapostavljene ker se v svoji pravičnosti nišo riniti naprej. Mi, • kmetsko-mladinski pokretaši tnohimo na vsak-način povzdigniti besedo in reči vsem ljudem, da poštenost vedno spregovori zadnjo besedo. Koliko krivic so napravili krivičneži in pokvarjeni ljudje. Koliko poštenih in dobrih oblatili s svojim strupenim in pokvarjenim jezikom, na-pravljali na ta račun velike uspehe v življenju ali so končno vedno propadali. Pravica dosledno molči, se nikdar ne pritožuje; ali kadar je mera polna, tokrat izbruhne z vso močjo in vsa pokvarjenost človeštva prejme plačilo. V življenju so res pravičneži pretrpeli velikih žrtev ali se krivica sama od sebe dvakrat hujše maščuje. Napačno bi bilo torej slediti tistim ljudem, jih skozi življenje vodi samo krivica, ki jim je največja krepost — pokvarjenost. Z največjo voljo moramo mi mladi ljudje, ki bomo nosili odgovornost pred bodočnostjo, preprečiti in v kali za-treti vse tiste slabosti, ki se označujejo z barab-stvom in pokvarjenostjo. Vsa naša vzgoja mora stremeti za tem, da v prvem začetku prikažemo članom vse posledice slabega karakterja, ki je vedno produkt slabe vzgoje. Tovarišiea, ki boš bodoča vzgojiteljica potomcev, moraš imeti v svoji notranjosti vse takšne lastnosti, ki na-pravljajo človeka spoštovanim, globoko vrednim, ki se v polni meri lahko prišteva v dostojno človeško družbo. Od zdravih načel matere-vzgo-jiteljice je odvisna vrednost otroka in bodočega zrelega moža in žene. Z vso vnemo toraj moramo skrbeti, da bo naša mati vzgojiteljica deležna vsestranske vzgoje, ki ji bo v polni meri svoje Zeppeline, ako dalje upoštevamo, da je Nemčija s svojo industrijo glede surovin v veliki meri vezana na Ameriko, potem borno razumeli usodno dalekosežnost tega dogodka, ki je še toliko važnejši, ker zadnja poročila zatrjujejo, da se ameriški veleposlanik sploh ne bo več vrnil v Berlin. Medtem se v Nemčiji protižidovski ukrepi izvajajo z vso strogo doslednostjo. Med drugim je odrejeno, da ne sme noben Žid iz Nemčije, dokler ni plačana milijardna globa za atentat na Ratha. Umevno je, da Zidje vsega sveta napenjajo vse sile, da bi nemške ukrepe prikazali v najhujši luči. Po drugi strani pa taki odloki tudi nasprotujejo demokratičnemu pojmovanju člove-čanstva in osebnih človeških pravic, ki jih mora biti deležen vsak človek ne glede na narodnost ali raso. Vsi znaki kažejo, da se bo iz tega vprašanja med starim in novim svetom razvila srdita borba, ki bo — čeprav morda brez krvi — do temeljev pretresla ves svet. Kakšen bo njen izid in komu bo hasnil, to je težko reči. Zdi se pa, da bodo na koncu Židje, ki so tako neverjetno žilav narod, imeli morda še največ koristi od te borbe. Kakor to zveni neverjetno in komu morda celo nesmiselno, utegne bližnja bodočnost le pokazati, da je bila ta napoved pravilna. nudila vse tisto kar mora prenesti v vzgoji na svojega otroka. V prvi vrsti moramo gledati, da bo bodoča žena imela popolnoma drugo stališče, da bo ne samo kras hiše ampak res prava vladarica, spoštovana od vse družine. Ženi moramo posvetiti in dati novega poleta, da bo v vsem svojem življenju občutila samozavest in pravičen ponos ter ljubezen do svobode. Še le s takšijo miselnostjo in praktičnim življenjem bo za-mogla bodoča mati vse te lastnosti prenesti na svojega otroka, ki bo s tem v prvem začetku prejel vzgojo ponosne, spoštovane in zavedne matere! Za večne čase bodo izginili hlapci in krepek rod zdravega in svobodnega naroda bo vstal na obzorju. Še le po tej poti bomo za vedno_ izgubili hlapčevsko miselnost, ki nas je skozi stoletja grizla in trgala vso našo notranjost. Na pragu novega leta naj velja tudi razmišljanje o ženi in vzgoji našega mladega naraščaja v tem smislu, ki bi naj prinesel ženskemu vprašanju novega in edino zdravega poleta. S tihim in skromnim delom bomo vzgojili nov karakter našega kmetskega človeka, ki nas bo za večne čase otrese! barab in falotov, za krepek razmah malega ali žilavega naroda. * Sv. Lovrenc v Slov. goricah Moramo se po daljšem času tudi mi /.glasiti. Dasi letos nismo napravili onega dela, ki smo si ga zamislili, vendar moramo biti zadovoljni ker so bili naši najboljši delavci pri vojakih V letni sezoni smo priredili dva poučna izleta, tekmo škropilcev, sedaj pa se pripravljamo na zimsko delo. Na prihodnji seji bomo tudi mi sestavili minimalni društveni načrt, ki nam mora prinesti zopet novega poleta. 0 našem nadaljnjem delu bomo poročali. Št. Pavel V soboto 26. in v nedeljo 27. novembra je naše Društvo kmetskih fantov in deklet nastopilo z velikim dramatičnim delom pisatelja B. Krefta »Veliko puntarijo« ali Matija Gubec, ki nam je prinesla izredno moralno in materialno pomoč. Ljudstvo je spontano ploskalo, kakor še nikdar pri nobeni igri — kajti gledalo je svojo tragedijo. Nastopilo je čez 50 igralcev, ki so večinoma rešili vloge, kot diletanti, prav dobro. Posamezni prizori so tako močno vplivali na gledalce, da menda ni bilo človeka, ki ni imel rosnih oči. * Društvu kmetskih fantov in deklet v Šent Pavlu čestitamo, da je tako nazorno prikazalo tragedijo naše mučne preteklosti! Trpljenje Matije Gubca in vsega ljudstva iz dneva v dan bolj vpije! Iskreno čestitamo tudi pisatelju B. Kreftu, ki je enkrat za vselej ovekovečil resnične dogodke tistih krvavih dni — ker se mnogi danes sramujejo zverinskih dejanj svojih predhodnikov. * Spor med nebom in zemljo Sv. Miklavž: »Otročički moji dragi, tu vam prinašam za pridnost in ljubezen do bližnjega z neba obljubljeno darilo.« Deklice: »Jok, samo pajaca ne sprejmemo — nam je bila obljubljena za Miklavža ja torba s cekini.« Matic UtntltiC žuiii Ko sem koračil preteklo nedeljo v trebeljev-ske hribe nabirat žlahtni kostanj, bi moral srečati na nekem tamošnjem cestnem križišču tri nobel zemljane, ki so se mi zdeli, sodeč po njih zunanjosti, kot neke sorte kandidati. Da se prepričam, če imam prav, kakor umiraj, sem se skril za pet tihih minut v še kosmat gabrov grm, odkoder sem nobel zemljane, dasi malo od daleč, toda z vso sigurnostjo, opazoval, kaj na cesti med seboj počnejo. Kmetje, ali veste, kaj sem videl? — Nič drugega, kakor to, da so si ti nobel Zemljani tik pred Pasjo vasjo drgnili roke ob cestne konfine. To njih početje mi je potrdilo, da niso bili ti nobel Zemljani nič drugega kakor ono, kar sem zgoraj omenil. Ne morem se pa dovolj načuditi, da si nekateri, preden pridejo v kmetsko vas, dlani na rokah na umeten način z žulji obložijo. I/salta palica ima dva Uknca Generalno glasilo bivšega katoliškega tiskovnega društva piše v nedeljski številki, »da je Mačkova lista v Sloveniji sramota in znamenje suženjskega duha naših narodnih izkoreninjencev!« Mladina na vasi Poštenost ima zadnjo besedo Ivan Nemec: Scmdzak do V pragozdu črnogorskih gora Po zgodaj opravljenem zajuterku smo se skupaj z vojaki odpravili v goreče gozdove, kjer se nam je nudilo trudapolno delo. Požar je obsegal čez 2000 ha veliko površino in pfetil, da zajame celo planino. S težavo smo se rinili skozi zaraščen gozd, ki je bil poln odmrleg;. in trohne-čega drevja. Po 40 m dolge jelke so ležale druga čez drugo, skoraj popolnoma strohnele, izpod njih pa še najmanj 1 m debela plast preperelega humusa, mešanica trohnečega lesa in listja. Vsa ta masa je gorela in tlela, vsak trenutek si se lahko pogreznil v gorečo jamo. Včasih je po 20 do 30 m daleč od požara naenkrat iz zemlje izbruhnil ogenj; ničesa1- ni bilo opaziti, momen-tano se je pokadilo in že je divjal požar naprej. Ogenj je namreč z lahkoto prodiral v mešanici pol prepsrelega lesa, tlel počasi naprej, dokler ni našel zračne odprtine, ki mu je omogočila izbruh na oovršino. Z največjo pozornostjo smo morali gledati, da ne naletimo na takšna goreča tla. ki so te kaj zavratno lahko požrla. Z največjo težavo so vojaki delali širok prekop, da bi se vsaj po zemlji omejile širenje požara. V vrhivih so se kakor valovi zvijali oblaki plamena in zajemali s pomočjo vetra nove gozdne površine, V jezivih prizorih so padale goreče k''one posameznih dreves, da si moral dobro obračati oči, ker bi sicer kaj hitro izginil v objemu vročih ognjenih '•alov, Znoj je curkoma lil raz utrujene o raze vojakov; nevarnost nadaljnjega širema požara pa smo omejili samo na majhr^m odseku, Z nbvimi njmori smo rinili skoz* neprebojno trn^e humus se ie vdiral pod nogami, obrambeni prekop pa se je vkljub težavam precej hitro nadaljeval. Pozno v noč drueega dne smo imel; vendar toliko sreče, da smo nadalinje širenje požara v glavnem popolnoma omeiili. Lepota planinskega jezera Bila je sveža noč, okrog 2. uri popolnoči; z velikim tekom smo zavžili pečeno govedino in va<*va«ec ¥ brenti »Naj oo kar bo,« je rekel Miha in odšel. Da se razumemo, moram brž povedati da je Miha bajtar ob zapadni meji. Nekdaj so njegovi predniki živeli kljub skromni domačiji še kolikor toliko znosno življenje. Zemlja res ni mogla vedno številni družini nikoli dajati dovolij hru-ha. toda pridne roke so si ea znale poiskati in z delom priboriti. Pri Mihovih je bila namreč že od pamtiveka vpeljana domača sodarska, ali kakor pravijo, pintarska obrt. Pintar oče. sin in stric in brat. Poleti so vsi pridno delali na polju, ko pa se je jesen začela umikati zimi, je v bajti zapel pogon, ki je vso zimo in do pozne pomladi poganjal obroče in škafe in čebre, na bednje in brente ter raznoliko drugo leseno posodo, za katero je bilo onkraj Javornika na Vipavskem, Goriškem, v Istri in Furlaniji dosti odjemalcev. Odkar je meja presekala te kraje, je začelo iti s to obrtjo navzdol. Medtem ko so prej pred trgatvijo jutro za jutrom škripali dolgi vozovi, polni lesene posodi profi Godoviču, skozi Črni vrh in čez Col na Vipavsko stran in so se pintanji potem čez teden ali dva vračali s praznimi vozovi in polnimi mošnjami kakor razigrani svatje z ženitnine domov, je zdaj vse nekam zastalo Bolj iz navade kakor za potrebo so sicer še izdelovali leseno posodo, toda to je bilo nekako tako, kakor da bi mizar sam sebi delal krsto. Prej je bilo pri delu polno smeha, šal in neugnanih porednosti, zdaj pa se ni nihče skoraj niti oglasil. »Človek dela kar tako,« je dejal Miha, »da pač mine dau.i kmalu na to hiteli v bližnjo sotesko, ki nas je že ves čas motila s svojim šumenjem. Prvi se je spustil tovariš Črnogorec, ki je hotel junaško naprej, da bi ne bilo sramote! Sredi koritaste globeli, v kamenitem koritu zapazimo kristalno čisto jezero, ki je čarobno odsevalo v pojemajočem gozdnem požaru. Dno jezera je bilo kristalno rdeče, na dveh koncih pa se je peneče visoko dvigala voda izpod vznožja skale. Izliv jezera je čez 80 m globoko padal v sotesko in povzročal bobnenje, ki nas je že ves prejšnji dan vznemirjalo. Krasne postrvi so nemirno švigale sem in tja; nenavadna svetloba in obiskovalci niso dali miru tej žlahtni ribi. Na obeh koncih jezera so slonele obsežne, kakor neki sedeži, stopničasto izklesane skale. Črnogorec je potegnil sabljo in ves navdušen tolkel po nezgrapi>3in kamnu kakor junak iz pravljice, ki rešuje zakleto kraljičino. Orlušič je poizkušal v kapo ujeti kakšno ribo, ki so se dijamantno svetlikale iz čiste vode; nervozen je skakal okrog kristalnega korita, strast mu ni dopustila odnehati, dokler ni na glavo padel v jezero. V bajnih kristalih je pljusknila voda iz korita, kaj kmalu pa je tudi prilezel lovec. Hitro smo zapustili planinsko lepoto, da bi čim prej Orlušiču posušili obleko. V sveži noči je jel šklepetati z zobmi, kajti bližnja baita je bila dobre pol ure oddaljena. Gazda se je muzal, kopalec pa kar obesil svoje cunje okrog osrnja; preostali smo se podali v šotore, kjer smo sladko zaspali. Hladno jutro nas .je našlo precej spočite. Tudi kopalec je prilezel z bajte, vojaki so pa z velikimi kuhalnicami mešali paprikaš. Zajuterk je dišal daleč na okrog in je privabil celo nekaj 'ižniih kmetov — muslimanov. Možakarje pa smo kar z kuhalnicami odgnali, ker niso bili vredni, da jih sonce obsije. Namreč, oba dneva tru^apolnena dela so se ti ljudje, z rokami v žepu. vlačili okrog vojakov in se smejali. Kmalu še nisem videl takšnih lenob kakor so ti zapuščeni muslimani. Tik ob slamnati koči so mu padal; ormrVi. ki i'h ie zanesel požar, pa In je z otožnim pogledom božal izdelke svojih rok. Pa se primeri, da je le prišel tudi zanj čas. .Seveda, tako ni bilo več. da bi naložil voz in bi se odpeljal čez Col v Koper ali še kam dalje, toda nekaj je le bilo Ob meji cvete polno novih čednosti, ki jih prej te poštene grče niso poznale. Med prvimi in najbolj donosnimi je pač tihotapstvo. Tihotapi se tu z vsem. kar je kaj vredno in kar ni nič. Skraja nemara iz potrebe, zavoljo gospodarske stiske, pozneje iz navade. Kontrabant je kakor alkohol. Ko se ga človek navadi, se mu ne more zlepa odreči. Miha za to reč ni bil. Sicer je stala bajta čisto blizu meje in je bila spričo tega kakor ustvarjena za tihotapsko prehodno postajališče, vendar se je Mihi misel na tako početje silno upirala. Končno pa je prišla tako lepa ponudba, da se ji ni mogel odreči. Na oni strani je služboval zagorel dečko, še mlad fant, pa že velik gospod. Ta se je bil zagledal v Slabetovo Ančko, ki mu je bila tako všeč, da je kar mezdel, kadar je s plevicami ali grabljicami prišla delat Čez mejo. Dekle je tujčeve misli sicer spoznala, vendar se ni dala premotiti. Nobeno darilo, nobena usluga, nobena še tako sladka beseda ni pomagala nič, prav čisto nič. Ko pa je tuji fant postal nadležen, se je Ančka tako ujezila, da sploh ni marala več hoditi delat onkraj meje. To je mladega zaljubljenca spravilo docela iz ravnotežja. Po cele ure je stopical zdaj pri tem, zdaj pri drugem prehodu ob meji, toda Ančke ni bilo od nikoder. Pač jo je kdaj od daleč videl, v bližino pa je nikakor ni mogel privabiti, se mu ni zljubilo ogorka pogasiti. Ko smo te pridue ljudi odgnali, se je v družbi z nekaj Črnogorci, ob brenkanju »gusel«, kaj dobro pri-legel zajtrk. Iz soteske je bobnela jezerska voda, našemu kopalep pa je gulaš ravno tako teknil kakor ujeta postrv, ki jo je moral seveda zamišljati. Vojaki so med tem stopili v kolo, nekateri so zapeli, čez glave pa se nam je od časa do časa pr^alil oblak dima, ki ga je veter odtrgal na ugašujočem pogorišču. Pred odhodom smo še enkrat odšli v sotesko in strme občudovali lepoto narave. Pri dnevni svetlobi je voda blesketala v neki srebrno-zlati barvi, ki je človeka obdala s posebnim navdušenjem. Na skali smo vklesali imena in šli. (Dalje prihodnjič.) Kdor svojega stanovskega časopisa ne podpira in se zanj ne trudi, ta je škodljivec ne samo kmetom kot takim, temveč vsemu kmetskemu gibanju. Dopisi Obmejna vesclccija 0 priliki skupnega manifestacijskega zborovanja v proslavo 201etnice naše države so sreska učit. društva Maribor-levi breg, Maribor-mesto, Dravograd in Sv. LenaTt v Slov. goricah po predavanju g. učitelja Vauda Mirka o »Obmejnem šolstvu in z njim povezanih problemih« sprejela od njega predlagano sledeče resolucijo: 1. Obmejno ljudstvo kliče po rešitvi iz gospodarske onemoglosti in socialne bede. Rešitev je možna le po načrtnih akcijah, s katerimi naj se našemu težko-preizkušeuemu ljudstvu nudi: a) Možnost rešitve zadolženih posestev, da se otmo pred prehajanjem v tuje roke. b) Možnost vnovčevanja njegovih pridelkov in izdelkov. c) Možnost odprave gospodarske odvisnosti od tujcev. č) Možnost izjemnih obmejnih davčnih olajšav javnih dajatev. Vtej hudi stisi je prosil pintarja pomoči. »Hm,« je dejal Miha, »pri nas prihajajo fantje ponoči pod okno. To je stara šega. Tam je človek z dekletom sam in se najlaglje pomenita.« »Toda jaz ne morem tja,« je menil oni žalostno. »Škoda,« je Miha skomignil z rameni. Tedaj je začel tujec vabiti in ponujati. Miha dela leseno posodo, lahko mu pomaga, če le hoče. In sta se zmenila. Miha naj pride z veliko brento po listje, pa bo on zlezel noter. Miha ga malo zakrije z listjem in prenese do Slabetovih. Nihče ne bo ničesar slutil. »To ni tako zanesljivo,« dvomi Miha. »100 lir!« pravi Lah. »Pa če me ujamejo naši?« »150 lir!« Še ni veljalo, dokler se ni znesek podvojil. Nato je Miha res prišel z brento čez mejo, stlačil Laha vanjo, ga pokril z listjem in odnesel. Pa je imel Lah smolo — ali pa je bil Miha poreden. Streljaj nad Slabetovo hišo je Mihi spodrknilo, da je telebnil na tla, brenta z Lahom pa je odletela kakor hruška z drevesa. Lah je kričal in vpil na pomoč, ko se je v brenti kotalil po skalovitein bregu, Ančka pa, ki je videla ta prizor, se je tako smejala, da je bila vsa solzna. In mesto ljubezni je bil vročekrvni zaljubljenec deležen vseh neprijetnih dobrot, ki čakajo človeka, če v uniformi brez dovoljenja prekorači mejo. Ljudje pa pravijo odtlej, če se komu v ljubezni kaj spakedra, da je snubil — v brenti, d) Možnost zaposlitve in zaslužka s tukaj tako nujnimi javnimi deli, t. j. graditev poti, cest, mostov v prometno-zaprtih in zapuščenih obmejnih predelih, regulacije Pesnice in drugih potokov, drenažiranja močvirnih dolin. e) Možnost zgraditve brezplačnih ali cenenih gospodarskih naprav, kakor vzornih gnojišč, gnojnih jam, hlevov, silosov L si., dalje brezplačne ali vsaj cenene dobave gospodarskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, semenskega blaga, sadik, plemenske živine ter gospodarskih orodij in potrebščin. f) Poučnih prireditev (tečajev, predavanj, knjižnic, izletov, radijev z oddajno relee postajo tudi v Mariboru itd.) g) Možnost brezplačne ozir. cenene zdravniške in živinozdravniške pomoči. h) Pomoč pri zadružno urejenem nakupovanju potrebščin in enakem prodajanju svojih pridelkov zlasti mleka, sadja, vina in živine. 2. Izvesti je čim prej narodnostni kataster TVRDKA se ie PRESELILA GRADIŠČA Woffovo ulico štev. 10 SACK-OVI PLUGI so najboljši! R.S.2239 . Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj, ker ie pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu naših tujerodcev (Nemcev in Madžarov) ter enkrat za vselej ugotoviti njih tujerodno pripadnost, samo tem potom ugotovljenim tujerodcem priznati uživanje manjšinskih pravic in energično onemogočiti raznarodovanje našega slovenskega življa in narodno dvolicarstvo. 3. Oblast opozarjamo na drznost javnega izzivalnega izraževanja nemštva naših Nemcev in renegatov z raznimi nošami znaki, napisi in sličnimi izzivajočimi nastopi, med katere spada tudi v zadnjem času naraščajoča nemška govorica, celo pred uradi. 4. Obmejno šolstvo in učiteljstvo naj uživa prvo in glavno pažnjo in skrb vsega šolstva in učiteljstva v državi. V to svrho jc osnovati pri kr. banski upravi in pri ministrstvu prosvete poseben oddelek za obmejno šolstvo ter voditi dosledno nacionalno-stvarno obmejnošolsko politiko. V istem smislu so potrebni istotam posebni obmejno-gospodarski in socialni oddelki. 5. Apelirrmo na vse organizacije in činitelje I k strnitvi narodnega dela vsaj v obmejnem ozemlju. 6. Vsi javni narodni delavci osredotočimo svoje delo v proučevanju strukture vseh naših obmejnih krajev v pogledu njihovih taktičnih gospodarskih, socialnih, prosvetnih in obče-kultur-nih prilik in potreb. Te tako proučene slike bodo naš najboljši krajevni in pokrajinski delovni kažipot, skupna slika bo pa tudi pokazala na potrebo rerve najvitalnej"ih obmejnih vprašanj. 7. V vse naše obmejno delo hočemo načrtnost in enotnost, ekonomijo duševnih sil in gmotnih sredstev ter sploh načrtno delo doma in v inozemstvu! To resolucijo pri-občuje obmejno učiteljstvo v znanje vse naše narodne javnosti, našim oblastnim in zasebnim ustanovam ter vsem odločilnim Čini-teljem v proučitev in izvršitev, pri kateri bo ko1 doslej tudi odslej stavilo na razpolago samega sebe v celoti! Kmetje, zahtevajte v — vsakem javnem lokalu »Kmetski list«! BIcfee Premeščen je po službeni potrebi šolski upravitelj g. Winkler Venceslav iz Nove vasi na šolo v Krki. G. Winkler je znan tudi kot mladinski pisatelj ter je bil priljubljen ne samo pri otrokih, katerim je bil pravi oče, temveč tudi pri večini staršev, ki so ga visoko cenili kot učitelja in kot človeka. Vcdice »Domoljub« z dne 23. novembra t. 1. je prinesel dopis z Vodic v katerem pravi, da se je oživelo z volilnim gibanjem tudi društveno življenje, Kako se je poživelo ne pove. Dopisnik opisuje dalje trdo in težko borbo cestnega odbornika g. Logarja Janeza iz Vodic in pravi, koliko si je ta mož prizadeval pri cestnem odboru v Kamniku za cesto Koseze— —Kot—Selo—Golo—Vesca—Vojsko, katera bi vezala trikotno zvezo, tako na banovinsko cesto Šmartno—Skaručna—Vodice in Bukovica—Mengeš in kako nujna ie potreba te ceste za nas spodnji del občine. Dopisnik gnjavi dalje, da je za vse te .tudi zasluga g. Štrcina, ki je načelnik cestnega odbora za srez Kamnik, in da je sprejel cestni odbor po njegovi zaslugi to cesto kot subvencionirano. Kar je res je res — za to cesto sta se borila največ gg. Kristan iz Sel in Kosec iz Vojskega. Pri oblastnem odboru leta 1926.—27., ko je bil za župana naše občine, g. Gubane Janez iz Vodic, je bilo za to cesto že vse urejeno in sprejeto. Kar se tiče g. Logarja Janeza iz Vodic, se čudimo, da bi bil toliko ljubezniv in dobrodušen, da bi spravil to cesto v sedanji težki dobi za banovinsko. Znano je celi naši dolini, da ni bil iz Vodic še nobeden toliko dobrodušen do nas soobčanov. Toliko dopisniku »Domoljuba« v osvežitev spomina, da se mu malo možgani poživijo. Sv. Bolfenk pri Središču Na zadnji seji smo sestavili minimalni društveni načrt, ki ga bomo poslali zvezi v odobritev in znanje. Pripravljamo se na zimsko delo, ki naj ponovno razgiblje naše kulturne delavce in prinese čim prej lepše dobe. Mislimo poslati nekaj tovarišev v govorniški tečaj. Krepko vstajamo! X Eros inferi (Peklenska ljubezen) se imenuje najnovejša zbirka pesmi pesnika Ivana Albrehta. Knjiga opisuje večno iskanje in bo-renje med možem in ženo ter je po vsebini globoka, po slogu vsakomur lahko umljiva. Zato jo toplo priporočamo. Broš. izvod velja v poštnino vred din 12-—, vezan v platno din 22-—. Pomnite, da je dobra knjiga najlepše darilo! X V Stopercah je prenočeval pri neki hiši ca skednju 681etni siromak Anton Šabil. V spanju je padel s skednja v globino 5 metrov, si pri tem zlomil tilnik in obležal mrtev. etika posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z n@om. zaveso V Ljubljani, Ttfrševa cesta 18 NOVC^jOge vs-k «« razoo=eo ^ Za vse vloge nudi popolno varnost. — Otvarja . KO/ tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. — Vlagajte svoje Vloge proti OGPOVedl PO ^ prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! ________ X V Spodnji Ivapli je pred časom 271etni posestnik Anton Pungartnik zažgal svoje gospodarsko poslopje, da bi tako prišel do zavarovalnine din 65.000'— in se s tem denarjem rešil dolgov. Prišli so mu na sled in je bil zdaj v Mariboru obsojen na 3 leta robije in 51etno izgubo častnih pravic. Ostra kazen bodi opomin vsem, ki bi jih kdaj zamikala podobna skušnjava. X V Brestovcu na Hrvatskem je na posestvu kmeta Štefana Novosela vrgla neka svinja 24 mladičev, kar je tudi za to žival redkost. Seveda jih morajo hraniti umetno, ker samica sama ne more dati hrane tako mnogoštevilnemu zarodu. X V Bučki Topoli je Janoš Kongo z nožem smrtno zabodel svojega najboljšega prijatelja Josipa Horaka, ker je izvedel, da mu je zapeljal ženo. Horak je na mestu izkrvavel in izdihnil. X V Paklenieah se ie lOtetni Pero Tornič Igral z očetovim samokresom. Pri fantu je stala mati, ko se je orožje nenadoma sprožilo. Krogla je zadela ntater tako usodno, da je čez nekaj trenutkov umrla. X V Striježevičih so trije bratje Staniči ubili Mičo Stepanoviča, ker jih je napadel njegov pes, ko so šli mimo Stepanovičeve hiše. Bratje so jelj. udrihati s koli po psu. Tedaj je prih itel iz hiše gospodarjev sin, nakar so se bratje Staniči lotili njega. Ko pa je sinu pri-' liitel oče na pomoč, so ga pobesneli fantje napadli z noži in ga dobesedno zaklali. X Dražba vseli vrst krzna divjadi v Ljubljani bo 23 januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. X Na Veščici, občina Razkrižje pri Ljutomeru, je nedavno zvečer nekdo iz teme skozi okno ustrelil 251etnega Karla Makovca in njegovega 721etnega očeta Ivana. Karol je stal pri oknu, ko je zunaj nenadoma počil strel. Krogla je fantu predrla želodec, na nasprotni strani izstopila in nato s tako silo zadela že v postelji ležečega gospodarja, da so mu izstopili možgani. Posestnik Ivan Makovec je po prevozu v Mursko Soboto v tamkajšnji bolnici že izdihnil, siu Karel se bor is smrtjo. Napadalca orožniki doslej še niso moo obiskan in tudi dogon primeroma majhen. Sejir.i 12. decembra: v Kostanjevici, Litiji, Središču. 13. decembra: v Metliki, Kamniku, Gor. Logatcu, Mengšu, Žalcu, Trbegovcih, Radovljici, Ljutomeru, Ormožu, Dol. Lendavi, Maribo- — ru, Jurkloštru, Sv. Petru pod Sv. gorami. 14. decembra: v Celju, Ptuju, Trbovljah. 15. decembra: v Škocijanu, Žirovnici, Slovenski Bistrici. Trbovljah, Turnišču. 16. decembra: v Veliki Loki, Mariboru, Vidmu ob Savi. 17. decembra: v Brežicah, Celju, Trbovljah. Važnejša radio predavanja Nedelja, dne 11. decembra. 17.00: Življenje v moštu in vinu. Ponedeljek, dne 12. decembra. 18.00: Zgodovina psihiatrije — 18.40: O Ivanu Cankarju, ob 201etnici smrti Torek, dne 13. decembra: 11.00: Otrok jn mat[ Cankarju. — 18.40: Verski svet in njegove oso-bine. Sreda, dne 14. decembra. 18.40: Vzgoja in prirojene sposobnosti. Petek, dne 16. decembra. 11.00: Pojdimo pogledat Gradišnico ali Vražjo jamo, najglobokejše brezno dravske banovine. — 18.00: O kolinah. — 19.50: Božič v planinah. Sobota, dne 17. decembra. 20.00: O zunanji politiki. IS KO V I N E_ vseh »nt: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in poceni! 1ISKARNA MERKUR IIBHLJAIA, Gregorčičeva nI. 2 J lElErol ŠTEV. 25-51 EKONOM r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25-36 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: plenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: p Je-nični zdrob, pšenično moko, "-ženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdi ob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseb umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoakala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »[lo-vac«. Karlovac. za vse vrste zidne ln strešne opeke.