OB USTAVNIH SPREMEMBAH
Razvoj krajevne skupnosti
Okrogla miza ob osnutku pr-vih zamisli ustavnih amandma-jev, ki zadevajo KS je žal obiska-lo malo povabljenih v KS Kose-ze. Član republiške ustavne ko-misije tov. S. Vlaj je seznanil prisotne z nekaterimi osnutki novih zamisli in rešitev ter jih predlagal udeležencem v razpra-vo. Kritično je prikazal samou-pravni razvoj v zadnjih 14. letih (tj. od sprejetja ustave 1974 do danes) in poudaril, da je bil raz-voj v prvih letih hiter in poziti-ven, v zadnjih letih je oslabel, danes pa že lahko govorimo o krizi krajevnih skupnosti. Ustavni amandmaji naj bi izpo-polnili nekatere dosedanje vrzeli in sprejeli ustrezne rešitve. Seda-nja republiška ustava je v tem pogledu nekoliko preciznejša od zvezne, ki je pomanjkljiva. Z no-vimi ustavnimi rešitvami naj bi uresničili zamisel, da bi bila KS izpeljana in opredeljena kot dru-ga temeljna samoupravna skup-nost ob TOZD oz. 6b njem drugi samoupravni temelj družbeno-političnega sistema. Restriktiv-nost v pristopu k U/A je omogo-čala sprejemanje rešitev s kateri-mi naj bi dosegali kakovostnejše gospodarjenje in učinkovitejše samoupravljanje v OZD, KS pa je ostala ob strani. Če priznava-mo dva samoupravna temelja se je potrebno lotiti tudi drugega, tj. KS
Ustavna vsebina samoupravne
organiziranosti v KS še ni uresni-čena. KS se ni potrdila kot kon-stitutivna sestavina združenega dela, združevanje dela in sred-stev OZD, SIS in KS ni zaživelo. Dosežena je kakovostna teritori-alna preobrazba. Drugi del vpra-šanja se je nanašal na razvoj KS kot temeljne celice delegatskega sistema, s kritično pripombo, da delovni Ijudje in občani še vedno premalo prek delegatov urejajo zadeve na občinski, mestni in re-publiški ravni tj. zadeve, ki jih našteva čl. 324 R/U.
Preko 61 zakonskih predpisov ureja delovanje KS. Z njimi so
jim pripisali zadeve, ki po U. niso njihove naloge, po drugi strani pa so isti predpisi zmanjše-vali nj. ustavni delokrog in pri-stojnosti. V Jugoslaviji deluje danes cca 14.000 KS, v SR Slo-veniji 1.217, ki so vse različne po strukturi od razvitih do nerazvi-tih, od vaških prek predmestnih do mestnih idt. V zakonskih predpisih (ZZD, Z. o SLO in DS, Z. o planiranju, itn.) je pri-stop neustrezen. V nadaljevanju je S. Vlaj kritično načel nekatere značilnosti dosedanjega razvoja KS in nakazal iskanje novih im-pulzov za razvoj KS
a)  okrepiti delo DPO, zlasti SZDL in ZK in še posebej sindikata
b)  zagotoviti gmotne temelje za samoupravni in delegatski razvoj KS; čl 74 T/U našteva vire finansiranja KS
c)  deregulacija predpisov o KS: ločiti samoupravne od državnih funkcij
d)  krepitev hišne samouprave. Najnovejši osnutek stanovanjskega zakona je težil k odpravi hišne samouprave in likvidaciji stanov/ samouprave — Ne more namreč biti samoupravnega razvoja KS. če ni razvita hišna samouprava. Ne more delovati delegatski sistem na ravni KS, če delegati ne izvirajo iz skupnosti stanovalcev
e)  Vpliv KS oz. krajanov mora postati povečan in relevanten. To bo najmočnejša motivacija in gonilni interes občanov za delovanje v temeljni samoupravni celici naše družbe, - v KS.
f)  Spremeniti je treba način dela v KS in uveljaviti moderno obliko v smislu: čim manj sej in čim več akcij, kajti vsebina KS niso seje marveč skupno delo
g)  Veljalo bi vpeljati redno študijsko proučevanje KS in to multi-disciplinarno. Sodelujejo naj sociologi, pravniki, ekonomisti, eko-logi. urbanisti in drugi.
Več o razpravi na str. 3
Nadaljevanje s 1. strani
Nove ustavne zamisli o KS so zbu-dile zanimanje velikega dela udele-žencev okrogle mize. Le ti svoje po-zornosti niso omejili zgolj na predla-gane ustavne rešitve o KS, niti ne zgolj na pravna tolmačenja, marveč so njihove razprave v prvi vrsti izha-jale od konkretnih ekonomskih, po-litičnih, ekoloških, etičnih in drugih dogajanj v KS Koseze. Že iz zadnjih dveh ustavnih razprav leta 1963 in 1974 se je pokazalo, da se t.i. »drob-ni konkretni predlogi (krajevnega značaja)« ne bi smeli umikati pred t.i. »velikimi« abstraktnimi, sicer se bodo znova drobne ideje izničile, ve-like pa se bodo pokazale neuresnič-Ijive (ker niso vsebovale malih). Ta-ko so razpravljalci načenjali vpraSa-nja s področja razvijanja krajevne sa-mouprave in delegatskega sistema, kot na pr.: ati izraža K.S kot temeljna samoupravna skupnost enako samo-upravno bistvo kot TOZD. - Če naj bi bila KS temeljna celici naše samo-upravne družbe, potem je nerazum-ljiv njen odnos do KS. Zakaj družba že polnih 14 let ne prizna takšnega relevantnega pomena KS in zakaj ni rešila gmotnih virov za njen obstoj in hitrejši razvoj. - Če je KS ustavna kategorija in izhajajo njene pristoj-nosti iz 324. čl. ustave SR Slovenije, zakaj sedaj jemljeta te iste pravice občina in republika. Zakaj vlada na pristojnosti pravni nered.
Ce je med ustavnimi normami o KS in stvarnostjo tako pomemben razkorak, je mogoie sklepati, da ni-smo sposobni zagotoviti pravni red in privesti ustrezna ustavna razmerja med KS in gospodarskimi organiza-cijami, interesnimi skupnostmi in drugimi v konsistentni sistem. Usta-va namreč ni kriva, če se KS še ni potrdila kot konstitutivna sestavina združenega dela in združenih proiz-vajalcev, če združevanje dela in sred-stev OZD še ni postalo gmotni te-melj KS. Knva je politika. KS tudi nima vpliva na področjih SIS, pro-storskega urejanja, uporabe stavb-nib zemljišč oz. na odločitve Skupš-čine obiuie.Številne zgoraj naštete in druge pristojnosti, ki so ustavno za-jamčene, se ne uresničujejo ali se uresničujejo v zoženem obsegu. Ali obstoječi načini in metode reševanja (denimo prostorskega urejanja nase-lij, finansiranja skupnih potreb v KS, gospodarjenje s stanovanji itn.) ne razvijajo v KS nekakšne negativne, odklonilne zavesti pri občanu, pred-vsem zaradi večletnih slabih izku-šenj, praznega formalizma, ki ne da-je možnosti za izražanje interesov in oblik sodelovanja krajanov. Če ob-čan tedaj nima kaj odločati, ker so to storili drugi pred njim, potem se spreminja v glasovalni stroj in uresni-čuje sklepe višjih odtujenih centrov oblasti. Namesto da bi bile spre-membe pozitivne in krepile vpliv KS, se stvari že dolgo ne premikajo na boljše.
V globoko krizo KS nismo pripe-Ijali zgolj zato, ker nismo izvajali družbenih predpisov, marveč ker so ti predpisi namesto »mon-arhični« (enovladni), ki pooblaščajo eno skupnost, »bi-arhični«, kar povzroča dvo-vladje. Ni na pr. jasno, koga pooblašča 324. čl. ustave SR Sloveni-je. Tako nastajajo spori pa tudi zgre-šene odločitve, ki niso plod kršenja normativov. — Zakaj so predpisi o KS razpršeni po različnih zakonih (denimo zakon o planiranju, ZZD, zakon o stanov. gospodarstvu itn.). Zakaj še ni enotnega zakona o KS. Težitno k produktivnim in ne dekla-rativnim normam, k organskemu so-delovanju in povezovanju KS z vsemi dejavniki. Težimo, da bi KS postala posebna skupnost združenega dela, da bi proizvajalci skupaj z občani programirali, kaj potrebujemo v na-selju, kaj hočemo in kaj sploh zmore-mo v teh kriznih časih. V KS je uki-njcna glavarina, ustavni model finan-siranja KS ni zaživel, denarja iz ob-činskega proračuna za delovanje KS je vsako leto manj, gmotna podlaga
za delovanje KS je ogrožena. Ali se bomo zdramili in presegli etatistično administrativno zavest upravljanja, ali bomo še naprej ostali moralno gluhi in duhovno otopeli ter vztrajali na sedanjem mrtvilu. Vzroki za krizo v KS so še drugod: še vedno je pre-majhen vpliv delegacije KS na odlo-čitve skupščine občine in skupščin SIS, še vedno je slabo izkoriščen ak-cijski potencial članov ZK in drugih aktivistov, da bi se v DPO in v kra-jevni samoupravi medsebojno moč-neje povezali in aktivirali okoli pere-čih problemov, pomanjkanja jasne perspektive pri krajanih glede pri-hodnjega razvojnega programa KS. Očitno je za nemotiviranost za delo-vanje krajanov v delu KS krivo dej-stvo da je že vse vnaprej odločeno, zato je opazna ravnodušnost in pa-sivnost krajanov.
Delegacija se napram skupščinam občine in SIS pojavlja kot zamenjava za volilno bazo. Toda skupščinske-mu aparatu na občini ali v mestu se vedno mudi, tako da je posredoval-niška vloga delegata z bazo onemo-gočena, zato je opuščeno kontaktira--nje z volilno bazo. Zato je vprašljiv sedanji predlog, da naj bi v svojstvu delegacije delovala skupščina KS, kajti postopek za sklic, izdelovanje sintetičnih predlogov itn. je vseeno dolgotrajen. Kakorkoli že, sedanja praksa zapušča pri volilcih občutek nezaupanja, nemoči in političnega brezupa. - Pri vsem tem pa vzdržuje-mo iluzije delegatske stvarnosti, de-jansko pa odločitve ne sprejemajo delegatski mehanizmi, marveč izvr-šilna sfera, to je značilnost odtujene oblasti. Odtod se pojavljajo tudi kri-tična razmišljanja. Ali ne bi bilo za-radi slabih dosedanjih negativnih iz-kušenj v delovanju in vplivanju KS in krajanov, pretiranega formalizma in raznih oblik manipulacije in priti-skov na KS enako in ceneje, če bi ukinili KS in delegacije KS, češ, saj nimajo nikakršnega vpliva na odloči-tve niti na skupščine občin niti na SIS, v svobodni menjavi dela je KS med porabniki. In končno, kaj osta-ne KS drugega koi kup sestankov, neproduktivnih seveda.
V nekaterih okoljih se položaj KS izboljšuje in njena vloga postaja po-membnejša. V celoti pa danes nihče ni v slanju dati poglobljeno oceno in dokumentirano ter prepričljivo do-kazati, kakšno je stanje v KS v resni-ci. Iz preprostega razloga. Stanje v KS se ne proučuje. Nesmiselno bi bilo iti prezgodaj v neke nove izbolj-šave na področjih delovanja KS, pa tudi z novimi ustavnimi rešitvami. Ne bi namreč kazalo prehitevati, kajti tudi sam postopek deregagula-cije KS ne bo tako hitro končan. Tudi zanj je potrebna skrbna ana-liza.
Ugotovili smo že, da za sedanjo krizo ni kriva ustava SFRJ in SR Slovenije; krivdo za krizo nosi pre-težno politika. Zato naj sprejemanje ustavnih amandmajev postane stva-ren družbeni proces, v katerem se bodo ustavna dopolnila pojavljala po svoji vsebini kot samoupravna listina mnogo pomembnejšega vpliva in po-ložaja proizvajalca, delovnega člove-ka in občana v KS. Druga skupina vprašanj je načenjala vprašanje druž-beno-ekonomskih odnosov KS. Se-danji sistem združevanja sredstev OZD in SIS ter KS ni zaživel. V se-
danjem planskem dokumentu ima-mo 46 podpisnikov, obveznosti pa redki izpolnjujejo. Delavci fudi nera-di načenjajo sredslva sklada skupne porabe za namene KS. Predvsem ker se iz tega sklada pokrivajo stroški prehrane, za oddih in rekreacijo. za sindikat in nj. potrebe. Pa tudi je že nekajkrat zvezna vlada zamrznila uporabo sredstev tega sklada. Vloga KS v svobodni menjavi dela z OZD, pa tudi s SIS materialne proizvodnje ni nikakršna oz. ni realna. KS nasto-pa kot porabnik, ne pa kot ponudnik uslug. Tako se tudi obravnava. Kako naj tedaj planira KS bivalne interese krajanov brez samoprispevka, brez sredstev OZD in SIS. Področje pla-niranja za sedaj nima reaine osnove. Programi in plani KS postajajo vse bolj iluzorni, po veljavnih predpisih pa morajo biti. In tudi so?
V razpravi so bili sproženi tudi mnogi drugi še neuresničeni predlogi z zborov občanov in zborov volilcev v KS Koseze. Denimo: imamo 108 predpisov, ki' zadevajo varstvo oko-lja (dr. Strojin: Uvod v pravo oko-Ija). Množica teh predpisov je pogo-sto zgolj podoba pravne urejenosti, pa tudi znak neurejenosti in nemoči. Množica predpisov pomeni razširitev normativizma preko vsake meje, na škodo kvalitete. Mar ne bi bilo vred-no ponovno oceniti stanje teh pred-pisov o varstvu okolja. Ali je obsto-ječe uničevanje parkovnih zelenic v naši KS s strani voznikov motornih vozil in lastnikov spuščenih psov nuj-no, ali je mogoče te pojave odstrani-ti. Danes noben organ ne more samo na temelju lastne volje, brez ustrez-nih pooblaslil, spreminjali obstoječe škodljive razmere. V ustavni sistem je potrebno vključili pozitivne vzvo-de. Te pravice, ki naj jih ščiti moč prava, morajo biti podane in zaščite-ne, sicer se bo ekološko nasilje voz-nikov motornih vozil in lastnikov spuščenih psov nad zeleno parkovno površino še povečevalo. Ustavno pravico »vsak ima pravico živeti v zdravem okolju« in ustavno dolž-nost »nihče ne sme ogrožati zdravja
drugih« tudi v našem naselju bi velja-lo čimprcje uresničiti. Občani so se tudi zavzeli za odpravo barakarskih bivališč in za preselitev ljudi v dostoj-nejše prostore, pravico otrok VVZ Ilegalček, da se igrajo na zelenicah in ne asfaltu pred zavodom. Prizadeva-nja za varstvo okolja ostajajo še ved-no aktivistična in verbalna. Po po-datkih občine je Agrostroj največji onesnaževalec okolja pa tudi obrtne obratovalnice v Kosezah, ne vemo pa, ali je skupščina občine zahtevala sanacijske programe.
Vrednota, kot je varstvo okolja, postane pravo in pravica občana šele tedaj, ko se začne izpolnjevati izvaja-nje zakona. Če teh predpisov ne iz-vajajo poklicani, in za našo KS lahko tako predpostavljamo, ki so pooblaš-čeni, potem zaradi opustitve pravne dolžnosli zanikajo upravičenost pravne zaščite občanov po zdravem življenjskem okolju. In še naslednje vprašanje: kdaj bodo krajani Kosez dosegli enakopravno obravnavanje in doživeli obljubljene izenačene ce-ne plinskega ogrevanja. Vprašanja so segala tudi na področje uveljavlja-nja pravice do informiranja, kajti brez urcsničevanja te pravice občan tudi ne more sodelovati v procesu odločanja. Kako spremeniti in kako odpravljati forumsko delo v KS, pa tudi podvajanje del itn. Poglavitni problem je vse večja dehumanizacija odnosov v KS, ki naj bi v bistvu živela kot raziirjena družina. Občani itnajo občutek nemoči, zapuščenosti, da so na obrobju itn., da niso upošte-vani kot subjekti v procesu sprejema-nja pomembnih odločitev. Toda, kot je zaključil tov. Vlaj, vrhovni cilj je humana skupnost, neodtujenost, če-prav to stališče ne uživa povsod ena-ke naklonjenosti; humana skupnost občanov, katere cilj je osvoboditev izpod kakršnekoli odvisnosti ali ne-enakopravnega obravnavanja Ijudi, čeprav to stališče ne uživa povsod in zmerom enake podpore. Ustavna dopolnila bodo namreč rezultanta mnogoterih silnic, od vodilnih soci-alističnih sil do novih vrenj in nosil-cev novih gibanj v družbeni bazi, ki naj odpro široko socialistično, samo-upravno demokratično pot v prihod-nost, tudi v 21. stoletje.