Ja uteg en JereD ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor GSM: +386 40 642 356 (Bojan) E-posta: bojan.ekselenski@gmail.com Internet: www.drugotnost.si Preostalniki: Oblikovanje: Andrej Ivanusa Uredniski odbor: Amedeja M. Ličen Naslovnica: Alien City on Mars © free wallpapers Copyright © 2013 Bojan Ekselenski Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja. BEK = Bojan Ekselenski JIV = Jani Ivanusa ANI = Andrej Ivanusa NOVOPECEM ■ Kje ste novi avtoirjii? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino. ■ Kajj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. ■ Kam poslati svojj^ umetniine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI .. Kot vedno pricenjamo stevilko z uvodnikom, spekulativnimi novicami in z rubriko O Življenju, Vesolju in sploh Vsem. Seveda smo vse skupaj zacinili se z Vesoljskim humorjem. ^ Več na straneh od 3 do 7 Nato sledijo porocila s konvencij in dogodkov, ki so jih obiskali clani drustva Zvezdni prah (berite: uredniki tega fanzina). Nabralo se je kar precej zadev: Istrakon v Pazinu na Hrvaskem, Eurocon 2013 Kijev, Ukrajini, kjer nas je razveselila nagrada ESFS (Encouragement Award) za Martina Vavpotica in njegovo steampunk novelo v angleskem jeziku Clockworks Warrior, bili smo na petintridesetem(!) srecanju SF&F navdusencev Sfera-kon v Zagrebu na Hrvaskem in porocamo se Goblicon-u, prvi igricarski 'festi' v Sloveniji v Mariboru. ^ Več na straneh od 7 do 15. Trekiji so letos znova dobili novo dozo 'susa' s filmom Star Trek: Into Darknes. Seveda smo si ga ogledali tudi mi in podali oceno. Se dva filma na DVD smo pogledali: Stonehenge Apocalypse in Oblivion. ^ Več na straneh od 16 do 19. V roke smo dobili domac SF roman Zige Zigona z naslovom Beluge. Dober prvenec, moramo priznati. Pa se slovenski povrhu! Vsekakor pa se nismo mogli izogniti, da ne predstavimo nagrajene steampunk novele Clockworks Warrior. ^ Več na straneh od 20 do 21. Hej, hoj! Uspel nam je velik met. Urednica pomembnih britanskih in ame-riskih SF&F edicij nam je dala intervju. Dame in gospodje, Cheryl Morgan! ^ Več na straneh od 22 do 25. Nato sledijo: kriticni/pohvalni pogled na epski fantazijski ep Vitezi in Čarovniki, izobrazevanje o medzvezdnicah, ki se s sestim delom zakljucuje in delavnica Prva Stran ali kako pisati/oblikovati zgodbo iz fiktivne proze. ^ Več na straneh od 26 do 39. Zadnjo tretjino fantina, ki se je tokrat napihnil na 60 strani (ne, ni dvojna stevilka!) pa zapolnjujejo nove SF & F & H zgodbe. Uzivajte! ^ Več na straneh od 40 do 59. OCENJEVALNI STANDARDI Za ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: Film v kinu: 2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristicnem pomenu, ipd.), 1,5 - izvedba (glasba, reziserski prijemi, kamera, posebni ucinki), 1,0 - igra (verodostojnost igre, vzivetost v vlogo, prepricljivost, ipd.), 0,5 - tehnicna kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka). DVD film: 2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu), 1,0 - igra (isto, kot prej), 0,5 - oprema skatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine), 0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar), 1,0 - tehnicna kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka). Knjiga : VSEBINA (max. 5,0) 3,0 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zacetka do zadnje strani), 1,0 - izvedba ideje (zanrska umescenost, preseganje ali stapljanje zanrov) 1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vsecnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo, ipd.), OBLIKA (max. 5,0) 2,0 - oblikovanje (kako je knjiga oblikovana, prelom knjige, ipd.), 2,0 - spletna podpora in vsebinski dodatni bonboncki, 1,0 - dobljeno za denar ali razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco). Najvisja mozna ocena v vseh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena. M UVODNIK O UVODNO MODROVANJE Bojan Ekselenski Eurocon 2013 se je iztekel. Udeleženi smo bili tudi mi, saj je clan Zvezdnega prahu Martin Vavpotic dobil ESFS Encouragement award. Pa to briga koga izza slovenskih plotov samovšečne samozadostnosti? Seveda ne. Kulturniška karavana gre naprej, a psi so obmolknili ob čudnosti te karavane. Slovenska scena nam ljubih zanrov je ena velika mesani-ca samozadostnih vrtičkov, občasne brezbriznosti in morebiti samo-zaverovanosti. Kljub mnogim entuziastom so za nekoga od zunaj ti zidovi se kako vidni. Posledice vsega tega so jasne. Znanstvena fantastika in fantazija sta ze ves cas samostojne Slovenije zgolj podzemlje kulture. Ker je podzemlje, se s tem nihce ne ukvarja strokovno. Tu in tam pade kaksno diplomsko delo, ki oble-zi v knjiznici, dostopno samo publiki domicilne knjiznice. Če pa literarna stroka slucajno malce bolj javno pokuka v kavno usedlino ZF&F ustvarjanja, to pocne odtujeno od avtorske baze. Na slovenski sceni je obstaja nekaj drustev, ki delujejo v okviru svojih parcialnih interesov in je sodelovanje predvsem obcasno ali na nek nacin zaprto. Obvesca-nje o dogodkih je vedno interesno in ne obce. Imamo drustva ljubiteljev Tolkiena, animejev, risank in stripov. Poleg ljubiteljskega je tudi avtorsko drustvo in drustvo igralcev namiznic. Omenil sem samo formalne organizacije. Ta podrocja so lepo pokrita, vendar gre pri tem za drobno sistemsko napako. Najvec problema predstavlja dejstvo, da nam medsebojna komunikacija ne gre najbolje od rok. Tu sem kdaj tudi sam malce neroden, da takoj priznam svoj greh. Med organiziranimi akterji ni vedno dovolj izmenjave. Posledice? To je prislo do izraza pri komunikacijskem sumu okoli nove konvencije Na meji nevidnega. Drug primer komunikacijskega suma je bil nedavno tudi v zvezi z Gobliconom v Mariboru na zadnji majski vikend. Je bilo res odgovornim za prireditev tezko spesniti preprost E-mail z vabilom in PDF plakata, da bi ga lahko objavili na Drugotnosti in ze v prejsnji stevilki? Na sreco je v tej stevilki fanzina porocilo s te igricarske prireditve. Tretji primer pa je nezainteresira-nost pri sodelovanju za pripravo kaksnih nominacij za nagrade (EFSF, Drejckove). Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoscila taksno samoizolacijo in samozapiranje v lastne fevde. Te dni bomo objavili zacetek nominacij za Hugo nagrade, ESFS nagrade in Drejckove nagrade. Pravila so v fanzi-nu in na portalu Zvezdni prah. Pri tem se soocamo z neza-interesiranostjo vecine, ki bi jih moralo vsaj malo zanimati. Lani je bilo izdanih kar nekaj ZF&F knjig, vendar avtorji ocitno, namesto, da bi aktivno sirili glas o sebi med skupnostjo, samo cakajo, kaj bo z njihovimi deli. Tudi pri kratkih proznih delih je problem branja in kriticnega (ne kritikant-skega, tega je obicajno prevec) branja. Pri likovnih delih pa je itak treba dobesedno pasti na kolena, da se kaj premakne. Gledalisce? Dajte no, ta se s »sundom« ne ukvarja. Povzetek vsega - potrebujemo vec medsebojne komunikacije in deljenja novic. Naj se ze neha ta boj za alfa status! RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 2013 Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko speku-lativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske flkcije. RAZPIS ZA LETO 2013 Drustvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje ne-tekmovalni natecaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za drugo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 2013 - letni zbir slovenske fikcije. Namen natecaja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zakljucek 2. natecaja je 30. september 2013. Zbirka bo izsla predvidoma v novembru 2013. Na natecaj posljite vaso zgodbo ali pesmi s podrocij: • znanstvena fantastika, • fantazija, • horor (grozljivka), • in/ali kriminalka. ZVEZDNI PRAH 201 3 Letni zbir slovenske fikcije Zgodba naj bo dolzine najvec 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOČ, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na nasi internetni strani www.zvezdni-prah.si (Delavnica Prva stran). Triclanska komisija sestavljena iz clanov drustva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odlocila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odlocitev prito-zba ni mozna. Avtorji prejmejo kratko sporocilo o iz-boru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljucka nate-caja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplacnem odstopu besedila. Gradivo posljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljucek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor. NOVICE SPEKULATIVNE NESKONČNOST RESURRECTED V prvi polovici meseca januarja 2013 se je pojavila trinajsta številka glasila NESKONČNOST, ki ga izdaja drustvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije PRIZMA. Po skoraj stirih letih hibernacije v globokem vesolju in po selitvi sede-Za drustva iz Maribora v Ljubljano. Dvanajsta stevilka je namreč izsla davnega 3. junija 2009. - Super, samo, da je znova prebujena. Prebujanje je zasluga Mihe 'Lucas Kane' Pleskoviča, ki se ocitno za zdaj bolj ali manj trudi sam. Sredi aprila 2013 pa je prisla se 14. stevilka. Dosegljivi sta na dveh internetnih straneh www.prizma.si in www.drugotnost.si. (ANI) DRUŠTVA LJUBITELJEV V Sloveniji deluje nekaj drustev, ki se ukvarjajo s fantazijo, znanstveno fantastiko, igranjem fantazijskih racunalniskih in namiznih iger ter podobna drustva. Poskusa-li smo jih zbrati. • Drustvo ljubiteljev animiranih filmov, stripov in druzabnih iger ANIMOV, Klub izolskih studen-tov in dijakov, Čankarjev drevored 50, 6310 Izola, www.kisd.si • Drustvo ljubiteljev stripov STRI-POHOLIK, Nazorjeva 12, 1000 Ljubljana, www.striparna.com • PRIZMA, Drustvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije, Poljanska 19, 1000 Ljubljana, www.prizma.si • Slovensko Tolkienovo drustvo GIL-GALAD, Smartinska 10, 1000 Ljubljana, drustvogil-galad.si • Drustvo ustvarjalcev spekulativ-nih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si • KU D ZLATI GOBLIN, drustvo igralcev domisljijskih vlog (RPG), Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.facebook.com/pages/ Zlati-Goblin/506240062720912 SLOVENIJA PRVIČ NA WORDCON Bojan Ekselenski je uradni agent za Wordcon 2014 London. To je najpomembnejsi dogodek na po-drocju spekulativnih umetnosti na svetu. Tam bodo vsi, ki v svetovnem merilu kaj pomenijo. naj omenim, da je kotizacijo placal tudi G.R.R. Martin. Med GOH-i bo tudi Robin Hobb, ki ima kar nekaj v slo-venscino prevedenih knjig. Če se konvencije zelite tudi vi udeleziti, sporocite to preko www.zvezdni-prah.si/index.php/svetovna-konvencija-2014/82-wordcon-2014. (BEK) REKVIJEM ZA PRIZMO V casu, ko smo se veselili, novih stevilk Neskoncnosti in obuditve dejavnosti drustva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazija PRIZMA, nas je doletela neprijetna vest, da so se clani na svojem majskem srecanju odlocili, da drustvo razpustijo. Drustvo je imelo svoje vzpone in zal tudi padce, mnoge pogojene s slovenskostjo scene. Po obnovi Neskoncnosti smo upali, da bo drustvo le pocasi zacelo iskati svojo pot na sceni. Slovenija ima glede fandoma tezave, saj razen Zvezdnega prahu globalno nihce nicesar ne pocne (Gil-galad je aktivnejsi v tol-kienskih tolmunih). Tudi Prizma je zal samo statirala in razpustitev je potrdila brezidejnost vecine, ki se je pac odlocila za ta korak. Seveda pa vsi niso vrgli puske v koruzo. Vsi, ki kaj pocnemo na sceni, se moramo najti in nekako organizirati. Drustvo Zvezdni prah lahko tu pomaga in odpre vrata za fandomsko sekcijo. (BEK) NA MEJI NEVIDNEGA (NMN) Koncno se v Sloveniji nekaj premika. Za 28. september je v prostorih plesne sole Bolero v Ljubljani napovedana konvencija Na meji nevidnega. Na enodnevni konvenciji bodo stojnice zainteresiranih drustev, podjetij in posameznikov. Tudi predavanja bodo. Vec na: www.facebook.com/NaMejiNevidnega (BEK) biblosb Študentska založba se je lotila projekta BIBLOŠ LIB. To je spletni portal za distribucijo in izposojo elektronskih knjig, ki je 20. marca začel testno delovati v desetih slovenskih knjižnicah. Med uporabniki Biblosa jih 35 odstotkov bere elektronske knjige s pomočjo ipa-dov ter androidnih in drugih mobilnih naprav. Večina uporabnikov pa za zdaj se testira sistem predvsem na namiznih računalnikih. Žal pa ti niso najbolj primerni za prebiranje e-knjig. Nabor gradiva je za zdaj se omejen in obsega nekaj več kot 100 naslovov. Upravniki portala predvidevajo, da bo ob polnem delovanju po 30. 6. 2012 vseboval vsaj 1.000 e-gradiv različnih zvrsti. Poudarek bo na leposlovju v slovenskem jeziku, prihajajo pa tudi knjige v tujih jezikih. BIBLOŠ LIB je prva slovenska spletna knjizniča z elektronskimi knjigami. V testni fazi si na njem knjige izposojajo le člani knjiznič Mestna knjizniča Kranj, Knjizniča Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjizniča dr. Toneta Pretnarja Trzič, Knjizniča A.T. Linharta Radovljiča, Občinska knjizniča Jeseniče, Knjizniča Domzale, Mestna knjizniča Ljubljana, Mariborska knjizniča, Goriska knjizniča Frančeta Bevka, Osrednja knjizniča Šrečka Vilharja Koper. Po končanem testnem obdobju bodo knjige na voljo za izposojo tudi članom drugih knjiznič. Pri svojem knjizničarju preverite, ali je vasa knjizniča med njimi. Podrobnosti o portalu in njegovi uporabi najdete na www.biblos.si. (ANI) Jßrojrrt l£>utcnfarrg Že nekaj časa pa obstaja PROJECT GUTEMBERG, ki prav tako ponuja e-knjige. Te je mogoče dobiti brezplačno. Trenutno ponujajo več kakor 42.500 knjig v formatih kot sta na primer e-pub in kindle. Beremo jih lahko tudi on-line. To so besedila iz tisočletne člo-veske zakladniče, ki so jim potekle avtorske praviče in/ali so jih nosil-či avtorskih pravič brezplačno odstopili. Upravniki spletnih strani zagotavljajo, da so jih skrbno digitalizirali, prebrali in uredili za javno uporabo. Pri tem jim je pomagalo veliko prostovoljčev. Ce je taksna vasa zelja, se jim lahko pridruzite. Ni potreben noben prispevek ali registračija. Greste na njihovo stran www.gutenberg.org/ebooks/ in si prekopirate tudi vse knjige. Prosijo za donačije, da lahko odkupijo in digitalizirajo se več knjig. Bralče pozivajo, da jih opozorijo na napake ali na knjige, ki bi jih bilo mogoče in/ali potrebno prestaviti v digitalno obliko. Preko linkov na njihovi strani je dosegljivih se več kakor 100.000 brezplačnih digitalnih knjig. (ANI) RAY BRADBURY GOES DIGITAL Ray Bradbury (1920-2012), mojster grozljivke in znanstvene fantastike, je bil kljub vsemu so-vrazno nastrojen do sodobne tehnologije. V svojih delih v začetku petdesetih let prejsnjega stoletja je ze svaril pred nerazgledano druzbo prihodnosti. Internet je razumel kot zaroto računalniskih podjetij, verjel pa je tudi, da e-knjiga nima prihodnosti. Leta 2009 je v intervjuju za New York Times dejal, da je internet zoprna motnja, da je brez pomena, neresničen, nekje v zraku. Ko so kličali z Yahooja, da objavijo eno izmed njegovih knjig, jih je menda poslal k vragu skupaj z internetom. Predstavniki zalozbe HarperCollins so februarja 2013 sporočili, da so tri Bradburyjeva najbolj znana dela Fahrenheit 451, The Martian Chroničles (Marsovske kronike) in The Illustrated Man po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dostopna tudi kot e-knjige. Žalozba je uspesno pridobila se praviče za 22 drugih pisateljevih del, vključno s prvenčem Dark Carnival (1947). (ANI) POVELJNIŠKI MOST VESOLJSKE LADJE ENTERPRISE V PRENOVI Poveljniski most vesoljske ladje Enterprise iz serije 'Štar Trek: The Next Generation' je mnoga leta za-prasen lezal v enem izmed filmskih studijev. Škupina trekijev imenovana New Štarship se je dogovorila, da jim ga brezplačno odstopijo, ker ga zelijo obnoviti. Še več, poveljniski most naj bi deloval kot simulator in bil v čeloti operativen, ker lahko zagotovijo tehnologijo, ki ob snemanju filma se ni bila dostopna.. Dogovarjajo se s Šan Diego Air & Špače Museum, da ga postavijo pri njih. Prenovitvena dela bi se naj končala sredi leta 2014. Vodja skupine Huston Huddleston je izjavil, da ne nameravajo obnoviti samo poveljniskega mosta, temveč vse prostore, ki so bili uporabljeni kot sčenske postavitve v filmih, oz. nadaljevanki. Trenutno razmisljajo se o transporterski hali in o osebni kajuti kapitana Jean-Luč Pičarda. (ANI) NOVICE SPEKULATIVNE O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM VELIKANSKA ERUPCIJA NA SONCU Prvega maja 2013 so pri NASA javili, da je njihov satelit Solar Dynamics Observatory zaznal kolo-salni izbruh plazme na Soncu. Sam izbruh je trajal vec kakor 2 in pol ure in so ga kamere zabeležile v vsej velicini. Na internetu je na straneh www.space.com mogoče videti celoten video. Ko so superhitri energetski delci zadeli Zemljo, so povzrocili motnje v delovanju komunikacijskih satelitov in na obeh polih so bile vidne spektakularne avrore. O skodi na elektro-prenosnih sistemih niso porocali, ceprav bi taka erupcija lahko povzrocila resne tezave pri oskrbi z elektricno energijo. KAJ JE TEMNA ENERGIJA? Vidna materija (zvezde, plinasti oblaki, itd.) predstavlja le majhen del vsega vesolja. Kar ni niti pri-blizno dovolj, da bi ostale galaksije skupaj in v taksni obliki, kot jih vidimo. Dodatno maso vesolja predstavlja nenavadna 'temna materija', ki jo zaznamo preko njenih gravitacijskih ucinkov, recimo ukrivljenje poti svetlobe. Preostalo vecino pa predstavlja se bolj skrivnostna 'temna energija'. Znanstvenika bega in jim ni jasno, kako deluje. Kako lahko sploh opazijo kaj takega? Leta 1929 je astronom Hubble dognal, da se vesolje siri. Od takrat skusajo razvozlati kako hitro se to dogaja. Ker gravitacija skusa zaustaviti to sirjenje, so se sprasevali kako se sirjenje upocas-njuje. A leta 1990 sta dve neodvisni skupini odkrili, da se sirjenje celo pospesuje. Nekaj torej nasprotuje gravitaciji in jo premaguje. To silo so poimenovali 'temna energija'. Po preracunu vseh sil, so ugotovili, da je temne energije kar za 68%, temne materije za 27% in vidne ali 'normalne' materije pa je le za 5% vse mase. Ob tem ugotavljajo, da je ta temna energija delovala ze vso zgodovino nasega vesolja. Tako se pojavljajo nove teorije, ki skusajo razloziti to delovanje. Ena pravi, da je vesolje izpolnjeno z energetskim poljem ali 'kvinte-senco', kar je podobno nekoc znani teoriji o 'etru'. Druga pa pravi, da narobe razumemo delovanje gravitacije, oz. kaj gravitacija sploh je. V zadnjem casu se v ospredje prebija teorija, ki pravi, da je temna energija 'lastnost' vesolja, ker to ne more biti skoraj 'prazno'. Einstein je to predvidel in je v svojih enacbah uporabljal 'kozmolosko konstanto' in prav tukaj bi se naj skrivalo pojasnilo temne energije. Tudi samemu Albertu konstanta ni bila prevec vsec in je iskal idejo, ki bi jo pojasnila, saj je domneval, da bi ob sirjenju vesolja konstanta narascala. Ob tem tudi ni razjasnjeno kaj je s temno materijo, kako se obnasa do temne energije in ali jo mogoce povzroca in obratno. Njeno delovanje na galaksije zaznamo, vendar nikakor ne moremo ugotoviti iz cesa je in kako dejansko deluje. Če bi ne vplivala na gravitacijo, bi je sploh ne opazili. RUSKE »VESOLJSKE SMETI« SKORAJ SESULE FERMI GAMA VESOLJSKI TELESKOP NASA ima v vesolju vesoljski teleskop Fermi, ki raziskuje vesolje na podrocju gama zarkov, in je vreden skoraj milijardo dolarjev. Tele-skopova orbita se je 3. aprila 2012 le za las izognila orbiti 1,5 tonskega ostanka prastarega vohunskega ruskega satelita Čosmos 1805. No, porocilo o tem so objavili leto dni kasneje po dogodku. Ker so prica-kovali, da bo cez leto dni prislo do novega 'bliznjega srecanja', so popravili orbito teleskopa. Pocakali so, da vidijo, ce jim je delikaten manever uspel in dali izjavo za jav- m f \ > nost. MARSOVSKA VOZILA Aprila 2013 so uspeli po manjsih tezavah znova usposobiti marsovsko vozilo Opportunity, ki ze od januarja leta 2004 vozi po Marsu in je doslej opravilo skoraj 36 km dolgo pot. Njegov dvojcek Spirit je prenehal delovati leta 2010. Po Marsu vozi se komaj leta 2011 prispelo vozilo Curiosity, ki pa je vecje in je tudi bolje opremljeno z laboratorijsko opremo ter z opremo za globlje vrtanje. Od njega PLANET HUMORJA je kakor ženska. Odgovore ima na vsa vprašanja ;) Ljudje pravijo, da ne morejo živeti brez ljubezni! Hmm ... Vendar menim, da je kisik mnogo bolj pomemben. Čisto nič več nisi podoben dolgolasemu, suhcanemu fantu, ki sem ga poročila pred 25 leti. Potrebujem tvoj vzorec DNA, da se prepričam, če si to res še vedno ti. Kako vidijo uporabniki računalničarja Vaš otrok se zelo lepo razvija. Bi mu morda želeli poslati e-mail? ISTRAKON 2013 PAZIN, HRVAŠKA 22. — 24. MAREC 2013 Pripravil Jani Ivanuša Ko nastopi pomlad, se vsakemu pravemu role-playerju zahoče kakšna avantura ob obali in Istrakon je pravšnji dogodek za vihtenje mečev z malce morskim stilom. Organizatorji Istrakona so se ponovno prekosili v vzpostavitvi vzdusja za vse s fantazijskim pridihom. Skozi konvencijo sta se po prireditvenem prostoru sprehajala dva QuestMasterja, v temne halje oblečena spletkarja magije in vabila pogumne popotnike, da opravijo nujne naloge in si zasluzijo nagrado za njihov trud. V pazinski jami bi se naj nahajal demon, do katerega je bilo potrebno narisati karto, označiti pot in izdelati čarobno palico. Z njeno pomočjo bi ga naj bilo mogoče uničiti. Mi, pogumni bojevniki, smo pogrnili pri izdelavi čarobne paliče, saj je bil nas urnik zatrpan s Pathfinder Sočiety. Tokrat sem popeljal paladina Angusa po zahrbtni pot skozi Aspis Consortium, ki je bil infestiran z Bloodčove. Namenil se je zbrati zaloge za Pathfinder odpravo na robu prezivetja v Mawangi Expensu. Preoblečeni v trgovče smo se morali prebiti po mestu, ne da bi kdorkoli odkril nas namen, se manj pa na- istrakon so identiteto, saj veste, da Aspis Consortium ni najbolj prijazna zdruzba. Z obiličo diplomačije, poznavanja magije ter ob pomoči gigantskega zaveznika, smo na konču resili odpravo pred smrtjo zaradi lakote in napada demonskih opič. Nato smo se odpravili novim avanturam naproti. Po treh napornih dneh smo se, napolnjeni z zgodbami o nasi slavi, odpravili nazaj v domače kraje. Moram priznati, da vsako leto čakam na Istrakon skoraj tako kot na bozič. Vsako leto je moje pričakovanje prekose-no tako po programu, kot po vzdusju ter z avanturami, ki jih dozivimo ob igralni mizi. www.drugotnost.si Kar ni mogoče najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF! ISTRAKON 2013 - ELEMENTI 22. — 24. MAREC 2013 Pripravil Andrej Ivanuša Tema letošnje istrske konvencije znanstvene fantastike in fantazije ISTRAKON 2013 PAZIN na Hrvaskem je bila »elementi«. Tako je bila letosnja konvencija bolj fantasy obarvana, čeprav so pripravili tudi nekaj zanimivih SF tem in predavanj. Poudarek je bil na petih elementih: zrak, zemlja, voda, ogenj in eter. V tem letu so dali vecji poudarek na razne delavnice in poskusili privabiti čim več najmlajsih obiskovalcev. ■P^^^^^JJB Istrakon prireja SF&F društvo [fjflljllBSiKiJ Albus iz Pazina v Istri na Hrvaškem. Vse se je začelo v petek popoldan, malo bolj igričar-sko obarvano z XCOM: Enemy Unknown Multiplayer in z Quest Master. Hrvaska SF&F umetniča Dora Vukičevič (predstavljena v JEJ 21, dečember 2011) je vodila de-lavničo stripa za srednjesolče. Sledila so predavanja: Marin G. Vay je pripovedoval 'O petih elementih', Alek-sandar Ziljak je pripravil delavničo z naslovom 'Plavusa protiv elementarne prirode', Ivan Simartovič je prispeval 'Škodljivo delovanje EM-polj in mikrovalovanj' in Boris Svel '70 let Philadelfijskega eksperimenta'. Pathfinder Sočiety organised play so začeli z igro in jo bolj ali manj igrali vse dneve in noči. V soboto in nedeljo so pripravili se predavanja: Davor Horvatič 'Higgsov bozon - bozji ali hudičev deleč?', Ivan Simatovič 'Geopatogeno zarčenje in vpliv na zdravje', Oliver Franjič 'Realnost in znanstvena fantastika', Vedran Vivoda 'Srednjevesko hrvasko pomorstvo', Davor Horvatič 'Ognjeni zid črnih lukenj', Ogren Variola 'Vesoljske razdalje' in Korado Korlevič 'Rojstvo, zivlje-nje in smrt zvezd'. Predstavitve so bile: Davor Sisovič je predstavil pisatelja Gorana Skrobonjo, predstavil so se 'Fantastič Film Festival', drustvo 'Zaigrana koza' in SF&F inčiativa 'Marsonikon'. aa/ V O A N\ f V * V- • Delavniče: Dora Vukičevič je imela delavniče risanja stripa za osnovnosolče in za odrasle, Maja Blazevič je v eni skupini izdelovala lampione in v drugi čepeline ter v tretji vilinska krila, Irina Kivela Ukitič je imela delavničo z naslovom 'Bilfo' (ne sprasujte me, kaj to pomeni, ker nisem bil na njej). Igrali so se igre Giant Settlers of Catan, Magič the Gathering, Men in Blačk, Vampire the Eternal Struggle, The One Ring: Adventures Over the Edge of the Wild, itd. Ob tem so bile se predstavitve drugih iger in LARP sčene na Hrvaskem. Vse skupaj je bilo popestreno se s končertom skupine TTRT in kvizom RPG Legends. Na kratko povedano, bilo je toliko dogodkov, da se nihče ni mogel udeleziti vseh. Iz Slovenije so se festivala udelezili samo igričarji iz drustva Zlati goblin, člani drustva Zvezdni prah pa zal ne. Igranje igre Giant Settlers of Catan. Na samem festivalu, glavna dvorana in veliko zanimanje za razstavljene predmete. in POROČAMO EUROCON 2013 KIJEV, UKRAJINA 11. — 14. APRIL 2013 Pripravil Andrej Ivanuša iMM EUROCON 2013 ?5th European Scfcocc Ftctton Convention Kiev* UKRAINE Letosnji EUROCON, ki ga prireja ESFS, je bil v času od 11. do 14. aprila 2013 v Kijevu v Ukrajini. Odvijal se je v prostorih razstavisča EXPO Plaza v Kijevu. Zal tokrat ni bilo slovenske delegačije na konvenčiji, čeprav smo v drustvu Zvezdni prah delegirali posameznika, ki bi se je naj udelezil. Vendar je kasneje 'visja sila' posegla vmes in preprečila udelezbo. Bo pa zagotovo bolje naslednje leto v Dublinu na Irskem. SLOVENSKE NOMINACIJE Drustvo Zvezdni prah, ki je edino poslalo seznam kandidatov iz Slovenije, je za letosnji Euročon v Kijevu nominiralo: . V kategoriji BEST AUTHOR: Miha Remec, • V kategoriji BEST SF WEBSITE: Europa SF (scifiportal.eu), • V kategoriji FANZIN: Jašubeg en Jered, • V kategoriji ENCOURAGEMENT A WARDS: Martin Vav-potič (Clockworks Warrior). Uspesni smo bili le v zadnji nominačiji, kjer je nagrado za pogum (za spodbudo mlademu avtorju) dobil Martin Vavpotič za knjigo Cločkworks Warrior, ki jo predstavljamo na drugem mestu v tej stevilki. ORGANIZACIJA DOGODKA Na razstavisču, kjer je bil Euročon, je bil tudi knjizni sejem. To je bila odlična organizačijska poteza, saj so obiskovalči sejma prihajali na konvenčijo in nazaj. Tako so zagotovili dnevni obisk z več kakor 3.000 obiskovalči. Po mnenju poročevalčev iz različnih internetnih strani je bila organizačija v redu, čeprav ne tako dobra kakor Euročonu leta 2006, ki je bil tudi v Kijevu. Organizačijska ekipa je bila druga, pa tudi kriza se pozna v Ukrajini. Ob tem vsi ugotavljajo, da niso presegli bri-ljantne organizačije iz Stočkholma 2011 in Zagreba 2012. Glavna ovira je bila vsekakor to, da so bili prostori razbiti po sirsem območju in so ljudje tezko nasli ali prisli pravočasno na začetek določenega dogodka. Ob tem je razstavisčni prostor akustično zelo slabo obdelan in je bilo veliko zvočnih motenj in hrupa med samimi dogodki. Vsekakor pa je vsebina zadovoljila vse okuse. V mno-ziči obiskovalčev je bilo zelo malo zahodno-evropejčev in je tako vsa konvenčija dobila nekako bolj 'slovanski' pridih, kar je tudi vidno pri osvojenih nagradah. Prav tako je to bilo pri gostih (GOH), iz zahoda je bil le Christoper Priest (Anglija), iz vzhoda pa so bili Andriy Va-lentynov (Ukrajina), Olga Gromyko (Belorusija), Andriy Dmytruk (Ukrajina), Maryna in Serhiy Dyačhenko (Rusija), Dmitriy Gromov in Oleg Ladyzhensky (vedno nastopata kot dvoedina oseba Henry Lion Oldie, Ukrajina) in Vadim Panov (Ukrajina). Kolikor sem mogel ugotoviti, v slovensčino nimamo prevedenega nobenega romana od nastetih avtorjev. NOVO VODSTVO ESFS Na konvenčiji so izbrali tudi popolnoma novo vodstvo ESFS, v upravnem odboru je ostala le ena članiča iz preteklosti, lahko bi rekli 'večna tajniča' Bridget Wilkinson, ki je postala vodja komisije za nominačije. Novo vodstvo sestavljajo: • Carolina Gomez Lagerlöf (Švedska), predsedniča; • Saija Kyllonen (Finska), podpredsedniča; • Vanja Kranjčevič (Hrvaska), zakladničarka; • Gareth Kavanaugh (Irska), tajnik; • Bridget Wilkinson (UK), komisija za nominačije. Odlična udeležba, veliko zanimanja za vse prireditve. KDO ALI KAJ JE ESFS? European Science Fiction Society (ESFS) je mednarodna organizacija profesionalcev in ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije (ZF&F). Ustanovljena je bila v Trstu leta 1971. PROGRAM KONVENCIJE Organizatorji so pripravili vec kakor 60 razlicnih dogodkov v stirih dneh na petih razlicnih lokacijah. Med zanimivejsa predavanja sodijo The Problems of Analysis and Systematization of Ukrainian SF and Fantasy As an Important Step in Developing Speculative Fiction in Ukraine (Yuriy Shevela, Vitaliy Karatsupa), Astronaut Pakal Is Looking for the Crystal Skull, or The Maya Are Not Only the End of the World (Tetiana Plykh-nevych), Plot Writing Master Class (Stepan Vartanov), Alternative Ways of Printing Books (Oleksandr Diatlov), Is It Possible to Create an Intelligent Phantom in the World of the Modern Digital Technologies? (Yuriy Ivano-vich), Graphic Fiction As a Way of Making the Secondary Worlds (Maksym Prasolov) in Fantasy and National Mythos: the Returning of Old Gods (Ilona Volynskaya, Kirill Kashchieiev). Med delavnicami je bila najbolj zanimiva Workshop on Synopses (Nina Tsyurupa, Yuriy Ivanov), kjer je bilo prikazano kako se napise zasnova fantazijske zgodbe. Posamezne drzave so predstavile svojo SF&F&H sceno, to so bile Irska, Nemcija, Belgija, Madzarska, Rusija, Francija in Ukrajina. PRIHODNJE KONVENCIJE Konvencija ESFS leta 2014 bo v Dublinu na Irskem. Rusi so podali kandidaturo za leto 2015 in predlagajo srecanje v St.Petersburgu. Finci so kandidirali Helsinke za leto 2015 ali za leto 2017, Belgijci pa za leto 2016 Antwerpen. Prav tako so Finci izrazili pripravljenost, da leta 2016 gostijo Worldcon. V letu 2017 bi Eurocon radi pripravili se Nemci v Dortmundu. Koncne odlocitve bodo izglasovane v Dublinu. Na samem srecanju delegatov ESFS se je izpostavilo vprasanje do kod segajo meje Evrope. Prakticno: ali lahko postane clan ESFS tudi Kazahstan? Do dokoncne odlocitve ni prislo! Sodelujoci so se strinjali, da je bila sicer dobra konvencija, ki je bolj poudarila produkcijo vzhodne Evrope, kar ni bilo nic narobe. Tako so je zahodna polovica ne kaj naucila o narodih, ki so nekoc ziveli za zelezno zave so. Kakor vedno, dobra zgodba je dobra zgodba, pa naj se dogaja na Zemlji, na Marsu ali na planetu Kva-dzu, danes, jutri ali vceraj. NAGRAJENCI EUROCON 2013 KIJEV Evropski veliki mojster/European Grandmaster Terry Pratchett (UK) Iain Banks (UK) Dvorana slavnih/Hall of Fame Pisatelj: Andrey Valentinov (Ukrajina) Umetnik: Nikolai Redka (Ukrajina) Naj-prevajalec: Patrice in Viktoriya Lajoie (Francija) SF promotor: Istvan Burger (Madzarska) Zaloznik: Shiko (Ukrajina) SF magazin: SFX (UK) Duh predanosti/Spirit of Dedication Radio, TV, gledalisce: »Vash Vikhod« (Bam Bbixog -Vas gib), gledalisce Raido (Ukrajina) Web-stran: Europa SF - scifiportal.eu (Romunija) Ilustrator: Katerina Bachilo (Rusija) Fanzin: Fandango (Ukrajina) Nagrada za spodbudo/Encouragement Awards Stefan Cernohuby (Avstrija), Ioana Visan (Romunija), Aleksandra Davydova (Rusija), Leonid Kaganov (Rusija), Livia Hlavackova (Slovaska), Boris Georgiev (Gruzija), Julia Novakova (Ceska), Oleg Silin (Ukrajina), Martin Vavpotič (Slovenija) in Anton Lik (Belorusija) Častne nagrade/Honorary Awards Harry Harrison (in memoriam, Irska) Boris Strugatsky (in memoriam, Rusija) Novo vodstvo ESFS: Carolina Gomez Lagerlöf (Švedska), predsednica; Saija Kyllönen (Finska), podpredsednica; Vanja Kranjčevič (Hrvaška), zakladničar-ka; Gareth Kavanaugh (Irska), tajnik in Bridget Wilkinson (UK), komisija za nominacije - Zgoraj desno: vodstvo konvencije SFERAKON 2013 ZAGREB, HRVAŠKA 10. — 12. MAJ 2013 Pripravili: Jani in Andrej Ivanuša ter Bojan Ekselenski NEKAJ ZA UVOD Zagrebški klub SFERA je že petintridesetič (!) organiziral srečanje ljubiteljev ZF&F. V tem času so uspeli organizacijo dogodka pripeljati skoraj do popolnosti. Za obiskovalce iz Slovenije je neverjetno že to, da v preddverju prireditve stiri založbe predstavljajo skupno po 20 novitet s področja nam ljubih zanrov, ponudba knjig iz prejsnjih let je neverjetna. Ob tem je tukaj se borza starih stripov, knjig, plosč, filmov in se česa. Otroci iz osnovnih sol risejo risbice o bodočnosti in nasemijo nagrade 'sferiče', odrasli se nasemijo v vse mogoče Nezemljane in fantazijske like ter navduseno tekmujejo za najboljsi kostim. Larpovci se sopirijo z doma narejenimi oklepi, usnjenimi jopiči, oroz-jem. Konkurenco jim delajo trekiji. Velika dvorana je namenjena za igranje desetih različnih namiznih iger. V sti-rih predavalnicah se odvijajo predavanja in projekcije filmov ena za drugo in vsa so fantastično obiskana. Mislim, da so v treh dneh imeli več kakor 2.000 obiskovalčev. Sobota je bila najbolj zanimiva in najbolj nor dan prireditve. V gnečo smo padli tudi člani Zvezdnega prahu in zastopnik Zlatega goblina iz Maribora. Vsekakor smo tukaj bolj znani kakor doma. Kaj hočemo: nihče ni prerok v lastni dezeli. Srca domačinov smo osvojili z naso lansko zbirko ZVEZDNI PRAH 2012 in s storijo Martina Vavpotiča Clockworks Warrior ter s podatkom, da je prejel nagrado v Kijevu. Čestitke so bile obilne in iskrene. Vsi so nas sprasevali, če bomo tudi letos organizirali SI.CON in nam obljubili udelezbo. Upajmo, da ne bo na njej več Hrvatov kot Slovencev. Letos so pripravili več kakor 10 delavnic in 22 predavanj! Imeli so tri častne goste (GOH), to so Danielle Anne Trussoni (1973) iz ZDA s svojo knjigo Angelology (Angelologija, 2010), domačin Esad T. Ribič (1972), ki je hrvaski stripar in ilustrator, ter se en domačin Krsto Anton Mazuranič (19422012), ki je bil glavna osebnost hrvaskega fandoma in so ga kot gosta uvrstili posthumno in kot zahvalo za vse, kar je naredil za promocijo SF&F. (ANI) IGRIČARSKO POROČILO Zaradi natrpanega urnika smo lahko letos Sferakonu posvetili le en dan. A se je vseeno splačalo odpeljati v Zagreb. Kot vedno, je konvencija pritegnila ogromno mnozico zom-bijev, Darth Vaderjev, fino oblečene srednjeveske gospode in se vse ostale navdusene geeke.. Miza zagrebske trgovine Carta Magica se je sibila pod različnimi namiznim igrami, ki so bile na voljo za testiranje. V avli se je trlo obiskovalčev, zato se je bilo tezavno prebiti do stojnic natrpanih z vso igralno robo. Mene so noge zanesle po stopničah v tretje nadstropje, kjer se je odvijal Pathfinder Society. Po pričakovanju sem ponovno srečal vse stare znance in se kopico novih. Z mojim paladinon sem se pridruzil edinemu prostemu omizju in se spoznal s igralči. Vsi smo ze bili delezni slave v Societyju, torej smo bili bojevniki visokega levela. Nasa naloga je takoj postala nelagodna, saj so nas poslali iskati podzemni sef, in -glej ga zlomka- potrebno je bilo potovati skozi kanalizacijo. Vsak dober avanturist ve, da je kanalizacija ena najbolj nevarnih lokačij na Golorijonu. Paranoični smo se zalozili s srednjeveskimi protistrupi in antibiotiki ter se podali v smrdečo godljo. Kljub neprijetni situaciji, sem vso igro uzival, saj smo se vsi vziveli v nase vloge. To lahko potrdi nas 7 ur trajajoč scenarij, ki smo ga skoraj presli le z diplomacijo. Do spopada je prislo le enkrat, ki ga je moj paladin končal z enim zamahom. Naj vam povem, da se mi po kopiči preigra-nih scenarijev kaj taksnega se ni dogodilo. Kljub dolgi igri je čas minil dosti prehitro. Z zalostjo sem opazoval, kako se moji novi prijatelji pripravljajo na naslednjo igro, ki jo bodo zaključili pozno v noč. Zame je ura odbila za odhod. Odpeljal sem se nazaj v Maribor, da z ostalimi avanturisti delim izkus-njo, da ni potrebno vsakega nasprotnika pokositi z magijo ali mečem, včasih tudi pri Otyughu lepa beseda lepo mesto najde. (JIV) ENA NAJVEČJIH KONVENCIJ Sferakon je ena največjih evropskih konvencij znanstvene fantastike in fantazije (v nadaljevanju: nam ljubih zanrov). Zasnova konvenčija sledi vsem podobnim prireditvam. Poleg stojnič so častni gostje, razstave, okrogle mize, predavanja, predstavitve ipd. Ima pa tudi svojo zanimivost. Ze nekaj let podeljujejo nagrade Sferi-ca je natečaj za osnovnosolske otroke in srednjesolsko mladino. Tudi letos je bilo tako in zanimivo je bilo pogledati likovno razstavo otrok in mladine. Ko sem nekaj podobnega hotel pri nas, so pobudo urno zatolkli v stilu: »Kaj bo otrokom nepotrebno sanjarjenje?«. Odraslim je namenjena nagrada Sfera. V časih Jugoslavije je nagrado prejel tudi izvrsten slovenski avtor Miha Remec. Kdor se ni prebral nobene njegove knjige, naj se le potrudi do knjiznice in prebere kaksno njegovo delo. Ko boste prebrali prvo knjigo si boste, ako ste ljubitelj z okusom, zazeleli se več. Slovenska ekspedicija je prisostvovala v soboto, ko se dogaja najvec aktivnosti. Kot drustvo Zvezdni prah smo bili drugic na zagrebski prireditvi (lani smo bili na zdruzeni prireditvi Sferakon + Eurocon). Ekipa je obsegala Andreja, Janija in mojo malenkost. Jani se je podal v vode namiznih iger, saj je aktivni clan slovenskega drustva Zlati goblin. Andrej je postavil stojnico in izpostavil letosnjega evropskega nagrajenca Martina Vavpo-tica. Za njegovo nagrado (ESFS Encouragement award) zagotovo ve vec ljudi na Hrvaskem kot v Sloveniji. Kaj pa moja malenkost? Najprej sem se obicajno raz-gledal po prizoriscu Fakultete za elektroniko, racunal-nistvo in informatiko (FERI). Predavanja, delavnice, razstave, predstavitve in okrogle mize so bile v vec ucil-nicah in na glavnem hodniku. Povsod je bila precejsnja gneca. Zanimivo je bilo videti ljudi, nasemljene v svoje priljubljene bolj ali manj fantazijske like. Povsod je bilo polno zombijev, vampirjev, vilincev, vitezov in ostalih. V obicajnem zivljenju so to obicajni odrasli ljudje. V zanrsko razvitih drzavah je to na taksnih dogodkih obi- Običajen dan z običajno gnečo na SFERAKONU. Pogled na vstopno preddverje. (foto BEK) cajna oblika zabave. Organizator je celo priredil maskarado in delili so nagrade za najboljse maske. Sodeloval sem na okrogli mizi o hrvaskem literarnem ustvarjanju in panelu o Wordconu, Sferakonu in predstavitvi mednarodne izmenjave GUFF. Znana hrva-ska organizatorka Mihaela Marija Perkovic je kot zmagovalka natecaja GUFF predstavila svoj obisk v Avstraliji in Novi Zelandiji. Ta obisk smo sofinancirali aktivni udelezenci evropske scene. V Sloveniji verjetno skoraj nihce ne pozna sklada GUFF, naj ga torej na kratko opisem. Ta sklad vsako neparno leto omogoci obisk izbranega evropskega ljubitelja/ -ice v Avstraliji, a vsako parno leto nam Avstralija in Nova Zelandija vrneta obisk s svojim ljubiteljem/-ico. Izbor se vrsi s pomocjo spletnega glasovanja, podprtega s financnim prispevkom. To pomeni, ne mores glasovati, ce ne prispevas 6€, kar je seveda logicno glede na namen sklada. Kandidat za potovanje mora sam organizirati svoje podpornike. Mihaela je bila prva uspesna kandidatka iz Hrvaske in ena redkih iz kontinentalne Evrope, saj tu prevladujejo Anglezi in delno Irci (jezikovna blizina, izjemno dobro organizirana scena). V tem skladu sodelujemo aktivni na evropski sceni. Posebej moramo pozdraviti iniciativo zmagovalca 2011 Jamesa Shieldsa in znane urednice Cherly Morgan za vecjo odprtost evropske scene in njuno podporo ljubiteljem kontinentalne Evrope za tovrstne aktivnosti. Avstralska zmagovalka GUFF-a Kylie Ding je bila gostja Eurocona 2012. Lahko poudarim, da je zelo zanimiva in predvsem odprta oseba. No, vrnimo se k nasi Mihaeli. Njeno »potopisno« predavanje je bilo izjemno zanimivo, saj nam je slikovito predstavila naporno potovanje po sirnih dezelah »tam dol« in tamkajsnji fandom. V nadaljevanju je predstavila Wordcon 2014, ki bo v Londonu (ona je hrvaska agentka) od 14. - 18. avgusta (cetrtek - ponedeljek). Izvedeli smo, da bo dogajanje blizu Disneylanda (odlicno za druzine z manjsimi, vecji-mi ali cisto velikimi otroci). Članarina za udelezbo je, kot je v navadi pri Wordconih, precej zasoljena. Pac v skladu s tezo in kvaliteto dogodka. Navrgla je, da bomo / Skromna stojnica s slovensko SF&F literaturo. Prodajalec je Andrej Ivanuša. (foto BEK) lahko v Londonu na konvenciji srečali tudi v Sloveniji znanega G. R. R. Martina, saj je Ze plačal članarino. Predstavila je tudi častne goste (GoH) konvencije, kar bomo mi v tem fanzinu storili v jesenski ali zimski številki. Ker sem agent za Slovenijo, vas bom o novostih obve-sčal tudi preko strani Drugotnost, Zvezdni prah in seveda fanzina. Po Wordčonu se je »preselila« na Euročon 2013 - ta bo v Dublinu 22. do 24. avgusta (petek - nedelja). Dublin je dobil Euročon ravno z argumentom, da bosta svetovni in evropski dogodek eden za drugim. Članarina za Euročon je 25€, a za mlajse od 21 let je trenutno se brezplačna. Mihaela je omenila moznost bivanja v Dublinu po zelo ugodni čeni. Tudi za evropski dogodek sem agent za Slovenijo in vas bom obvesčal o vsem, kar je treba vedeti. Udelezil sem se tudi zanimive okrogle mize o hrva-skem literarnem ustvarjanju in s tem povezano problematiko. Tudi sam sem sodeloval v razpravi, saj so nasi problemi v nekaterih točkah prečej podobni njihovim. Na Hrvaskem ima ZF&F literatura v primerjavi s Slovenijo prečej več podpore strokovne javnosti in javnih ustanov. Tam avtorji ZF&F niso potisnjeni v ilegalo in o zanrski literaturi ne razpravljajo brez udelezbe zanr-skih avtorjev. Skoraj vse konvenčije imajo literarne razpise in posledično zbirke zgodb. Velik del tega literarnega ustvarjanja se finančirajo iz javnih virov. Imajo tudi strokovno revijo Ubiq, magazin Sirius B in literarni festival, Festival fantastične knjizevnosti Pazin. Poleg nastetega imajo kar nekaj zalozb, ki se posvečajo tudi domačim delom in večinoma gre za profesionalno izdane izdelke. V prid raznovrstnosti zalozniske dejavnosti gre tudi konkurenča na trgu, saj nimajo drzavno podprtega monopolista, ki bi zadusil vse, ki ne sodijo v doma- či klan. Okoli vsakega ljubiteljskega drustva je nekaj avtorjev. Skoraj vsi prisotni uredniki, rečenzenti, kritiki in starejsi avtorji so zaznali problem stagnirajoče kakovosti. Zbrani so veliko časa posvetili analizi vzrokov in načinu, kako stvari spraviti v pogon. Davor Siskovič iz Pazina je problem ilustriral z letosnjo istrakonsko zbirko, ki je najtanjsa do zdaj in tudi na natečaj je prisla do zdaj najnizja raven kakovosti. Omenili so tudi problem menjave generačij, zaprtosti v posamezna drustvena okolja ipd. Seveda sem si na Sferačonu ogledal mnozičo stojnič. Imajo jih vse pomembne hrvaske zalozbe in knjigarnarji, ki se ukvarjajo tudi z nam ljubimi zanri. Mentor, Algoritem ipd. izdajajo vse pomembne tuje avtorje in ne samo tiste, ki ponujajo zasluzek na prvo zogo. Njihova uravnotezena javna podpora daje sapo tudi domačim avtorjem. Ogledal sem si stojniče drustev ljubiteljev Tolkiena, Star Treka, Star Warsa in drugih. Vse kar brbota od aktivnosti in ljubiteljske zagnanosti. Nikjer ni čutiti kaksne zadrtosti, samovsečnosti ipd. Predstavljajo se tudi druge konvenčije (Liburničon, Rikon, da omenim samo najblizji). Z Andrejem sva malče debatirala s knjigarnarji in zivahnim urednikom Siriusa B. Hrvaska bo kmalu del EU in takrat bo priloznost za se poglobljeno sodelovanje (udelezba hrvaskih zaloznikov in knjigarnarjev na nasi konvenčiji, ki je edina odprta za vse). Morebiti naj podam grobi oris trenutnega stanja pri nas. Slovenija ima na področju literarnega ustvarjanja in fandomovskem okolju čisto druge probleme. Mi imamo zgolj avtorsko drustvo (tega Hrvaska nima), ki od lani izda samo eno letno zbirko. To drustvo tudi na mednarodni sčeni opravlja klasične fandomske aktivnosti. Slika levo in v sredini: Le nekaj 'primerno oblečenih' obiskovalcev; steampunk kraljica in zombijevski par. Slika desno: Kdo je bolj kul, trekiji, ki jih intervjujajo ali filmska ekipa? (foto BEK) Od letosnjega maja nimamo vec ljubiteljskega drustva (Prizma je vsaj zacasno zaprla svoje ze do zdaj ne pre-vec aktivna vrata). Ostala drustva, ki nekako sodijo v nas zanrski nabor, pa delujejo vsako zase znotraj svojega vrticka in znotraj Slovenije ne iscejo horizontalnega sodelovanja. Zaradi tega v Sloveniji trenutno zmoremo samo eno konvencijo, skladno z standardi razvitih fan-domov (Si.Čon), a se ta je brez udelezbe drustev, ki se pokrivajo z nam ljubimi zanri. Na Hrvaskem se dogodki na sceni pojavijo v mnozicnih medijih, pri nas smo de-lezni popolne ignorance. Usmili se nas samo kaksen lokalni medij, ce tisti dan ni kaksne pasje procesije. Za zakljucek lahko recem, da hrvaska scena cveti zaradi medsebojne odprtosti in posledicno aktivne vpetosti v mednarodno sceno. Hrvaska je aktivna udele- zenka Euroconov in Wordconov. Vsa njihova drustva se pojavljajo na konvencijah, vsi sodelujejo in razvijajo sceno. Za svoje korake v evropsko in svetovno areno se lahko zahvalimo Hrvaski in njenim najvidnejsim organizatorjem. Oni so uredili osnove za nas prvi nastop na Euroconu. Prislo je tako dalec, da smo aktivni udelezen-ci Zvezdnega prahu bolj znani na Hrvaskem in v ostalih drzavah kot pa v Sloveniji. Lazje komuniciramo s svetovno znano urednico, organizatorko in kriticarko, kot pa s kaksnim domaäm literarnim kritikom, ki ga ne pozna skoraj nihce izven Slovenije. Ta fanzin je zaradi svoje barvitosti in zasnove znan po vsem anglesko govorecem & razumecem svetu. O njem so pisali tudi ugledni kritiki. Kaj pa pri nas? (BEK) GOBLICON 2013 MARIBOR, SLOVENIJA 24. — 25. MAJ 2013 Pripravil Andrej Ivanuša % >: * I GobliCon 2013 Ste navdušeni MAD znanstveno fantastiko, fantazijo, GROZLI1VKAM1, AU RAČUNALNIŠKIMI IGRAMI? SE VEČKRAT SPRAŠUJETE, ČE STE RES EDINI GEEK V CELI SLOVENIJI? Bi raje bili doma na šajeuskem kot na štajerskem? VSTANITE IZZA EKRANOV, 0OLO2ITE TIPKOVNICE IN MIŠKE, IN POSfZlTE PO PRAVIH OROZjIH - SVINČNIKU, PAPIRJU, IN DOMIŠLJIJI. Junaki vašega kova vas vabimo, da sf nam primuJite na prvi SLOVENSKI CiAMERSKI MINI - KONVENCIJI GoBLlCoN 2013, KJER VAS BOMO ČLANI DRUŠTVA ZLATI GOBUN POPELJALI V RAZBURLJIVI svrr NAMIZNIH IGER IGRANJA DOMIŠLJIJSKIH VLOG. PoSTAVlU SE BOSTE V VLOGE BOJEVNIKOV, UČENJAKOV IN PUSTOLOVCEV 17 RAZLIČNIH SVETOV IN SE Z NAMI PODALI NA NEPOZABNO POTOVANJE PO NAŠI IN VAŠI DOMIŠLJIJI. 24. in maja od 17. ure in 25. maja od 12. ure dalje Kulturni Inkubator, Koroška cesta 18, 2000 Maribor V tej rubriki bi moralo biti kratko poroälo katerega od clanov drustva Zlati goblin, a se jim oätno ni izslo. Zato bom skusal kar sam povzeti dogodek. Vsekakor je bilo zabavno in nepozabno! Bile so se tezke bitke podnevi in ponoä. No, ja, predvsem ponoä. Podnevi so poslusali predavanja in razpravljali o strategijah za nocne borbe. Kaj se je dogajalo na mini gamer-ski konvenciji je na kratko prikazano na programskem listu, ki je na desni strani. Obisk je bil odlicen (cca 60), predavanja zanimiva (eno je izvedel tudi avtor tega zapisa) in igre napete. Igrale so se igre svetovne megakampanje imenovane Pathfinder Society Organized Play. Igralci so ob koncu igre prejeli potrdilo Chronicle, ki velja po vsem svetu in dokazuje, da si je tekmovalcev lik zasluzil izkusnje in priborjene nagrade. Igrali so Pathfinder: Warmachines 101, Dragon Age RPG: Dalish Curse, FUDGE Space! RPG: Escape from Ender's Needle, Eclipse Phase RPG: Mind The WMD, Firefly/Serenity RPG: Ghosts of the rebellion in Warhammer Fantasy / Wrhammer 40k RPG. Na konvenciji so bili prisotni clani Pathfinder loze iz Zagreba (Hrvaska, Bosna in Slovenija). Slovenski igralci, ki so bili doslej clani te loze, so na konvenciji pridobili status samostojne loze. Novi Venture-Captain loze za Slovenijo je postal Jani Ivanusa iz Maribora. Če se zelite pridruziti, mu pisite na jani.ivanusa@amis.net.Vec na: https://www.facebook.com/events/348992471872558/ 24.5.2013 Otvoritev, ocidrgv Zlatega Gobiind Pathfinder Society Wamuchnes 101 Kvl2 »Ugani iloftneJa* 25.5.2013 Preddvanje o maljsJuh ladjah Predavanje o rog internih Fudge space! RPG iscape Irom Endet "i Nerdle PMMinder Society Warhdmmer RPG PMMinder Society Alterpdrty 18.-00-19:00 190023 00 Sobota valnica 24.5.2013 ft eaavanje: Kiiptofootogija Dragon A^e RPG: Oatih Ciine 25.5.2013 Ccllpse Phase RPG: Mind The V»MD PrrüÄv.in* o voibnliki mcs!cv ?ircOy/Vrenity RPG Ghosts o* mo Rebellion FILMI, KINO, DVD STONEHENGE APOKALIPSA STONEHENGE APOCALYPSE Za vas gledal Bojan Ekselenski 1,7/5 Podatki o filmu Cinetel Films, Reel One Pičtu-res, Movie Central Network 12. junij 2010 Dolzina: 90 minut * PG-13 Režiser: Paul Žiller Scenarista: Paul Žiller, Brad Abraham Igralci: Misha Collins, Torri Higginson, Peter Wingfield Kratek opis Nekaj o Teslinih strelah (pa bolje ne, ker se veliki znanstvenik obrača v grobu kot ventilator), energetske silniče Žemlje, debilna UŠ Army in posebna piramida za izbranče. Pa se Štonehenge je zraven. Ža drobiz (2,6 €) sem si nabavil DVD Štonehenge apokalipsa, ki ga vsaj za zdaj ni moč kupiti v Šloveniji (izsel je v Konzumovi zbirki, ki jo prodajajo poleg pralnih praskov in čokoladič). Pa je kakšna skoda, ker filma ni v Šloveniji? Niti ne, a berite dlje. Izdelek je prečej podoben Asylu-movim zmazkom. Posebni učinki so kr'neki, igralči so za misjo dlako boljsi, glasba je naključno kruljenje one man banda, vsebina se slepa na 2012. Pa poglejmo. Nekega dne ekspedičija v Mainu (ŽDA) najde podzemno najdisče. Šef ekspedičije seveda ve, kaj je nasel. Na drugem konču, v Angliji, v Štonehengu skupino turistov zajame ples kamnov in električno prasketanje, vredno Teslinega labora- torija. Na sčeno stopi malče zavrze-ni znanstvenik Jačob, katerega teorija o energetskih silničah Žemlje in njihovi povezavi s starimi čiviliza-čijami napoveduje ravno to, kar se začne dogajati. vsakih 10 ur se kamni zavrtijo in sprozijo katastrofalni izbruh katere od piramid. Potem nastopi UŠ Army, kajti Angle-ska vojska je pač v očeh filmarjev nesposoben trop debilov Obstaja pa tudi posebna piramida, namenjena resitvi izbranim. In tu se zaplete, seveda prečej predvidljivo in tako gre do konča. Več vam ne povem, da vam ne fentam se tisto malo uzitka, ki bi ga imeli pri ogledu filma. Posebni učinki so patetični, spačkal jih je vajeneč brez talenta na Mayi. O igri ne bi izgubljal besed. Tudi ostale tehnikalije so na nizki ravni. Ščena-rij je pačarija zadetka na odvajanju. O reziji pa tudi ne bi. Da vam ne kradem pasovne sirine, se posvetujo s teto Konkluzijo: Konkluzija in očena Zgodba 0,6/2 Igra 0,3/1 Tehnična izvedba 0,2/1 Kvaliteta paketa 0,3/0,5 Vrednost za denar 0,3/0,5 SKUPAJ 1,7/5 Za 2,6 € lahko DVD po ogledu uporabite za podstavek, ozadje ure, tarčo, ... 3,0/5 Podatki o filmu Universal Pičtures, Chernin Entertainment, Ironhead Studios 19. april 2013 Dolzina: 124 minut * PG-13 Režiser: Joseph Kosinski Scenarista: Karl Gajdusek, Mičhael Debruyn Igralci: Tom Cruise, Morgan Freeman, Olga Kurylenko, Andrea Riseborough Kratek opis Zemljani smo se preselili na Satur-novo luno Titan po invaziji Nezem-ljanov. Tam pa spet počnemo iste bedarije kot na Zemlji. Pozabo kinooperater trzi kot ZF , akčijo in spektakel. Pač klasično bikovo kakanje za privabljanje ljudstva, ki si zeli velikih eksplozij in velikih josk.Film se pravzaprav začne prav fino. Spremljamo Jačka Haperja (Tom Cruise) na opustose- FILMI, KINO, DVD POZABA OBLIVION Za vas gledal Bojan Ekselenski ni Zemlji leta 2077. Po spopadu z Nezemljani je svet uničen in preostanek človeske vrste so preselili na Saturnovo luno Titan. Za zivlje-nje v ogljikovodikovem zamrzovalniku človestvo potrebuje vodo. Jačk s svojo prilezničo Vičtorijo (Andrea Riseborough) na postaji visoko nad oblaki nadzoruje plenjenje vode. Vmes jim nagajajo t. i. Mrhovinarji, ostanki porazenih Nezemljanov. Jačku po-magajo robotske sonde za eliminačijo sovrazne zive sile. Tako mu vsaj v glavo vbija poveljstvo. Toda zgodi se drugače. Dvomi in strahotno razkritje udarijo na pla-no, ko roboti pobijejo posadko padle ladje, v kateri je Jačkova zena Julija (Olga Kurylenko). Jačk sičer opaza, da ima se neke druge spomine, ki mu nagajajo pri spanju. Zgodba se potem prevesi v klasično akčijo s predvidljivim končem. Film bi lahko bil odlično ZF delo s sčepčem soli. Tako pa je mesaniča običajne akčije in uzitnega (ne pa odličnega) ZF. Uničena Zemlja je lepo prikazana. Ima pa film tezave z nekaterimi logičnimi luknjami -rečimo zivljenje visoko nad oblaki, kjer protagonista očitno nimata tezav z dihanjem in mrazom). Potem je tu malče hečen prikaz selitve na Titan. Koneč pa je manjse razočaranje. Pričakoval sem več poguma ustvarjalčev, a očitno Cruise ne more iz svoje vloge junaka. če si zvezdnik, si to lahko dovolis. Zdaj pa seveda teta konkluzija, ki ima svoje mnenje: Konkluzija in očena Zgodba 1,0/2 Izvedba 1,0/1,5 Igra 0,6/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 3,0/5 Torej gre za dober film, vreden ogleda, vendar ne pričakujte Atlasa oblakov ali podobno ZF sladico. FILMI, KINO, DVD ZVEZDNE STEZE: V TEMO STAR TREK: INTO DARKNES Za vas gledal Bojan Ekselenski 4,5/5 Podatki o filmu Paramount Pičtures, Skydanče Pro-dučtions, Bad Robot 16. maj 2013 (ZDA), Dolzina: 132 minut * PG-13 Režiser: J.J. Abrams Scenarista: Roberto Orči, Alex Kurtzman Igralci: Chris Pine, Začhary Quinto, Zoe Saldana, idr. Kratek opis Ah, kaj! Star Trek je pač 'trekovski'. Zamrznjenega zlobča znova ozivi povzpetniski general in svojo neumnost plača - uganili ste - s svojim zivljenjem. J.J. Abrams nas je s svojo vizijo ozivitve usihajočega vesolja Zvezdnih stez posteno razvadil. Njegovo vizijo začetka vsega smo tudi v tem fanzinu konkretno pohvalili (JeJ 10/2 - očena 4,5/5 po starem načinu očenjevanja). Kaj nam prinese nadaljevanje? Upraviči visoka pričakovanja? Vsekakor jih! Letosnje leto je naproti lanski revsčini do maja meseča prineslo ze tri odlične ZF filme. Poleg solidne Pozabe (Oblivion) smo se mastili z dobro sprejetim Iron Man 3 (tega bomo očenili na DVD) in zdaj se Zvezdnimi stezami. Gre za čisto pravi ZF, kakrsnega imamo radi. Ekipa je ostanala ista. Epizodno se pridruzita Peter Weller kot admiral Marčus in Benedičt Cumber-batčh v vlogi srditega Johna, alias Khana. Zraven je tudi Eve Carol kot Carol Marčus in upamo, da bo ostala. Na tej točki lahko malče poner-gam, ker kljub trudu zenske nimajo dovolj pomembne vloge. Zlasti vloga Carol je premalo izpostavljena in izkorisčena. Skoda. Naj vas opomnim, da so Zvezdne steze s svojo zasnovo kruto kritizirale kapitalistično in takrat se prečej rasistično Ameriko. Kaj mislite, kaj so si mislili rednečki bibličnega pasu, ko so sredi 60-tih let uzrli temnopolto igralko s pomembno vlogo? Nova serija kljub vsemu ne razbija taksnih tabujev. Ampak nove Zvezdne steze so dobre drugje. Zgodba ni zalitev zdrave pameti. Liki so karizmatični, verodostojni in lepo lovijo ravno-tezje med resnobnostjo in iskrivo zajebančijo. Posebno zlobnez, če temu lahko tako rečemo, je odlično speljan in ima za svoj krvavi pohod zelo jasne vzroke. Zgodba se začne s krsitvijo t.i. 'prve direktive', ki Floti prepoveduje aktivno poseganje v vsakodnevno zivljenje manj ali in se manj razvitih čivilizačij. No, kapitan Kirk in drusčina prav to mastno storijo, saj nesrečniki, ki so jim resili planet, njihovo vesoljsko ladjo povzdignejo v bozanstvo. A ker Spočk ne zna 'prirediti' dejstev, je kapitan Kirk ob poveljstvo. Admiral Pike dobi Enterprise in Kirka izbere za svojega prvega častnika. A zal je naredil račun brez krčmarja! Medtem nekdanji agent Jonh (Benedičt Cumberbatčh) začne s svojim masčevanjem nad Floto, ker so ga potisnili v nekaksen super-tajni umazani projekt. Najprej dozi- vimo teroristično veseličo v Londonu, kasneje se pokol na poveljstvu Flote. Admiral Pike udobno izdihne v slavo Flote in kapitan Kirk znova dobi svoj Enterprise. Takrat se začne lov na Johna in kmalu se izkaze, da je to v resniči Khana. Prav on je 'okostnjak', ki pade iz Flotine omare temnih skrivnosti. Več vam ne razkrijem, saj si morate, ako ste fan nam ljubih zanrov, film obvezno ogledati v kinu. Kvaliteta vizualij in sluhalij sta vredna velikega platna in ne buljenja v piratski zmazek na računalni-skem zaslonu. Pohvaliti moram osupljivo vizijo Londona in San Frančisča. Snovalči so se potrudili s podrobnostmi. Največ uzitka pa ne prinasajo bombastična akčija, razbijanje vesoljskih ladij in strelski obračuni. Za nas, ki se imamo za ljubitelje ZF s sčepčem soli, se dogaja razvoj likov, njihova izgradnja v kolektiv, ki ga imamo radi ze od prvih začetkov kulta Star trek. Trekiji niso tako popularna zvrst ljubiteljev zaradi kavbojskega obračunavanja, temveč zaradi osupljive vizije jutrisnje-ga sveta in osebnostnega razvoja vsakega od likov. FILMI, KINO, DVD Ampak dovolj nakladanja. Pozovimo teto Konkluzijo, da se izkaslja: Konkluzija in ocena Zgodba 1,8/2 Izvedba 1,4/1,5 Igra 0,9/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 4,5/5 Torej gre za odlično izkušnjo. Kakor hitro bo zunaj DVD, bo gotovo vreden nakupa. SE DRUG POGLED (ANI) Ker sem videl ze vse Star Trek filme, sem moral videti tudi tega. Vsekakor sta zadnja dva odlicna in dalec presegata tiste (in se TV nadaljevanko) iz prvega paralelnega -vesolja- (razen morda tistega, ko so resevali kite). Zgodba je dobra in tudi tehnikalije so v redu. A vseeno imam pripombo. Zelo so se trudili, da bi bili cim bolj 'realisticni' pri prikazovanju prizorov. Ampak najbolj so vsekali mimo v tistem, ki se dogaja na asteroidu' V resnici je videti kot kaksne planet z nadrealisticnimi skalnatimi osamelci in z oblacnim nebom. Asteroid ima atmosfero in igralci veselo skacejo po njem brez kakrsnihkoli za-scitnih oblek in celad! Ta prizor je res skocil iz vsega, kar so si oblikovalci zamislili. Na splosno se vedno menim, da so premalo drzni in bodocnost ni dovolj -tehnično napredna'. Očitno vsi skupaj premalo berejo/ mo znanstvene knjige ali pa je cloveska vrsta res na koncu razvoja. O življenju, vesolju in sploh vsem www.andros.si/vesolje/ podroben opis Sonca in planetov Osoncja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, zivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec, o moznostih zivljenja na razlicnih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osoncja in se dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. . HpT . «■iwiwTK»! . ' VSEMI RJE kratki vodič po osončju in okolici PREBRANO ZA VAS BELUGE AVTOR: ŽIGA ŽIGON Za vas prebral in ocenil Andrej Ivanuša Roman Beluge sodi v zvrst znanstvene fantastike. Ko pričnemo z branjem, je podoben grozljivki, saj opisuje kako obiskovalci iz vesolja izvajajo poskuse na ljudeh. A kmalu se izkaze, da se je junak znasel v bodočnosti in je torej roman antiutopija. V vsakem primeru je kritika človeske druzbe in kaze mozno bodočnost razvoja člo-veske vrste, ki s pomočjo genske manipulacije zavozi vse skupaj. Zgodba dobi nov zagon, ko glavni junak spozna, da so tudi njegovi ječarji lutke v rokah »stricev iz ozadja«. Roman tukaj v fikcijo prenasa realnost, ki nam je vsem znana iz podalpske dezelice. Uspe mu zanetiti upor in na svojo stran pridobi tudi tiste za katere se je zdelo, da se ne bodo nikoli obrnili proti svojim gospodarjem. Vendar »gre vsak vrč po vodo toliko časa, dokler se ne razbije«. Ziga Zigon je mlad avtor in to je njegov prveneč. V nasi dezeliči na juzni strani Alp je potrebno kar nekaj poguma, da pises v tako nerazumljenem in konstantno podcenjenem zanru, kot je to znanstvena fantastika. Avtorju je to očitno izziv. Jezik je bogat, a mestoma se malče robat in neizbrusen. Včasih zaide tudi v artistične primerjave, ki zgodbi ne koristijo. Kot konkreten primer lahko dam naslednji stavek: Ob tem se je zaslišal še zvok, ki je bil podoben kruljenju v želodcu, potenciran za paritveni klic steklega krokodila, mešanega z nilskim konjem, trpečim za prebavnimi motnjami ter z dodatkom prehlajenega tigra na pomirjevalih. To je stavek, ki bi ga bilo nujno izčrtati iz zgodbe. Avtor je zagotovo prepričan, da je duhovit. A je s tem stavkom naredil neumnost. Vendar tovrstnih nerodnosti na srečo ni veliko. Prav tako se roman začne s klise-jem: junak se prebudi na neznanem kraju. Na srečo je nadaljevanje dobro. Zgodba teče gladko in nas sili, da beremo in uzivamo v akciji. Občasno lahko zamerimo se kaksno gostobesednost ali oglatost (slabo poznavanje tehnologije), vendar moramo vedno nova dobrohotno pomisliti, da je to avtorjeva prva zgodba, ki jo je razpredel na 250 in več straneh. Določeni prizori so neposredni in kruti. Tako je roman primeren le za bralce, ki imajo določene izkus-nje in razumejo stvari, ki jih prinasa zivljenje. Vendar pa nas vsakodnevno skozi TV ekran prav tako brez ovir bombardirajo s prizori nasilja in seksa. Junaki govorijo v neposrednem, uličnem jeziku. Zigon nam sporoča, da je potrebno proaktivno delovati v svetu in spremeniti vse skupaj z revolucijo. Pri tem uporabi vsa orozja, ki jih je uspel iztrgati iz rok nasprotnika. Ob tem nima nobenih zadrzkov, da jih ne bi uporabil. Neumno je govoriti, da nastavi desno lice, če so te udarili po levem. Za pravično stvar se je potrebno postaviti z zavihanimi rokavi in s pestjo stisnjeno v 3,0/5 BELUGE Zvrst: znanstveno fantastična grozljivka Avtor: Ziga Zgon ISBN 978-961-6925-16-7 (pdf) ISBN 978-961-6925-17-4 (e-pub) Zalozba: DigitPen, Katja Bergles s.p., zaloznistvo knjig, lektoriranje in prevajanje, 2013 Knjiga je samo v elektronski obliki in je dosegljiva na www.digitpen.com/index.php/e-knjige/spletna -knjigarna/proza za ceno 54,44$. pest ter na koncu tudi zamahniti. Na koncu se vse bolj ali manj optimistično razplete. To nam daje upanje, da človeska vrsta se vseeno ni vse zavozila in je mogoče resiti vse skupaj, če se bomo le pametno in humano obnasali, razmisljali in delovali. Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba 1,6/3 Izvedba ideje 0,7/1 Umeščenost 0,7/1 VSEBINA 3,0/5 Lepa ocena za prvenec. Dobra zgodba z dokaj izdelanimi liki. Potrebuje pa brušenje in nekaj 'kilometrine'. 3,8/5 PREBRANO ZA VAS CLOCKWORKS WARRIOR AVTOR: MARTIN VAVPOTIČ Za vas prebral in ocenil Andrej Ivanuša Martin Vavpotic te Martin Vavpotic se s pisanjem aktivno ukvarja ze od 12. leta starosti. Prvo ZF delo Dogodivščine Suike tima (1997) je izdal v osnovni soli, drugo Pragozd (fantazijska novela, 2001) v gimnaziji in tretje Čez veliko Zahodno morje (zgodovinska Akcija, 6449) kot student pri Zalozniskem ateljeju Blodnjak iz Ljubljane. Vmes je za zbirko Blodnjak znanstvene fantastike 5 (2003) prispeval se kratko ZF zgodbo Lovci. Zdaj je pred nami njegova naslednja, ki pa je nenavadna v mnogih pogledih. Steampunk novelo Clockworks Warrior (naslov ni enostavno prevedljiv, še najbližje je Vojščak Urarstva) je napisal kar v anglescini in jo aprila 2012 objavil na smashwords.com in amazon.com. Tam je dosegljiva v različnih e -formatih za zelo sprejemljivo ceno 4,99 dolarjev ali okrog 3,80€. Martina in njegovo pisanje lahko spremljate na njegovem blogu martinvavpotic.wordpress.com. Čarrus Vertigelli je mlad aristokrat, ki se vkljuci v Ustanovo Ucenjakov (Scholar Society). To je najveli-castnejsa akademska institucija v Hegemoniji. Pridruzi se Urarstvu (Clockworks), kjer izdelujejo majhne letece stroje imenovane vo-oci (speyes), ki so izvidniki voja-skih legij Hegemonije. Nekega dne se je nenadejano pricela vojna, v kateri se pojavi skrivnosten sovraznik, ki brez opozorila opustosi mnoge pokrajine Hegemonije. Carrus se vrze na delo in s svezimi idejami pozivi Urarstvo, prenovi zastarele modele vo-oci in s tem se vojna zacne preobracati v korist Hegemonije. Toda na ta nacin pritegne pozornost sovraznika, ki se pricne zanimati za Urarstvo. Na bojiscu se pojavijo nove so-vrazne naprave, ki preprecujejo delovanje vo-oci. Vojna DOBITNIK ESFS ENCOURAGEMENT AWARD EUROCON 2013 KIEV, UKRAJINA European Science Fiction Society (ESFS) je mednarodna organizacija profesionalcev in ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije (ZF&F). Ustanovljena je bila v Trstu leta 1971. Od takrat vsaj na dve leti organizira Eurocon, konvencijo za promocijo spekulativnih umetnosti. ESFS podeljuje evropske ZF&F nagrade na različnih področjih. Aprila leta 2013 jo je v KIjevu v Ukrajini podelila Martinu Vavpotiču za spodbudo in pogum pri ustvarjanju za njegovo steampunk novelo Clockworks Warrior (Vojščak Urarstva). Konkluzija in ocena (vsebina) Zgodba 2,2/3 Izvedba ideje 0,8/1 Umeščenost 0,8/1 VSEBINA 3,8/5 Škoda, da je odlična zgodba le v angleščini. Avtorjev plus je dobro poznavanje tehnologije. lockworks Warrior A Steampuftk Novell« se spremeni v besno tekmovanje plenilca in plena, saj poskusajo v Urarstvu izdelati proti-proti naprave in oborozevalna spirala se zacne. A sovraznik se odloci, da bo proti Urarstvu uporabil bolj neposredno metodo ... Zgodba je tako dobra, da mi je bilo zal, da jo je ze bilo konec. Avtor nas vedno znova preseneti z nenavadnimi zasuki in dobrimi idejami. Ob tem odlicno izkorisca svoje tehnicno znanje in poznavanje fizike, kar daje njegovi ZF zgodbi se dodatno 'zacimbo'. Vsekakor bi jo bilo dobro prevesti se v slovenscino in mogoce ob tem se malo razsiriti in dodelati. Iz ocen na Smashwords in Amazon: Yvette Pelger, 13. junij 2012, 4*/4 - Cudovita zgodba, ki da krila tvoji domisljiji. Nenadoma spoznas, da si vstopil v popolnoma nov svet, ki je briljantna kombinacija vsakodnevnega zivljenja s fantazijskim, da dobis nov zagon in na novo zgradis svojo domisljijo. Ziga Valentic, 15. maj 2012, 4*/4 - Zelo zanimiva zgodba v kateri sem zelo uzival. Priporocal bi jo vsakomur, ki si zeli pobegniti v fantazijski svet in pomagati dobrim, da namahajo slabe fante, s pogumnim srcem in bistrim umom. Emmerich, 16. november 2012, 3*/4 - Kupil sem zgodbo, ker me zanimajo novi slovenski avtorji. Knjiga je bila v anglescini, kar je bilo se lazje zame. Bil sem skepticen, a sem bil nato prijetno presenecen . (sledi kratek opis vsebine) . Stil pisanja je dober, ceprav se najdejo robati trenutki, a se vseeno bere gladko. Zaplet je preprost in pisan v dobrem ritmu. Nekatere akcije so malce naivne, vendar vedno funkcionirajo v okvirju zgodbe. Vsekakor dobra novela in prava osvezitev v sedanjem pisateljskem svetu vampirjev, volkodlakov in CLOCKWORKS WARRIOR Zvrst: znanstvena fantastika v steampunk maniri Avtor: Martin Vavpotic ISBN 978-147-61539-8-8 (e-verzije) ISBN 978-961-92766-9-3 (tiskana verzija) Zalozba: e-oblika v samozalozbi, objava na Smashwords in Amazon, tiskana verzija PRO-ANDY, Andrej Ivanusa, s.p., Maribor, 2012 - dosegljiva z narocilom po posti na andrej.ivanusa@proandy-sp.si za ceno 12,00€ in poštnino. F INTERVJU i© CHERYL MORGAN Vprašanja zastavil Bojan Ekselenski Prevod v/iz angleščine Martin Vavpotič Najprej bom začel s klišejskim vprašanjem. Kaj vas je zapeljalo v vode spekulativne fikcije? Kdaj ste začutili ta klic, ki mu še danes tako uspešno sledite? To je tezko reči. Že davno je od tega. Morda so bili stripi. Špomnim se, da sem brala briljantno serijo Tri-gan Empire od Mikea Butterwortha in Dona Lawrenča, in seveda Dan Dare. In ko je Marvel UK prispel na sče-no, sem postala odvisna od X-Menov. Lahko je bila pa televizija. Dočtor Who in razne Gerry Anderson serije so bile velike zadeve mojega otrostva. Ce me sprasujete o knjigah, potem so bili romani is serije Narnia gotovo pomembni, čeprav sem prebirala knjige o mitologiji in zgodovinske romane dolgo preden sem prisla do fantazije. Vaše delo je na področju založništva, uredništva, literarne kritike in knjigarništva. Poleg tega ste aktivna na sceni nam ljubih žanrov. Pri svojem delu ste uspešni, saj ste nanizali čedno ogrlico najprestižnej-ših nagrad. Znova klišejsko vprašanje. Katera od teh nagrad vam je prinesla največ zadovoljstva? Verjetno nagrada Hugo za Najboljsega ljubiteljskega pisča iz leta 2009. Ža začetek sem dejansko premagala Davea Langforda, kar so mnogi smatrali za nemogoče. To je tudi edina nagrada, ki sem jo dobila za delo, ki je bilo samo moje in ne za urejanje del drugih ljudi. Med drugim ste lastnica založniške hiše in tudi knjigarna. Malce sem pokukal. Koliko del vam dnevno dostavijo? Wizard's Tower na splosno ni odprt za rokopise. Mi v glavnem pomagamo avtorjem, da spravijo svoja stara dela nazaj v obtok kot e-knjige. To ni nekaj, kar bi vključevalo sprejemanje rokopisov. Občasno izdamo tudi originalne zbirke in dejansko imamo eno odprto mesto ta hip, a v tem primeru najamem urednike, ki poskrbijo za rokopise namesto mene. Po kakšnem ključu naredite izbor? Kaj iščete pri literarnih delih, ki se znajdejo na mizi? Poglejte prejsnje vprasanje. Imate tudi spletno knjigarno. Tudi njo sem virtu-alno obiskal. Kako snujete njen prodajni program? Previdno in kadar imam čas. Ljudje navadno predvidevajo, da, ker imam spletno knjigarno, veliko zasluzim in si zato lahko privosčim oglasevanje. Nobena od teh dveh trditev ni resnična. Knjigarna (se) ni dobičkonosna in kakrsnokoli oglasevanje mora biti zelo počeni, najbolje zastonj. To navadno dobim s pisanjem člankov za druge internetne strani, kar mi omogoča, da vanje vstavim linke do svoje knjigarne. Kako je s fizičnimi knjigami? Pravzaprav bi moral vprašati, kakšna je usoda fizičnih knjig na področju nam ljubih žanrov? Rada imam fizične knjige. Verjetno jih ze imam nekaj tisoč. Žagotovo preveč, da bi jih prestela, se posebej ker so razprsene po več lokačijah. Dokler imajo ljudje radi knjige, bo obstajal trg zanje. Navsezadnje, ljudje se vedno kupujejo gramofonske plosče. Kljub vsemu povedanemu, e-knjige odjedajo trg fizičnim knjigam. Šo zelo priročne (sploh, če potujes ali ni-mas veliko prostora za poliče). Pričakujem, da bodo na trgu počasi zamenjale brosirane izdaje. Kar se tiče Wizard's Tower, bi se z veseljem lotila papirnatih knjig. Žal pa nimam prostora, kjer bi jih skla-disčila in si ne morem privosčiti, da bi plačala veliko Cheryl Morgan Je zelo pomembna oseba v krogih znanstvene fantastike iz Velike Britanije in ŽDA. Je uredniča in kritičarka ŽF literature in strasten knjizni molj, direktoriča fundačije BristolCon, lastniča zalozb Wizard's Tower Press in knjigarne Wizard's Tower Bookstore, uredniča spletne revije Šalon Futura, ustanoviteljiča in predsedniča Ščienče fičtion & Fantasy Translation Awards, predsedniča Šan Frančisčo Ščienče Fičtion čonventions, Inč. Nekaj časa je bila uredniča in zalozniča spletne revije Emerald City in predstavniča Fundačije za spekulativno knjizevnost. Šodelovala je pri organizačiji Worldčona v Glasgowu leta 2005, nadalje je ustanoviteljiča in uredniča informativne spletne strani Ščienče Fičtion Awards Watčh, ki spremlja zanrske nagrade. Poleg tega je bila članiča marketinskega odbora za nagrado Hugo, vodja za odnose z javnostjo konvenčije World fantasy Convention leta 2009 v Šan Joseju v ŽDA, uredniča za esejistiko in publičistiko v reviji Clarkesworld Magazine. Nagrade: 2004-nagrada Hugo za najboljsi fanzin Emerald City; 2009-nagrada Hugo za najboljsega fanovskega pisča; 2010 in 2011-nagrada Hugo za najboljsi polprofesionalni magazin Clarkesworld Magazine. Internet: www.cheryl-morgan.com/;en.wikipedia.org/wiki/Cheryl_Morgan (Na sliki: Charlie Štross in Cheryl na EUROCON 2012 ŽAGREB, foto BEK) 4 nid r S 0» naklado za tiskane knjige v upanju, da jih bom vse prodala. Prodaja po posti je zelo nadlezna in zamudna, zato razmisljamo o print-on-demand (tisk na zahtevo), kar je dandanes prečej bolje urejeno kot takrat, ko se je sele uvedlo. Upamo, da nam bo to omogočilo prodajo papirnih verzij nasega originalnega materiala. Posel ponatisov je prečej odvisen od tega, koliko avtorskih pravič ima avtor. To vprašanje je tipično za nekoga iz Slovenije. Kakšen status v okviru leposlovja imata znanstvena fantastika in fantazija? Je to nekaj, kar je na obrobju literarne umetnosti ali je njen enakopravni del? Različno. Zivela sem v Avstraliji, Kaliforniji in Veliki Britaniji. V vseh treh drzavah obstajajo literarni snobi, ampak to ni tako velik problem v Kaliforniji kot je v Veliki Britaniji. Avstralija je nekje vmes. Za primerjavo, moj prijatelj Kevin Standlee je ponosen, da ima udelezbo na Worldčonu napisano v svojem zivljenjepisu. Vem pa za ljubitelje iz Velike Britanije, ki nočejo, da je njihovo ime napisano na internetnih straneh konvenčij, da jim ne zmanjsa kariernih moznosti. Preseliva se na zabavno polje fanzinov. Če sem prav opazil, je Futura salon čisto spletna zadeva in ne elektronska publikacija, kakršen je Jashubeg en Jered, ki se distributira v PDF obliki. Kako vse skupaj deluje? Kako izhaja? Kako zbirate prispevke? No, ja, Salon Futura je trenutno na dolgi pavzi, ker si ne morem privosčiti plačila člankov. So pa elektronske verzije vseh devetih stevilk, ki smo jih izdali, se vedno dosegljive v knjigarni. To ni revija za fikčijo. Kaj je polprofesionalni magazin? V čem se Clar-kesworld magazine loči od magazina, ki mu rečemo profesionalen? Clarkeworlds, kolikor sem videl, ni brezplačen. Vse stevilke Clarkesworld so dosegljive zastonj na internetni strani. Kolikor vem je namen Neila Clarka, da tako tudi ostane. Lahko tudi kupite elektronsko ali papirnato verzijo revije in to pomaga pokriti stroske trgovine, ni pa odvisno od tega. Ne obstaja material, ki se ga najde izključno v elektronski obliki, kot velja za nekatere druge revije. Kar se tiče polprofesionalnega dela: bistvo je, da revija plača za vsebino, osebje pa za delo ni plačano. V tem se razlikuje od fanzinov, kjer nihče ni plačan, in od profesionalne revije kot je Asimova, ki ima osebje najeto za polni čas. Po mojem mnenju se zdi, da je angleška in ameriška scena precej bogatejša od kontinentalne Evrope. Je poleg jezika še kakšen drug razlog? Domnevam, da govorite o ZF&F, ne o dejanskem bogastvu. Mislim, da ni na anglesčini nič posebnega, razen to, koliko ljudi jo bere. Razlog, ki je morda vplival na Evropo je, da se je začela ZF&F pisati v večji količini na konču 19. stoletja. Evropejči smo porabili prvo polovičo Cheryl Morgan s svojim »ligenjčkom« na konvenciji Eurocon 2012 Zagreb, Hrvaška 20. stoletja za to, da smo se poskusali pobiti med seboj. To ne pomaga pri razvoju čvetoče literarne skupnosti. Kaj bi priporočili recimo nam, ki nas pesti majhen trg (skupaj nas je za 1/4 Londona), pomembnejše založbe večinoma ignorirajo domače avtorje, tudi mediji ignorirajo vse, kar je v zvezi z nam ljubimi žanri in še tisto nekaj organizirane ljubiteljske dejavnosti je zaprte v svojih samozadostnih gradovih? Ce zivite v drzavi, kjer se spekulativne fikčije ne čeni, potem je najbolje, da se vključite v mednarodno skupnost. Počasi zmagujemo v kulturni vojni, zato bo tudi vasa drzava postala bolj prijazna do ZF&F. Medtem pa bi prispevalo k spremembam, če bi kdo od Slovenčev postal znan na globalni sčeni. Je dovolj konvencija, čeprav na njej ni nobenega založnika, o njej nihče ne piše in gostje iz tujine po številu presegajo domače obiskovalce? Imate kakšen zanimiv napotek, saj ste izkušena na področju kon-vencijske dejavnosti? Seveda je to konvenčija. Vsekakor ne potrebujete zaloznikov ali medijske pokritosti. Moralo bi vas veseliti, da privabite več tujih gostov kot domačih. S tem po-kazete, da počnete nekaj, zaradi česar so ljudje za udelezbo pripravljeni potovati. Ko smo najprej začeli z Bri-stolCon, se je udelezilo malo nad 50 ljudi. Zdaj jih dobimo več kot 250 in se vedno nas je vsako leto več. Ce imajo ljudje radi, kar počnete, potem se bo beseda raz-sirila. Kje so na mednarodni sceni priložnosti za majhne, kakršna je Slovenija? Eno pot kaže naša soseda Hrvaška. Je še kakšna druga pot? Hrvaska je verjetno vasa najboljsa odločitev, ker je tako blizu in ker ima tako aktiven fandom. Morda so konvenčije tudi v drugih bliznjih drzavah s slovanskimi jeziki. Ne vem, kako dobro se med seboj razumete, a Danči, Norvezani in Svedi znajo zelo dobro sodelovati, ker se prečej dobro razumejo. Poleg tega obstaja čel kup konvenčij, kjer je uradni jezik anglesčina, a za ude-lezbo taksnih je treba dobro znati jezik in imeti denar za potovanje. Bi na kratko opisali, kako poteka vaše delo pri organizaciji konvencij, kjer ste med sodelujočimi v organizaciji? Na kratko? No, bom poskusila. Obstajajo tri glavne stvari, ki jih je treba narediti pravilno. Najprej je treba najti prizorisče, ki si ga lahko privosčis in da ustreza dogodku, ki ga prirejas. Potem je treba najti koga, ki bo pripravil zanimiv program aktivnosti in poskrbel, da gre vse po urniku. Na konču je treba najti se nekoga, ki bo poskrbel za denar in članstvo. Če ti uspe narediti vse to, potem bi moralo biti vse v redu. Dobro je imeti voditelja, ki zna dati ljudem navdih. Ne glede na to, kako dobro se pripravis, zadnjih nekaj tednov pred dogodkom bo vladala panika. Veliki dogodki kot je Worldčon so, seveda, veliko bolj zapleteni. Katere so po vašem mnenju tri najpomembnejše svetovne in tri najpomembnejše evropske konvencije? Za svetovne konvenčije je samo ena: Worldčon. Nobena druga konvenčija ni tako resno predana temu, da je mednarodna. Niti priblizno ni tako dobra, kot bi lahko bila, a tako je v glavnem zato, ker veliko drzav nima dovolj dobro usklajenega fandoma, da bi jo dobro organizirali. Vendar pa gre pogosto v Avstralijo, Veliko Britanijo in Kanado. Bila je ze v Nemčiji, na Nizozemskem in Japonskem in upamo, da bo sla kmalu na Finsko. Evropa je bolj zanimiva. Euročon je malo preveč improvizirana stvar, je pa zanimiva njena predanost potovanju v zelo raznolike drzave. Je pa lahko konvenčija zelo monotona, odvisno od aktivnosti lokalnega fandoma. Nekdanja svedska in hrvaska Euročona sta bila zelo dobra in upam, da bo novi ESFS svet nasel način, kako konvenčijo izboljsati. S slovenskega vidika, najboljsa stvar glede Euročona je, da je konvenčija z angleskim jezikom, ki se jo udelezi veliko ljudi, za katere anglesčina ni materni jezik. Torej kljub temu da tam ne bo veliko Slovenčev, bo pa veliko ljudi, ki se bodo morali truditi z anglesčino. To naredi obisk anglesko govoreče drzave manj naporen. Obstajajo velike konvenčije v mnogih evropskih mestih, a večina jih je prirejenih v lokalnih jezikih. Udelezi-la sem se Imaginales v Frančiji in je bila odlična, a treba je razumeti nekaj frančosčine ali pa imeti frančoske prijatelje, da se človek znajde. Ugibam, da bo enako veljalo v Nemčiji, Spaniji in drugod. Druga moznost je Easterčon v Veliki Britaniji. Utegne biti ogromen in vedno se ga udelezi veliko vrhunskih pisateljev. A Britanči niso res naklonjeni tujim obiskovalčem in se premika po Veliki Britaniji. Potovanje po Veliki Britaniji okoli Velike noči pa je prava mora. Moj nasvet je pogledati, katero leto bo Easterčon tam, kjer je lahko dosegljiv tujim obiskovalčem, kot je bil nedavno v Heathrowu. Se bolje, pojdite na londonski Worldčon. V zadnjem času opažamo povečan obseg fantazije naproti znanstveni fantastiki. Vsaj splošni javnosti so bolj znani Rowlingova in Martin naproti recimo Strossu. Kako bi to komentirali? Okusi bralčev pridejo in grejo. Trenutno se nihče ne zanima za letanje po vesolju in vsi poznamo tezave potovanja hitreje od svetlobe. Ko bo vesoljski turizem dobil krila ali ko bo nekdo izumil hiperprostorski pogon ali ko bo SETI nasla dokaze o izven-zemeljskem zivlje-nju, bo ZF spet popularna. Zakaj so zdaj pravi hit zombiji? Zombiji so nadomestek za ekonomsko groznjo, ki jo predstavljajo ljudje, drugačni od nas samih. Trenutno gre svet skozi močan ekonomski preskok in anti-imigračijska mnenja se pojavljajo povsod. Obstajajo tudi varčevalni ukrepi, ki hočejo zadrzati delavski razred, kjer je, in ohraniti bogastvo eliti. Ne preseneča me, da so zombiji trenutno tako popularni. Dajmo se malce pošaliti. Kaj bi bili raje - vampir-ka, zombi ali volkodlakinja? Jaz sem leopardlakinja. Pri nas v Sloveniji prodajne številke in dejavnosti na bralnih forumih kažejo trend, da mlade ženske več berejo od mladih moških. Ste mogoče to opazili tudi na razvitih trgih (Anglija, ZDA ipd.)? Da, to je zelo pogost trend. Ne poznam drzave, kjer ne bi bilo tako. Imate kakšen vpogled v stroko, ki teoretično raziskuje znanstveno fantastiko in fantazijo? Imate s tem kakšne izkušnje? Morali bi vprasati ljudi kot je John Clute, Farah Men-dlesohn ali Gary K. Wolfe. Oni so veliko boljsi v teh rečeh kot jaz. Rada imam literarno teorijo, vendar pa nisem strokovnjak. Je lahko ignoranca stroke domačih avtorjev in nasploh ZF&F tudi eden od vzrokov za marginalizaci-jo ZF&F? To je tezko reči, ker ne poznam vasih lokalnih pogojev. Mozno je imeti cvetoč trg, ki temelji na uvazanju in prevajanju, a izdajati originalna dela v vasem mater-nem jeziku lahko prečej pomaga. Kateri ZF roman, izdan v zadnjih dveh letih bi bil vreden, da po njem posnamejo film? Če bi vi odločali, koga bi najeli za režiserja, scenarista in za glavne vloge? Romani ne postanejo dobri filmi. Razlog, da je toliko filmov narejenih po delih Philipa K. Dicka je to, da je pisal izvrstne kratke zgodbe. Filmi so tako veliki projekti, da jih ponavadi ne osnujejo na novejsih izdajah. Kljub povedanemu pa sem slisala, da je Leonardo di Caprio kupil pravice za 'The Shining Girls' avtorice Lau- ren Beukes. Vesela sem za Lauren in upam, da bo slo vse v redu. Neil Gaiman je prav tako povedal, da nastaja film po njegovi kratki zgodbi »How To Talk To Girls At Parties«. To bi utegnil biti dober izdelek. O filmih ne vem nič, zato ne morem komentirati, kdo bi moral sodelovati, razen tega, da je prečej bolj verjetno, da si bom film ogledala, če v njem igra Robert Downey Jr. Za konec dajva še nekaj zabavnega. Bi v filmu prevzeli vlogo vampirske kraljice ali kraljice volkodlakov? Leopardlakinja, prosim. A če moram izbrati, potem naj bo vampirka, ker ne bi za nič na svetu igrala psa. Še naprej vam želim obilo uspehov in upam, da se vidiva na kakšnem od dogodkov. ISSUE 82J •L • http://www.salonfutura.net/ Cheryl Morgan je založnica Salon Futura.. David Tallerman • Ian McDonald • Sunny moraine daryl gregory • vaj ra chandrasekera http://clarkesworldmagazine.com/ Cheryl Morgan je bila izdajateljica tega magazina. <> POGLEDI m VITEZI IN ČAROVNIKI AVTOR: BOJAN EKSELENSKI Ocenil A. A. Urednik portala Drugotnosti večkrat poslje kaksno zeljo po rečenziji ali vtisih ZF&F del, zlasti domačih av-torič in avtorjev. Sebe imam za bralča vsega s pridihom ZF&F. Se pomnite drugovi i drugariče čase Polarisa, ko smo se mastili z Asimovim, Nivenom ali Herbertom? Se pomnite čase TZS? To je bil zlati vek za fane ZF-ja. Odrasčal sem tudi ob domačih avtorjih. V času iskrivega Pečjaka, zmohtnega Remča in se nekaterih so bili slovenski avtorji del svetovnih trendov in njihova dela so izhajala z resno podporo. Bili so delezni resne strokovne debate in njihova dela niso oblezala v zakotju kot polizdelki obskurne produkčije. Se pomnite esejista Draga Bajta? Pobrskal sem po spletu in ugotovil, da je omenjeni gospod dobil daljnega 1983 čelo ESFS nagrado za esej. Takrat je bil Euročon v Cankarjevem domu. Kaj pa danes? V knjigarnah na domače avtorje skoraj ne naletis. Oni dan me je zenska za pultom v Konzorčiju butasto gledala, ko sem spraseval za Ivanusev Svetodrev in Ekselen-skovo Votlino skrivnosti. Upravičeno? Nekatera domača dela so res sramota za vse sodelujoče. Ampak pustimo to za kdaj drugič. Ta zapis je namenjen edini resni sodobni slovenski ZFF seriji z zgledno podporo, ki prekasa mnoga tuja zveneča avtorska imena. Seveda naj takoj dodam, da za podporo ne skrbi zaloznik, temveč avtor sam. Govorim o sagi Vitezi in Carovniki Bojana Ekselenskega. Poskusite priimek izgovoriti na glas in spoznali boste nov način lomljenja jezika. Malče sem pobrskal in ugotovil, to je čisto pravi priimek zivega človeka. S sago sem se prvič srečal lani januarja. Prej sem zadevo opazil, vendar nisem zagrizel. Naletel sem na vabilo predstavitve v Celju, ki ga je avtor raztrosil po vseh brezplačnih medijih. Tam me sičer zaradi sluzbe-nih aktivnosti ni bilo, a me je pritegnil plakat. Poguglal sem in striček Google me je zasul z linki. Tedaj sem izvedel, da je izsla druga knjiga iz sage. Po slikah in tra-ilerju sodeč je slo za spodoben izdelek, kar si ljudje tudi zasluzimo. Poiskal sem tudi prvi del. Kaksen je? No, ta je ... pač, prvi del z naslovom Indigo otroči. O tem seveda kasneje. Sredi dečembra sem se dokopal do tretje knjige iz sage, Votline skrivnosti. Sem moral čakati, ker je knjiga ves čas izposojena. Naredimo torej obnovo vseh treh knjig, kot so bile izdane: Indigo otroči (2007), Indigo novi svet (2011) in Votlina skrivnosti (2012). Indigo otroci Najprej sem se lotil Indigo otrok. Preden sem se sedel k temu pisanju, sem na spletni strani videl najavo prenovljene izdaje. Verjemite mi, ta je potrebnejsa od vode v Sahari. V knjizniči sem naletel na prečej izrabljene Indigo otroke. Kako je bil videti prvi stik? Mehka vezava, amatersko čudo imenovano naslovniča, je skupaj s pačkari-jo imenovano zemljevid na notranjih platničah brča pod rebra dobremu oblikovanju. Knjiga je drugače konkretna opeka s 500+ stranmi, obsirnimi dodatki in (hvala bogu) lepo berljivimi fonti. Vsaj nekaj. Ampak naslovi poglavij ... Avtor je zaigral oblikovalča in pokazal, da nima pojma. Ja, tako hudo je. Najprej sem prelistal dodatke. V tej fazi sem ze postal prijetno presenečen. Bojan se je za razliko od mnogih slovenskih avtorjev dela lotil resno in natančno. Nikakor se ni zadovoljil z levoročnim odnosom do obravnavanega. Veste, v tujini je navada, da avtor naredi čelo disertačijo o tematiki, ki se morebiti samo dotika vsebine romana. Tudi tukaj se je videlo ogromno studija in občutka za detajle. Ampak dodatki so samo sladiča. Kaj pa glavna jed? Zgodba se dogaja v dveh vzporednih svetovih. Njuno medsebojno razmerje je čisto pravi, trdi, torej hardčore ZF. Vse temelji na sodobnih fizikalnih dognanjih, ki ga sičer natančno razumejo samo zakajeni fiziki okoli ha-dronskega pospesevalnika. Ker sem po profesiji fizik in matematik, sem se imel pri opisu fizikalnega dela prav fino. Nobenega kr'neki pletenicenja, nobenih klofut zdravi pameti. Nas svet 'se dogaja' v ZF prihodnosti. Drugi svet je magicni anticni svet, posejan s klasicno fantazijsko floro in favno. Sicer ni vrhunec izvirnosti, a ni zalitev za zahtevnejsega bralca. Zgodba se zacne kot klasicna epska fantazija. Mlad pastircek (dijak) Boris, maturant letnika 2065, med poukom slovenscine (tudi mene je dajalo med ceremo-nialnim predavanjem o Ketteju in Murnu) zaspi in se zbudi v pravljicni dezeli. Hip, hip, hip, strasni trik, v sebi ima moci Mesaraha, nekaksnega bozjega pretepaca in carovnika. To pastirce mlado lahko resi svet pred ulti-mativnim zlobcem, utelesenjem Elejle iz nedrij kaotic-nega pekla. Tukaj so se pomagaci ene in druge strani, dijaska scena z razredno razdelitvijo na gornji in spodnji druzbeni del in z obicajnimi tegobami maturanta. V drugem svetu imamo vojno in politicne spletke. Obe zgodbi se dogajata loceno in imata samo posredno stic-no tocko, nekaksen pozabljen kos Rimskega imperija (celo razlozeno je, cemu je tako). Kljub vsemu pa (na sreco) ne gre za klasicno deratizacijo grdavzev. Zgodba, razpeta med oba svetova, ima jasne koledarske termine. Poleg klasicnega fantazijskega kvestanja in cveka imamo se ZF realnost, kriminalko in konec, ki dopusca nadaljevanje ali pa tudi ne. Pac odvisno od avtorjeve zelje po nadaljevanju. Konec je torej dovolj jasen. Morebiti naj podam se veselje sprico dejstva, da junaki in antijunaki niso ameriski izvozniki demokracije, temvec domacini iz Slovenije. Zal pa je delo po izvedbeni plati amatersko, da bolj ne more biti. Uredniska roka bi pocistila znaten del nepotrebnih litanij, lektor bi iztrebil precej slovnicnih napak. Tudi vsebina je veckrat malce v zraku, vecji del likov je podobnih lepenkastim izrezkom. Bojan je dolo-cene dele spisal na hitro, a drugje nam deli nepotrebne duhovne domislice ali nas vodi na turisticni ogled znamenitosti. Vsaj dve tretjini knjige gre zgodba po upokojensko ob upokojenskih cajankah s piskoti in cajem, a na koncu le dobi zalet tekoce, morebiti celo adrenalinske pripovedi. Najbrz je zelel temeljito pripraviti teren za obracun, a je ta priprava zaobjela prevelik del knjige. Ker ni imel urednika, je pac nastalo, kar je. Kljub vsemu sem se imel fino, saj do zdaj se nisem naletel na domace delo, ki bi tako spretno zmesalo toliko zanrov. Posamezne niti zgodbe vodi suvereno. Zabaval sem se ob slengu. Kot bi hotel z nacinom govora prikazati posamezne like. 500+ strani je hitro minilo in zazelel sem si se. Torej berite naprej. Indigo novi svet Indigo novi svet je v primerjavi z Indigo otroci nekaj cisto drugega. Naslovnica in slike poglavij je delo vrhunskega ilustratorja Marka Jordana (pise v kolofonu), o njem sem tudi poguglal. Tudi zemljevid je izdelek profesionalca (ali vsaj profesionalnega orodja, ki ne omo-goca zmazka). Nekaj cisto drugega od packarije v Indigo otrocih. Oblikovanje besedila je vrhunsko. Prelom je opravil Andrej Ivanusa, ki se ocitno spozna na ta posel (tudi o njem sem poguglal in vidim, da je tudi sam zanimiv avtor, a o tem drugic). Lektor je bil Zoran Pevec (tudi o njem sem vprasal ljubega Googla). Tudi za ta del posla se vidi profesionalizem. Kaj naj recem? Gre za Bojan Ekselenski EZ1 in ČAROVt* Indigo Novi Svet licen izdelek, popolnoma primerljiv z najboljso tujo konkurenco. Koncno je nekdo zelel dokazati, da znamo tudi v Sloveniji narediti primerljiv knjizni izdelek. Toda to je, navkljub pomembnosti ob stiku s knjigo, samo majhen del. Kaj ti pomaga super embalaza, ce je notri bikov kakec? Znova sem se najprej podal na strani dodatkov. Bojan je tudi tu radodarno razkazal, s kaksno pedantnos-tjo se je lotil gradnje svojega ZF&F sveta. Imamo cisto pravi prirocnik vilinske magije, kroniko kraljev predce-sarske ere Drugotnosti (v njegovi vilinscini se ime sveta izgovori Elem Jered) in se malce igre mitoloskega pes-njenja. Ta del pokaze avtorjev studij razlicnih ved. Ampak vse to je brez smisla, ce zgodba sepa. Je ponovil napake prvenca? Na sreco ne. Delo je lektorsko, oblikovno in urednisko cisto, torej popolnoma na ravni tujih del. Morebiti samo uredniku manjka malce filigranskega obcutka, a o tem kasneje. Zgodba se zacne 3 leta po zakljucku Indigo otrok. Znova spremljamo dve svetovni niti, dve vzporedni, delno prepletajoci in soodvisni zgodbi. Nasa ZF realnost je dobro prikazana skozi obcasno zabavne prigode, ki lepo uravnotezijo temacni ton vse konkretnejsega nastopa Elejle. Imamo izlet na studentski zur (cago), upo- Bojan Ekselenski VlTEjö in ČAROVNIC Votlina Skrivnosti . ILL - r m ll^^Hrv p- - k JMJy kojensko cajanko, prizorisce atentata, popelje nas v politicno pedofilsko afero, lokalno blaznico in prica smo demoliranju Vojnika, mesteca poleg Celja. Pravi prelom z zanrskimi kliseji si Bojan privosci v anticnem vzporednem svetu. Skoraj drzno preseka kar nekaj klisejev in jim crno - belo obleko prebarva z odtenki sivin. Tako imamo recimo vojno med Vilini in Mesarahom. Cesarstvo pade pod vpliv Vzhodnega carstva. Pravzaprav se v tej corbi sploh ne ve, kdo je pozitivec in kdo negativec. Vsi so zdaj na eni, zdaj na drugi strani, pac odvisno od trenutnih potreb. Ta del je spretno prikazan in nam demonstrira, kaj vse ljudje naredijo za scepec moci, dostop do surovin in se kaj. Cisto prava kritika obstoje-ce kapitalisticne druzbe. Tu bi se spotaknil ob klise 'crnega' vzhoda. Cemu mora vsaka kanalizacija potekati od vzhoda proti zahodu? Morebiti je to del mitologije zahodnega sveta. Kdo bi vedel? Na sreco ni teroristov in izvoznikov demokracije. Spletke v nasem in tujem svetu se prepletajo in kar je najlepse, so realisticne, prikazane z veliko mero poznavanja zgodovinskih zakonitosti. Liki so bolje predstavljeni, kot v prvencu. ZF prihodnost nasega sveta je marsikje preroska, nit je lepo speljana do bombasticnega in skrajno intrigantskega izteka. V Drugotnosti je malce prevec zgoscenosti, saj je likov in nians osebnosti kar precej. Ne bi bilo odvec, ce bi avtor porabil malce vec casa za spodobnejsi razvoj nekaterih kosov dogajanja. Tako pa nas neusmiljeno mece iz ene vojne v drugo spletko in nazaj. Princesa Aleja, princ Aldus, zviti Artus in ostali skacejo iz ene v drugo sceno in avtor nam ne ponudi potrebnega predaha. Iztek vseh niti zgodbe nas navezuje na nadaljevanje. Po prebranem v vodi in na kosteh cutim se vec zanrskih inovacij in preseganja literarnih klisejev. Malostevilna so literarna dela, kjer recimo glavni junak tako neumno stopi na spolzka tla in z gandzo med zobmi zapluzi v prah neuspeha. Knjige ne bi priporocil premladi publiki. To ni knjiga za mlade otrocicke, saj je notri precej opisov seksanja, drogiranja, varanja in podobnih zacimb zivljenja. Na sreco ti opisi niso sami sebi namen, temvec sluzijo na svez nacin povedani zgodbi. Vsaka niansa ima svoje ozadje. Med vrsticami je veliko za razmisljanje. Inteli-gentnejsi ter razmisljujoci bralci, ki prezirate zanrski pofl, boste prisli na svoj racun. Morebiti bi pograjal finalni uredniski pregled, saj so obcasno nekatere besede nerazdruzljivo spojene. Na sreco prakticno ni slovnicnih napak, kar je OK. Knjigo sem z uzitkom pohrustal v nekaj opoldnevih in vecerih uzivanja ob Jadranu. Vsaka ura branja pricara vsaj kak-sno uro razmisljanja o zivljenju. Ta knjiga je dokaz, da ZFF ni nujno pofl. Votlina skrivnosti Votlina skrivnosti je nekaksen uvod v sago. Tudi knjiga je tanjsa od obeh glavnih delov. Razumljivo, kajti zgodba se ves cas dogaja v nasi bliznji prihodnosti, brez skokov v drugi svet. Oblikovno je skladna z Indigo novim svetom. Torej imamo umetnisko naslovnico, skladno oblikovanje in obrtnisko popiljeno vsebino. Dogajanje je postavljeno 19 let pred dogodki v Indigo otrocih in 22 let pred Indigo novim svetom. Spremljamo zvezdniska angleska arheologa Mary in Neila med izkopavanjem v Kumranu. Tam pride do nezgode in odkrijejo zapecateno votlino s tujskimi artefakti. Iz arheoloskega trilerja kmalu prestopimo na stran ZF, akcije in fantazije. Mary zaradi radovednosti prebere najstrasnejsi urok in ta zacne delovati. Nastane zmes-njava. Arheoloski triler se umika ZF&F-ju. Magicno vse mocneje vstopa v svet racionalnega razuma. Na sceno stopijo razne organizacije in agencije. Zgodba se tekoce iztece v bombasticni zakljucek in nas odlicno pripravi na zgodbo glavne serije. Liki so zivi, napredujejo in so napredek tudi glede na Indigo novi svet. Zlasti je avtenticen arogantni, zlovoljni in srditi Neil. Vsaj meni se je zdel prav odvraten. Moram omeniti se hecnega fizika Mohameda. Tudi tukaj nimamo crno belih likov, temvec so vsi znotraj odtenkov sivine. Morebiti bi lahko avtor malce zmanjsal kolicino pogovornih fraz. Saj ne, da motijo, a veckrat ne doprinesejo k vzdusju. Roman ni predolg (200+) strani, nima dodatkov in je v tej formi cisto klasicno delo. Morebiti naj omenim, da je delo ocisceno slovnicnih napak, le tu in tam je pona-gajal tiskarski skrat (2x manjka zakljucna vrstica, a na sreco nima vpliva na dojemanje vsebine). Ekipa, ki je ustvarila Indigo novi svet je tu uspesno ponovila delo. / • Končna ocena Pri očenjevanju se poskusam drzati priporočil, zapisanih na portalu Drugotnosti (ga priporočam za branje, če so vam ŽF&F dela blizu) in ze nekaj let izhajajočem Jasubeg en Jered (upam, da sem prav napisal). Upam, da bo urednik magazina imel pri prenosu manj dela. Indigo otroci: Škupaj 6,1/10 - Uzitno, čeprav daleč od preseznika zaradi amaterizma pri oblikovanju, ure-dnistvu in lektoriranju. Vsebinski del izgubi zaradi pre-čejsnje lektorske in uredniske zapačanosti. Kljub vsemu jo priporočam vsem ljubiteljem Martina, Tolkiena in podobnih. Oblikovni del: Knjiga ima odlično spletno podporo na portalu www.vitezičarovniki.čom, čena ja zdaj izjemno ugodna (9€) in kljub pomanjkljivostim predstavlja dober nakup. 19€, kolikor pise na knjigi je seveda v luči amaterizma daleč preveč. Ce ste knjigo kupili po tej čeni, vam je avtor dolzan znaten popust pri nakupu katere od njegovih knjig. Indigo novi svet: 8,9/10 - Odlično delo z vrhunskim oblikovanjem in ugodno čeno. Vsebinski del: Delo predstavlja odlično literarno delo. Šlog pisanja, vodenje zgodbe in liki so odlični. Ni nepotrebne slame (G. R. R. Martin, me slisis?) Mogoče manjka kaksen opis ali razlaga za lazje spremljanje zgodbe, zlasti v Drugotnosti. Knjiga je vredna branja. Indigo novi svet dokazuje, da je moč narediti kvaliteten knjizni produkt tudi v domači reziji. Oblikovni del: Vrhunska očena za vrhunsko izvedbo. Špletna podpora je zgledna in nima konkurenče v domačem prostoru in tudi mnoga tuja dela tu zaostajajo. Če pomislim, je spletna stran delo avtorja. Nekaj oblikovnih skratov ne smem spregledati, zato je očena za oblikovni del malče nizja, dasiravno gre za primer vrhunsko oblikovanega izdelka. Knjiga v prosti prodaji stane ugodnih (za ta obseg in kvaliteto) 29€, prek spleta je nekaj čenejsa. Gre za dobro nalozen denar. Votlina skrivnosti: 8,6/10 - odlično, v ničemer ne zaostaja za najboljsimi uvozenimi deli. Vsebinski del: Knjiga je odličen slovenski roman. V navidezno akčijski vsebini se skriva prečej podtonov z opozorili glede postavljanja razuma pred ostale vidike osebnosti. Knjiga je fino branje za vse ljubitelje 'danbrownovskih' zarot, zakulisij religije, tekoče akčije in seveda ŽF&F-ja. Oblikovni del: Odličen izdelek. Špletna podpora sičer ni na ravni glavnega dela sage, manjka kaj o Kumranu ipd, vendar se vedno pred podobnimi deli v Šloveniji. Oblikovanje je na ravni Indigo novega sveta, manj je nerodnosti in izdelek je ličen za v roke. Cena 25€ v redni prodaji (20€ prek spletne strani) je sorazmerno ugodna, čeprav je pri Indigo novem svetu razmerje čena -dobljeno za denar ugodnejse in je dober nakup za ljubitelje dobre literature. Skupni občutek Vitezi in Carovniki so trenutno edina slovenska fantazijska saga, ki po zasnovi in izvedbi presega zanrske klasifikačije. V vsaki od treh navedenih knjig so elementi sodobne fantazije, znanstvene fantastike, trilerja, ak-čije in se kaj bi se naslo. Žadnji dve knjigi sta znaten presezek tudi v oblikovnem smislu (glede na stanje na slovenskem trgu). Špletna stran je obsirna, polna dobrot, vendar pogre-sam malče več stilskega ravnotezja. Novi profesionalni zemljevid je sičer ličen, vendar se nedodelan in avtorju bi priporočil manj igranja s fonti. Priporočam vam downloadanja trailerjev, ki nakazujejo, da nas letos čaka kar nekaj knjiznih izdelkov. Žlasti trailerja Indigo otroči in Duhovi Aldeverga prinesejo kar nekaj novega v obsiren in filigransko uravnotezen svet. Morebiti bi pohvalil se nagrajevanje obstoječih kupčev knjig pri naročilih in nakupih novih knjig. ®NE BOJ SE MAGIJE® FILMSKE MEDZVEZDNICE (6) -IZ VSEH KRAKOV GALAKSIJE Pripravil Andrej Ivanuša Vsekakor bi lahko o filmskih vesoljskih ladjah pisali še v mnogih številkah 'našega ljubljenega nam fanzina', vendar bo potrebno enkrat le pritisniti piko. Torej je to tokrat. Pregledal sem še nekaj filmov in TV serij ter za konec pripravil pregled filmskih medzvezdnic z vseh krakov galaksije. Nedvomno je res, da nisem predelal več kakor 10% vseh plovil. Če menite, da katero manjka, pa pošljite prispevek o njem. Z veseljem ga bomo objavili. RAKETNA LADJA DR. ZARKOVA Vsekakor se moramo najprej ustaviti pri klasiki in sičer pri filmu Flash Gordon iz leta 1936. Plovilo je oblikoval Ralph Berger za TV serijo v stilu 'odstekanega' art dekoja, ki je takrat veljal za posebej futurističnega. Torej je to bilo res najboljse plovilo, ki bi ga naj izdelal genialni znanstvenik in prijatelj Flasha Gordona dr. Hans Zarkov. Hm, čudna kombinačija nemskega imena in ruskega priimka, ampak očitno je bilo to takrat zelo eksotično. Plovilo je v obliki metka s stirimi krilči in se dvema stabilizatorjema. Menda jo poganjajo neki 'iskreči' motorji. Vsaj tako je bila videti raketa med poletom. V zadnji del so ji napha-li bozične iskriče in jih prizgali. Raketa je visela na skoraj nevidnem najlonu, ozadje pa so veselo vrteli na dveh valjih, da je bilo videti kakor polet. Tudi pri novem filmu iz leta 1980 so v globalu ostali pri isti obliki. Pomembno je bilo, da se čim bolj razlikuje od psihedelič-nega planeta Mongo in njegovih hipijevskih kraljestev. SMETIŠNICA Tole je pa zagotovo najbolj noro plovilo, kar so jih ustvarili filmarji. Imenovano je Garbage Sčow (smetisniča) in se je pojavilo v ameriski TV seriji Quark leta 1978. Narejeno je v stilu Roddenberryjevih plovil iz serije Star Trek. V bistvu je to plovilo, ki po vesolju nabira smeti - odsluzene dele satelitov in vesoljskih ladij. Vsekakor ne moremo mimo sivo-zelene barve in domi-slene sestave, ki so jo ustvarili pri United Galaxies Sanitation Patrol. No, povezava z Zvezdnimi stezami je očitna in nujna, saj to znamenito serijo obilno parodirajo. Tudi tako, da za zaplet uporabijo kar originalni sčenarij in dodajo odstekane gege. THE LEWIS & CLARK in EVENT HORIZON (1997) Karkoli si ze mislite o zgodbah z duhovi v vesolju, ki jih pridno produčira Paul W. Anderson, morate priznati, da pa se zelo potrudi pri oblikovanju vesoljskih plovil. Večino tega je zakrivil oblikovaleč Joseph Bennett. V filmu vsi občudujejo 'ta glavno' medzvezdničo. Tako marsikomu uide majhna ladjiča Lewis/Clark, ki je poimenovana po dveh raziskovalčih Afrike. Njena odlika je, da je resnično dobro oborozena in je primerna za pristanek v vseh pogojih, tako na planetih z gostejso ali redkejso atmosfero ali tudi brez nje. Mogoče bi jo bilo čelo izdelati in uporabiti kdaj na kaksni bodoči vesoljski odpravi človestva. Hm, upam vsaj, da nam bo kdaj res uspelo. Bennett je v intervjuju dejal, da so zeleli doseči dve popolnoma drugačni estetiki pri tej ladji od tiste, ki jo ima Event Horizon. Kot osnovi je vzel linije, ki jih ima helikopter, ki na oljne plosčadi dovaza opremo in moze. S tem plovilom so posneli tudi sekvenčo, ki prikazuje resevanje posadke z asteroida v stilu resevanja z oljne plosčadi. »Bila je res lepa sčena, ampak trajala je skoraj dvajset minut in je nikakor nismo mogli stlačiti v film, ki bi nj trajal 90 minut. Skoda!« je izjavil Peter Bennett. O sami Event Horizon le to, da je res mogočna vesoljska ladja, ki je bila potrebna, da reziser in sčenarist Anderson prikaze vse svoje obrtno znanje in da naredi film čim prepričljivejsi. Sičer pa tudi slika pove več, kakor tisoč besed. Kaj pravi Joseph Bennett: »Event Horizon je grozljivka v vesolju, torej mora biti strasljiva tudi vesoljska ladja. Tako dosezemo potrebno 'atmosfero' v filmu. Zato je plovilo nadgradnja normalnih medzvezdnič. Pravzaprav mora biti vesoljska hisa strahov. Začel sem z fuzijskim reaktorjem in okrog zgradil Notre-Damski čerkvi podobno gotsko arhitekturo. Eh, zdi se nekako sado-mazo ... vse skupaj je pravzaprav videti bolj kot kaksen gigantski insekt, rečimo kot kaksna predimenzionirana osa.« DARK STAR To je tudi naslov filma iz leta 1974. O njem smo v rubriki Nostalgija ze pisali v eni od stevilk JeJ. Ron Cobb je zakrivil obliko vesoljskega plovila. Takrat je bil uradno zaposlen na NASA kot risar. Popoldan pa je risal komične stripe za lastno zabavo in za dopolnitev 'zepnine'. V Pančake Hause (hisa palačink) se je sestal z oblikovalčema filma Johnom Carpenterjem in Danom O'Bannonom. V razgovoru po hitrem kosilu je k sebi potegnil prtiček in nanj naskičiral obliko vesoljske ladje. Narejena v stilu takratnega razumevanja vesoljskih plovil: elegantne linije, velike svetle povrsine oplate in enostavna oblika. Kasneje so bila podobno oblikovana majhna atmosferska plovila (shuttle) v seriji Star Trek. Vsekakor je bila ladjiča dobro oblikovana, le triki so bili se zelo ubogi. Danes se zdi prav smesna sčena, ko ladja leti skozi elektromagnetni vihar. Zdi se, kakor da bi nekdo prizigal roznato luč in tu in tam spustil strelo. Ampak ideja z inteligentno bombo, ki meni, da je na poti samouničenja, a v resniči je se vedno pripeta na matično ladjo, in pri tem filozofira o smislu zivljenja, je se vedno neverjetna. ALIEN DERELICT Izvenzemeljska nasedla vesoljska ladja je prva sčena na tujem planetu v filmu Alien (1979), ki je spodbudila se druge, da so se lotili filmov s podobno tematiko. Spet je bil zraven Dan O'Bannon, ki je skupaj z Ronom Shu-settom pripravil presenečenje posadki vesoljske ladje Nostromo v obliki zabubljenih xenomorfov, ki se nato spremenijo v skorpijonaste hitro bezeče spake, da bi se na konču prelevili v posast prve klase z dvojnim zobovjem na dvojnih čeljustih in s sposobnostjo valjenja nekaj sto tisoč jajč v nekaj urah. Grozljivo, vam rečem! Vemo, da je bil za film sokriv se Ridley Sčott, ki je dejal: »Z obliko tega plovila smo imeli kar nekaj tezav. Nihče ni znal povedati, kako bi naj reč izgledala. Nas umetnik Giger je naredil kar nekaj skič in nam pokazal nekaj svojih knjig. Na sestanku sem se potem zalotil, da strmim v njegovo knjigo Nečronomičon, kjer je narisal nekaj, kar je se najbolj spominjalo na glasbeni instrument. Potem sem jim to pokazal in vprasal, če jih ne spominja na čroissant ali pa na boomerang. Nekako smo se strinjali, da bi to lahko bila osnova. Na konču je nastalo plovilo, ki ni spominjalo na nič, kar so doslej na filmu upodobili. Je podobno zlomljeni medeniči ali kolku kaksne zivali, ki moli dve nogi v zrak. Ima dve ali tri odprtine na boku, ki moteče spominjajo na vagino. Se dobro, da niso na sredi med nogama .« Ginger je dejal (Starlog, september 1979): »Cas je bil zelo kratek, denarja pa malo in tako nismo nič naredili čisto dobro. Tesno sem sodeloval s Peterom Voyseyjem, ki je oblikoval model. On je bil eden od redkih, ki je razumel moj - vizualni jezik. Zadovoljen sem z obliko, ... tudi posnet je zelo temačno, pravzaprav se bolj odraza kot senča v ozadni svetlobi. Deluje zelo resno, čeprav je nared iz plastičina in polistirena, ki prekrivata kovinske nosilče.« THERODGERYOUNG 'Plovilče' se pokaze v polni luči v filmu Starship Troopers (1997). Pravzaprav je to enkratna bojna vesoljska krizarka, ki jo proti konču filma suvereno upravlja mlada kapetanka. Vesoljske ladje za film je oblikoval Thunderstone team, ki deluje v okviru korporačije Sony. Izdelovaleč modelov je bil George Willis in je porabil leto dni in pol, da jih je do potankosti izdelal. Veliki so od 15 čm do 5,5 metra. Za mnozične prizore so tudi izdelali potrebno stevilo ladij, s tem, da so bili ozadni modeli manj detaljno narejeni. O gradnji je Willis dejal: »Takrat se ni bilo super-računalnikov, ki bi zmogli animirati mnozične sekvence. Problem so resevali tako, da so narisali le eno plovilo in ga potem s copy-past tehnologijo razmnozili. Ampak to je videti preveč sterilno. Umetniska skupina filma je prisla k meni s skicami mnozičnih bitk in me je povprasala, če lahko kaj od tega naredim tudi brez računalniskih trikov. Bili so skoraj brez denarja, saj so sredstva porabili samo za oblikovanje ozadij in globalnih scen, kajti računalniska ura je bila takrat zelo dragočena. Pa tudi časa jim je zmanjkovalo, saj so računalniki za to potrebovali mnogo več časa kot so to predvidevali. Naredil sem tri verzije vsakega plovila. Osnovno je bilo dolgo 5,5 metra, drugo in tretje pa okrog 2 metra. S tem, da je bilo slednje narejeno iz dveh delov, da je lahko 'razpadlo', če je bilo v sceni zadeto ...« ANDROMEDA ASCENDANT Andromeda (uradni naslov je sicer Gene Roddenber-ry's Andromeda) je kanadsko/ameriska ZF televizijska serija, ki se je vrtela v času od oktobra 2000 do maja 2005. V Evropi smo jo videli z zamikom priblizno eno leto na televiziji RTL. Zgodbo je razvil Robert Hewitt Wolfe na podlagi gradiva, ki je ostal v zapusčini ustvarjalca Star Trek serije Gena Roddenberryja in ob podpori njegove vdove Majel Barrett. Kapitana High Guard Dylana Hunta je igral Kevin Sorbo, avatarja Rommie vesoljske ladje Andromeda pa je igrala lepotička Lexa Doig. O sami seriji bo zagotovo se govora na straneh JeJ, mi se tukaj omejimo le na vesoljsko ladjo Andromeda Ascendant. Uradno se imenuje 'Shining Path to Truth and Knowledge AI model GRA 112, serial number XMC-10284', torej 'Svetla Pot k Resniči in Znanju AI model GRA 112, serijska stevilka XMC-10284'. V sami seriji pravijo, da so ladjo 'ozivili' v ladjedelnici Newport News Orbital Shipyards visoko nad planetom Zemlja nekje leta CY 9768. Pri gradnji ni bilo nikakrsnih tezav in so jo dokončali leta CY 9772, ko so ji vgradili najnovejse motorje izumitelja Headwatersa z oznako Mark VIII Slipstream. Tako je to bila najnovejsa in deseta tezka krizarka iz serije Glorious Heritage-class. Včasih imajo filmarji res bujno domisljijo! Vendar se je zalomilo kasneje. V prvem nadaljevanju vidimo medzvezdnico ujeto v dogodkovnem horizontu iznad črne luknje. Zamrznjena v zelo, zelo počasi tekočem času sta ladja in kapitan prezivela 300 let. Leta CY 10085 (po nasem stetju okrog leta 5167) ju iz neprostovoljnega časovnega ujetnistva resi posadka vesoljske ladja Eureka Maru, ki je prepričana, da bo vse skupaj odlično prodala za staro zelezo. A kmalu postane posadka pobiralcev smeti kar posadka 'najboljsega' plovila v vsem znanem vesolju. Andromeda Ascendant je v bistvu bitje z umetno inteligenco (AI). Vidimo jo v treh pojavnih oblikah, kot vesoljska ladja s prikazom lika na dvodimenzionalnih ekranih, kot 3D hologramska projekcija in kot ladijski avatar Rommie. V High Guard se je AI smatrala kot 'oseba' in član posadke. V prvem nadaljevanju avatarja izdela heker in inze-nir Seamus Zelazny Harper (igra ga Gordon Michael Woolvett), ki mora odplačati dolg članom posadke Eureka Maru. Ladijski avatar je humanoidne zenske oblike in prikazuje 'psihično' stanje vesoljske ladje, ob tem je se 'po malem zaljubljena' v svojega kapitana. Sposoben je upravljati z ladjo, torej sam s seboj, in tudi oditi na planete, druge ladje, itn. Ladja je tako po opisu navdusen-cev nekako Jedro (Core), avatar sam pa Logika (Logic). Ladja je opremljena s pogonom 'slipstream FTL' (faster then light), po nase 'drsnitok HOD' (hitreje od svetlobe), ki uporablja Exotic Matter Lens (Leče eks-otične=temne materije). Z njimi odpre portal drsnega toka in se spusti po njem na drugi konec vesolja. Tako nekako! Seveda je tudi dobro oborozena in skozi serijo prikaze se nekaj trikov in tehničnih igračk, ki jo resijo iz vsake zagate. Vsekakor je to res 'kraljevska' medzvezdniča, ki si je zasluzila zadnjo omembo v tej mini-seriji prikaza filmskih vesoljskih plovil. Priznam, bila je navdih za opis vesoljske ladje Rheia v moji SF knjigi z istim naslovom. <> KAKO OBLIKOVATI OSEBE V ZF ZGODBI V 8 KORAKIH IN NEKAJ NASVETOV Pripravil Andrej Ivanuša O Prvi korak je, da naredimo t.i. profil nastopajoče osebe. Saj ni treba napisati psiholoski profil, le nekaj osnovnih značajskih potez ali le nekaj podatkov: ime, starost, zaposlitev (razred v soli), spol, ipd. e Oblikujemo čilj, sidra in usodo osebe. Vsakdo od nas ima te tri elemente. Vzemimo Froda iz Gospodarja prstanov. Njegov čilj je, da uniči prstan, njegovo sidro je Sajerska in vsi njegovi prijatelji, njegova usoda je, da prstan prinese nazaj in ga raztopi v vulkanu. Pri tem ne pisite romana, le nekaj stavkov. O Sedaj je na vrsti ozadje. Za to boste potrebovali nekaj časa. Za vsak element napisite najprej en stavek. Ločite jih in jih kasneje dopolnjujte v odstavke in se kasneje morda v stran ali dve. Kakor se bo razvijala vasa osebnost ali kamor vas bo odneslo vase kasnejse razmislja-nje o zgodbi. O Oseban dodajte - kapriče! To so njihove navade ali trenutna dejanja. Na primer: hlastanje ob kosilu, praskanje po nosu, razne fobije, stalno čitiranje navedb iz raznih knjig ali filmov. To vam bo oblikovalo značaj osebe in jo naredilo bolj »človesko«. e Določite, kaj je tisto, kar bo razzalostilo vaso osebo, kaj jo bo spravilo v jok. Jok je najvisji izraz emočij. Seveda pa se vasi osebi ni potrebno v zgodbi nikoli razjokati. Vsaj ne na zunaj! To pomaga bralču, da razvije empatijo do osebe. O Razdelajte odnose med vasimi osebami. Ali vasa glavni junak nekoga ne prenese in ne zeli biti z nekom v isti sobi? Ali vas junak zbezi na prosto, ko se zgodi kaj vznemirljivega? Kako gleda na ljudi na splosno? O Glavni junak mora postati vas 'prijatelj'. Zamislite si, da sedi pred vami in se z njim pogovarjate. Podobno, kot ima stiriletnik namisljenega prijatelja. Bodite resni in se ne norčujte iz njega. Kmalu boste odkrili mnoge pomembne podrobnosti o njem. Predvsem boste odkrili kako razmislja. Nenadoma boste spoznali naravo osebe in s tem napisali v zgodbi prepričljivo dogajanje in 'resnične' dialoge. O Na konču morate določiti se njegovo zunanjost, ziv-ljenjsko / druzinsko ozadje in dejansko osebnost. Zdaj imate osebo iz 'mesa in kosti' in vasa zgodba bo zato se prepričljivejsa. Zdaj imate tudi nekaksne 'personalne mape' svojih junakov. Tako se lazje posvetite dogajanju v zgodbi. Se posebej je to dobro, če pisete nadaljevanja. Se nekaj pojasnil. Kapriča je neka značilnost ali navada osebe. Manierizem je njegovo obnasanje (oholost, priljudnost, hladnost, človeska toplina, ipd). Pri osebah pazite, da njihovi elementi osebnosti (čilj, sidra, usoda) ostanejo ves čas enaki. Oseba se skozi zgodbo razvija (raste ali upada), spoznava nove stvari in se spreminja, a njeni elementi so vedno enaki. Počnite vse počasi, delajte majhne korake. Ce boste prehitri, se kaj lahko spotaknete. Sproti preverjajte, če ste podobne osebe ze srečali. Njihove značaje lahko uporabite v zgodbi, vendar pazite, da se ljudje ne bodo prepoznali v katerem od vasih likov. Nekateri vas bodo tozili, drugim pa bo to zelo godilo. Postranskih likov ni potrebno posebej definirati, oziroma le toliko, da je zgodba prepričljiva. Uporabite lahko čelo 'bledo kopijo' značilnosti katere od glavnih oseb. Osebnost lahko določite tudi predmetom, vesoljskim ladjam, planetom, itd., če zgodba to zahteva. Se nekaj opozoril na konču. Prvič, ne kopirajte tujih oseb. Sičer lahko temeljite osebo na kaksnem znanem pevču, igralki, ipd., vendar vedno izdelajte svoj karakter. Ne odnehajte kar tako! Potrebujete nekaj vaje, da postanete dober pisatelj/pisateljiča. To je enako tudi, če zelite postati olimpijski prvak. Trdo morate trenirati! Osebe naj bodo v skladu druga z drugo, s svetom okrog njih in seveda tudi s samimi seboj. Značilnosti oseb ne smete spremeniti, da bi spremenili zaplet. Taka osebnost postane čudna, prisiljena in nerealistična. Vaso osebo v zgodbi vedno obravnavajte kot resnično osebo. Prav tako ne uvajajte v zgodbo preveč oseb. Stevilo je odvisno od dolzine zgodbe. V kratki zgodbi, ki je dolga nekaj strani, je mogoče dovolj pet oseb, v romanu, ki se razteza čez pet knjig pa jih je lahko sto in se več. Seveda glavna je samo ena, morda dve ali tri, vse ostalo so manj pomembne in skoraj nepomembne osebe. Vsako po-membnejso osebo morate počasi uvesti v zgodbo. Ne kar takoj na začetku narediti doktorata z opisom njenih značilnosti. Pustite, da oseba deluje in govori. Skozi to opisite osebo. Najti je potrebno ravnotezje med premajhnim in preveč podrobnim opisom osebe. Nekaj lahko vedno prepustite domisljiji bralča. Prejsnjikrat smo napisali ogrodje zgodbe, sedaj smo določili osebe. Zdaj imamo na voljo vsa orodja, ki so potrebna, da napisemo dobro storijo. Lahko vzamete tudi kaksno staro idejo, vendar, če je napisana na nov način, je tudi zanimiva za branje. Saj veste, jemo vedno iste jedi, le začimbe in postopke kuhanja malo varira-mo. Pazimo le, da se nam ne zatakne kost v grlu! [Qhsbbsi DELAVNICA 'PRVA STRAN' OSNOVE PISANJA FIKTIVNE PROZE Pripravil Bojan Ekselenski V Sloveniji nimamo konsistentnega prirocnika za ustvarjanje fikcije. Pravzaprav pri nas niti ni dovolj jasno, kaj sploh pomeni beseda fiktivna proza. Tukaj se lahko naslonimo na izkusnje literarno razvitejsih trgov. Nas slovenski trg nikakor ne morem oznaciti s pridevnikom »razvit«. Vsaj pri odnosu do fikcije je tako. Vsako kvalitetno prozno delo se prepozna po nekaj dolocljivih (morebiti celo merljivih) lastnostih. V tem prispevku se bom posvetil samo nekaterim elementom, ki sprejemljivo locuje od nesprejemljivega. Avtor delavnice je tudi avtor vseh primerov, ki ilustrirajo posamezne tocke te delavnice. Na koncu se bom se posvetil pripravi besedila za objavo. Tam bom nastel zgolj tehnicne standarde, ki pri nas niso cisto obicajni, a so obveza vsakogar, ki zeli objavljati fiktivno prozo (ali poezijo) v revijah na razvitih trgih. Te standarde poskusa drustvo Zvezdni prah uveljaviti tudi pri nas. Ker taksna stvar ne gre cez noc, se bomo trudili z izobrazevanjem, podlogami za Word (in morebiti Writer) in seveda nudenje pomoci vsem, ki zelijo objavljati v nasih publikacijah. Torej ... gremo na zabavo. Pripoveduj in ne opisuj Ena najpogostejsih napak avtorjev je prevlada opisovanja nad pripovedovanjem. Dolge pasaze litanij o rozi-cah, ki rastejo na poti junaka, zgodovina vsakega obcestnega kamna in s tem povezani izlivi custev so silno moteci. Najveckrat taksen naän podajanja spremlja mnozica pridevnikov in prislovov. Spodaj je primer, da dobite obcutek. Luka je spremljal svojega očeta na veliko mestno tržnico, kjer so glasne branjevke kriče ponujale svojo zelenjavo, izdelke ekološke pridelave in domače sadje odličnega okusa. Zgodnjepoletni travnik je na pot položil čudovite vonjave travniškega cvetenja. Siva silhueta mesta je vse bližje v tem soparnem poletnem dopoldnevu. Luka je ob pomisli na te prelestne cvetne vonjave z mislimi in čustvi odneslo k ljubljeni Ani. Drobno dekle pšeničnih las in izraženih ličnic ga je čakala pri njuni stojnici na tržnici. Skupaj sta že dve leti. Oče je ves čas od doma do sem samo molčal in najbrž razmišljal o tržnici. Že dvajset let ponavlja to, zanj vse napornejšo pot v mesto. Danes bo prvič pomagala tudi Ana. Oče je ne mara, ker je dekle iz mesta. Po njegovem mnenju so mestne dekline razvajene, nevešče kmečkega dela in življenja. Neštetokrat je moral poslušati o tem, kako mestno dekle ne zna prijeti v roke ničesar drugega, razen kozmetičnih ličil in prodajnih katalogov z ugodnostmi modnih trgovin. Taksne zgodbe veckrat slisimo na branjih ali jih najdemo med objavami kratkih zgodb. Gre za tipicno opisovanje, ki bralca zene k zehanju in preskakovanju stavkov. V 150 standardnih besedah, ki jih ta izsek vsebuje, ni nobenega dogajanja. Gre zgolj za opisovanje. Dokler gre za 10 vrstic, se morebiti ni tako hudo, a ce imamo taksnih recimo 5, 6 ali vec strani, pa postane skrajno duhamorno. To postane se zlasti bolece, ce opisovanje nima nobenega pomena za zgodbo. Kako to popraviti? Ta izsek je v osnovi zgresen. Bistvo vsega je, da gre Luka z ocetom na trznico v mestu, kjer ju caka Lukovo dekle Ana, ki zivi v tem mestu. To je vse, kar nas zanima, ce ima to seveda kaksen smisel v zgodbi. Zapisimo zdaj ta izsek malce drugace. Luka se je z očetom, kot vsako sobot, odpravil na tržnico. »Oče, Ana bo danes dokazala, da ni razvajena mestna frajla in se dobro znajde tudi pri koristnem delu.« Oče se ne odzove, samo glede cesto in bližajočo se mestno silhueto. »Bomo videli,« nezaupljivo odvrne. Še vedno si je mislil svoje. Ta izsek je krajsi in predvsem vsebuje zivljenje. V sedmih vrsticah povemo vse, kar je treba in pri tem ne utrujamo bralcev (poslusalcev) z nepotrebnimi litanija-mi. Absolutno pa se izogibamo nizanju pridevnikov in prislovov v utrujajoca creva. V fikcijo nikakor ne sodi izsek: »... visoka, temnolasa, z lasmi spetimi v prečudovito, sijočo dolgo kito, oblečena v...« Resnicno, komu mar, ce je lik zensko bitje temnih las? Če je pomembno, lahko te lastnosti zapisemo dru-gace, jih razporedimo med vec stavkov v razlicnih kontekstih. Tako jih bralcu bolje doziramo. Kdaj se ne moremo izogniti opisovanju? Zlasti v fiktivni prozi, ki sodi v okvir znanstvene fantastike ali fantazije je vcasih potrebno opisati svet dogajanja. Kako to storimo? Če ne gre drugace, lahko opisovanje locimo od zgodbe s praznimi vrsticami. Bralec(-ka) bo takoj vedel(-a), da gre za del, ki je izdvojen iz zgodbe in je namenjen opisovanju. Bralec(-ka) se lahko odloci, da te dele preskoci, ce ga (jo) ne zanimajo okoli-scine zgodbe. Tudi taki bralci(-ke) obstajajo, zato jim naredimo cisto pot. Zven pripovedi Mislite, da mora imeti samo poezija ali poezija v prozi svoj zven, svojo pesem? Motite se! Tudi prozna fikcija mora imeti svoj zven, melodijo, ki tece v zariscu bralce-ve pozornosti. Kako prepoznamo melodijo? Preprosto beremo na glas, kar kanimo objaviti ali brati. Zgrozili se boste, kako motece znajo biti posamezne pasaze vasega dela, ko jih je treba brati. Luka jo vidi. Pristopi. Pozdravita se. Prime njeno ročico. Izgubi se v njegovi veliki dlani. Spogledata se. Oče čaka. Posvetita se očetu. Luka zgrabi vrečo krompirja. Ana zgrabi vrečo solate. Razporedita pridelke. Oče ju nejevoljno opazuje. Ane ne mara. Mestnih deklet nasploh ne mara. Nikoli jih ni. Nikoli jih ne bo. Ste prebrali zgornji izsek? Gotovo vam deluje nekako »hitro«, nadlezno histericen. Preberite ga naglas. Kako se pocutite? Taksen akcijski stil pisanja je dober, ce je pravilno tempiran, tedaj ima dober zven. Pase na za-kljucke poglavij ali odstavkov. Drugace pa ima zvok nadleznega hrescanja, brenkanja po zivcih. Melodijo besedila morate prilagoditi pravilnemu tempiranju in spretnemu igranju z bralcevo pozornostjo in njegovimi obcutki. V sluzbi dobrih vibracij je tudi primerno zaporedje besed, tempiranje vejic ipd. Ugleda jo Luka in pristopi, prime njeno drobceno ročico s svojo veliko dlanjo. Namenil ji je pogled, upanja poln, a oče medtem čaka. Tudi ona vrne mu pogled mili in posvetita svojo pozornost očetu, ki v rokah drži še vrečo krompirja in vrečo solate. Zgrabita vsak svojo vrečo in razporedita pridelke na mizo. Anine poteze oče je strogo opazoval, saj mu niso povšeči bile mestna dekleta. Pravzaprav mestnih deklet sploh ni maral. Tudi zgornji primer, dasiravno ni brzinsko tempiran, ni dovolj naravno melodicen. Tako pisejo avtorji, ki mislijo, da so poeticni in zelijo bralcu, namesto zgodbe, predstaviti svoje pisanje. Zal je danes vse vec t.i. pozer-skega pisanja, kjer v ospredje sili samo pisanje in ne podajanje zgodbe. Zlasti knjizevniki, ki mislijo, da so vrhunski inovatorji, zgodbo postavljajo na stranski tir in bralstvo mucijo s svojimi besednimi karafekami. Ker potem nihce ne bere njihovih zmazkov, se pridusajo, da ni kvalitetnih bralcev. Fikcija (in ne samo fikcija) je namenjena podajanju zgodb in ne pisanja. Zal tudi pri nas recenzenti vcasih pozabijo, da je zgodba tista, ki mora pritegniti pozornost. Tako pa smo prica recenzijam, kjer je vecino prostora namenjeno avtorjevemu slogu pisanja. Komu mar za poeticno podajanje, ce se ne dogaja do amena nic? Dober avtor prozne fikcije svoj del casa posveti tudi poeziji. Pesniki so mojstri zlaganja besed v ucinkovite in melodicne pasaze. Seveda pri poeticnosti ne smete pretiravati. Dovolj je, da zaporedje besed deluje naravno in tekoce. Mimogrede, za vajo napisite svojo verzijo zgornjega primera. Tempo - pospešek in zavora Najbrz skoraj vsi znate voziti avto. Kako je videti udobna voznja? Gotovo to ni tiscanje na pospesek in silovito zaviranje. Tudi v fikciji je tako. Bralcevo pozornost pazljivo vodite s pomocjo tempiranja. Kdaj morate prestaviti v visjo prestavo? Kdaj morate umiriti zogico zgodbe? Ljubezensko pripoved in akcija sta drugace tempirani. Akcija mora drugace zveneti od trilerja. Bistvo tempa je, da naveze bralcevo pozornost na potek vase zgodbe. Mislite, da v akcijsko zgodbo sodi hiter tempo? Je romantika rezervirana za lezerno dro-bencljanje? Odgovor je ne. V akcijski povesti so hitre pasaze postavljene drugace, kot v romanticnih zgodbah. Fokus hitrosti je na drugih elementih vsebine. Če so pri akciji fine hitre fizicne poteze, pri romantiki podobno pricakujemo pri barantanju s custvi likov. Vedno je hitrost namenjena finalom - odstavka, poglavja ali zgodbe. V prejsnjem podpoglavju sem prikazal igro s tempom. Tu bi dodal za konec pravilo - vec je manj. Perspektiva in pogled Pomemben element pripovedi je perspektiva. Na voljo imamo prvoosebni, tretjeosebni ali vecosebni nacin podajanja zgodbe. Za pisanje je verjetno najtezji prvoosebni nacin. Se cudite? Pri prvoosebnem nacinu dosezete precejsnjo bralce-vo intimno navezanost na lik. Prva oseba ednine je silno mocno, a tudi nevarno pripovedno sredstvo. Uspesno se ga lahko lotijo samo vesci avtorji, ki znajo spretno usmerjati bralcevo pozornost in pri tem ne zapadejo v banalnost ali nekonsistentnost. Avtorji s prvoosebnim likom podzavestno vzpostavijo nenavadno tesne vezi, kar je pri manj izkusenih huda cokla. Tretjeosebni nacin je najlazji, saj ni intimne vezi med avtorjem in likom. Ker ni vezi, je potek vodenja zgodbe lazje nadzorljiv. Vecosebni nacin je vodenje zgodbe iz perspektive razlicnih oseb, vcasih tudi kombinacija razlicnih prvoosebnih in tretjeosebnih perspektiv. Kratke zgodbe so praviloma vedno prvo- ali tretjeosebne, a romani, ki so na drugem koncu dolzinske lestvice, so lahko vecosebni. Druga plat perspektive je casovna dimenzija. Fikcija je pisana v preteklem ali sedanjem casu. Vecina del je pisana v preteklem casu. Taksen nacin je ugodnejsi s stalisca tempiranja, a ima manjsi razpon intenzivnosti tempa. Pisanje v sedanjem casu je bolj akcijsko, dovoljuje vec nians tempiranja, a je zahtevnejse. To je zlasti ocitno pri pisanju v prvoosebnem nacinu ob uporabi sedanjega casa, ki je silno akcijsko in hitro zapade v utrujanje bralceve pozornosti. Avtorji ta nacin uporabljajo samo v posameznih delih zgodbe. Preberite spodnje besedilo. Moja zgodba je zmes čudnosti in slabe karme. Mati in oče sta prehitro zapustila ta svet, da bi mi razložila mehaniko božjih sil, ki so me dostavile v ta bizaren položaj. Odmahnem z glavo. Zdaj ni čas za odkrivanje filozof- skih temeljev mojega položaja. Takole stisnjen v blatni mlaki sem lahka tarča za pozornejšega strelca. Povsod okoli mene švigajo krogle, topovski udarci tresejo izmučeno zemljo. Iskreno izmolim vse molitve upanja in se razgledujem. »Jaka, odplazi se do mene!« zaslišim poročnika. Hitro ocenim možnosti. Odločitev. Ni časa za meditacijo. V tej luknji sem izpostavljen. Ne bom dolgo zdržal. Vonj mlake me sili na bruhanje. Bliskovito se odločim. V orkanskem spremstvu žvižganja in grmenja se odplazim do petdeset metrov oddaljenega jarka. Spoznam bolečo relativnost časa. Ti dve minuti se vlečeta kot ure. Prvoosebni del mesa sedanji in pretekli čas. Zlasti sedanji čas je skrbno tempiran, saj omogoča lepo prehajanje v prvoosebni perspektivi. Prispodobe in slikovite primerjave Včasih je namesto suhoparnega nastevanja in opisovanja bolje uporabiti slikovito prispodoba. Pri tem pa morate ohraniti nek zdravorazumski pristop. Najbolje, da vam zadevo ilustriram na primeru. Janez je bil v tej obliki videti podoben zrejenemu zajcu. Še hujša je bila Micka. V modrem plašču in rdečih škor-njih je podobna razmazani ribi. Njun vonj ti v nosnice daruje privid povoženega črva. Morebiti mislite, da je zgornji odstavek inovativen ali humoren? Ce je tako, najbrz niste rojeni za prozaista. Prva očitna napaka so neumne prispodobe. Kaj neki pomeni »zrejen zaječ«? Kaksen je sploh videti ta »zrejen zaječ«? Nadalje razmazana riba - kaj to pomeni? Znova kr'neki. In na konču se »privid povozenega črva«. Mislite, da gre za frajersko premetavanje prispodob? Daleč od tega. Potem je tu se ponavljanje kazala na prispodobo. Skratka, odstavek je primer zgresenega pozerskega pisanja. Pri prispodobah najdite razumno mejo med znanimi primerjavami in jezikovno inovačijo. Uporaba slikovitosti, ki so namenjene zgolj kazanju avtorjeve domisljije pri kreiranju nemogočega, je popolnoma odveč. Mislite, da je kaj taksnega daje videz umetniskega? Morebiti je tako lahko v občasno čudni slovenski literarni krajini, a v normalnem svetu bo vase delo zagotovo zavrnjeno ob prvi taksni prispodobi. Uporabite znane prispodobe - debel, kot prasič, medvedja postava, zvitost lisiče, levje sopirjenje ipd. Ce ze uvajate kaksno inovačijo, naj bo ta obče razumljiva in dobro tempirana. Besedni zaklad Sestavni del kvalitetne proze (in poezije) je besedni zaklad. Kakovost vasega izrazanja je neposredno vezana na vas besedni zaklad. Tega dobite na različne načine - branje različnih vrst literature (fikčije in stvarne) in aktivno delo na lastnem slovarju besed, na katere naletite ob različnih priloznostih. Ce zelite pisati v slo-vensčini, ni veliko koristi od branja skoraj izključno angleskega leposlovja. Enako velja obratno. Pisatelj/iča ves svoj zivljenjski vek dela na bogatenju besednega zaklada. Slikovit jezik pride samo iz neder načitanega in splosno izobrazenega človeka. Splošna izobrazba Velika hiba mnogih slovenskih avtorjev je nepoznavanje zadev, prisotnih v njihovih delih. Ce zelite opisati storijo strojevodje Jozeta med drugo svetovno vojno, se morate dobro izobraziti okoli vesčin in okolisčin stroje-vodskega pokliča v času parnih lokomotiv v 40-tih letih 20. stoletja. Brez osnovnega znanja o tem bo vase pisanje, kljub lepemu jeziku, izpadlo neverodostojno. Pisete kriminalni roman? Brez pomoči pripadnika kriminalistične poličije bo vase pisanje butasto in nelogično. Bi radi spisali odvet-niski triler? Brez sodelovanja odvetnika bo tezka. Kaj pa pisanje tehnoloskega vojskovanja v Afganistanu? Brez obsirnega znanja oborozenih sistemov sodelujočih v konfliktu boste smesni. Opisovanje prigod slovenskih fantov vam odsvetujem, če vam nekdo »s terena« ne razlozi, kako stvari potekajo. Kaj pa znanstvena fantastika z vesoljsko temo? Brez temeljnih znanj astronomije in verjetno se astrofizike, astrobiologije ipd. ne bo slo. Naj se vam ne zgodi, da se glavni junak vesoljske odisejade spotakne ob razmetane fasčikle. Ne postavljajte rodovitnega planeta okoli bele orjakinje ali rdeče pritlikavke. Prav tako se junaku leta 2040 ne sme zgoditi, da se mu odlomi tipka na mobiju in zaradi tega ne more telefonirati. Mehanika dialogov Dialogi so sestavni del proze. Mehanika dialogov je ključna za pripoved zgodbe. V razviti literarni krajini ni moznosti, da bi lahko prodali zgodbo brez dialogov. Kaksna črtiča se lahko gre skozi tudi brez dialogov, a kaj več ... Kot bi zeleli prodati veganski svinjski prsut. Ne gre. Dialogi so nujni del leposlovne proze, ki je skoraj v večini fikčija. Ravno dialogi so del besedila, ki do-pusča malče začinjen jezik. John in Merlin sta stara kamerada s križarskih vojn. Skupaj sta pred poldrugim desetletjem zapustila rodni Wells. Zdaj se utrujena, a bogatejša za lepe kupe zlatnikov vračata. Dežela se je zdaj spremenila. Povsod je videti več revščine. Večini ljudi se na obrazih zrcalita obup in nezadovoljstvo. Edino, kar je ostalo, je zelena pokrajina. Ta je pravo olajšanje glede na pesek, vročino in Saracene. Kaj zgornjemu delu manjka? Gre za potopis in ne fiktivno prozo. Mislite, da bralče zanima potopisni spomin dveh vitezov? Verjetno ne. Na zgoraj naveden način morebiti funkčionira kaksen kratek odsek. Nikakor pa ne na 10, 20 ali več strani taksnega potopisa. Predrugačimo zdaj to. John vzdihne: »Kako lepo sije spočiti oči na domači zemlji.« Merlin trpko prikima: »Petnajst let je dolga doba. Moj sin je že krepak mladenič.« »Upam. Poglej te ljudi,« pokaže na ljudi, ki sta jih srečala: »Očitno gre deželi slabo.« »A pri Seleninem kurbišču, še vedno bolje, kot v vročini in pesku, polnem Saracenov,« in pomisli na žvenket zlatnikov v malhi. Zdaj je zgodba bistveno bolj ziva. Dialogi dajejo osebam osebnost. Sičer je zgornji del se vedno prečej sto-rast, a ima svojo duso, zametek nečesa uporabnega. Skratka, dialogi so nujni del vsake fikcije. Ko zgodbo napisete, jo VEDNO preberite. Zlasti dialoge berite NA GLAS. Cemu to? Med branjem, zlasti na glas, boste začutili, kje je govor likov zatikajoč, nenaraven. Veliko pomaga, znova ponavljam, pravilno tempiranje ločil. Ločila Zadnji pomemben element, ki se ga dotikam v tem »super-hitrem« priročniku za kvalitetnejse pisanje proze, so ločila. Mislite, da tega ne potrebujete? Naj vam povem sledeče - ločila so pomemben element tempira-nja poteka besedila. Kdaj boste uporabili vejico, pomis-ljaj, podpičje ipd? Nekaj vam pomaga lektor, a večino dela morate narediti sami - zlasti pri uporabi pomislja-jev ali podpičjih. Besedilo lahko fino tempirate, če tvorite učinkovita zaporedja gnezdenih stavkov, spretno vstavljate pomisljaje ipd. Vsekakor pa ne pretiravajte. Mladinska proza ima drugačno strukturo, kot proza za odrasle ljudi. Izogibajte se prekratkim in predolgim stavkom. 1 - 4 vejice na stavek je vrh glave dovolj. Za konec primer uporabe vejice: »Ubiti, ne oprostiti,« ali »Ubiti ne, oprostiti.« Priprava besedila za objavo V slovenskem prostoru se vedno ne obstajajo obče sprejeti in predvsem enotni standardi, kako mora biti besedilo (ne)oblikovano. Največ, o čem se govori, so stevilo znakov v besedilu, stevilo avtorskih pol, strani in morebiti se dvojni presledek med vrsticami. V literarno razvitejsih so zadeve v zvezi s tem, kako oblikovano mora priti besedilo na urednikovo mizo, zelo jasno določene. Urednik na razvitem trgu bo zavrnil besedilo samo zato, ker ni oblikovano v skladu s standardi. Nekje sem prebral, da uredniki boljsih literarnih revij dobijo dnevno 20 - 30 besedil. Ce hočejo izbrati najboljse, morajo imeti primerno selekčijo. Prvi filter je (ne)oblikovanje. Ce besedilo ni primerno oblikovano, ga takoj zavrnejo. Drugi filtri so delez dialogov, ločila, razrez na poglavja ipd, ter ze na hitro vidne nedoslednosti. Ce tukaj ni mere, znova zavrnitev brez branja. Standardna beseda Najpomembnejsi pojem standarda je beseda. Skoraj vsi zalozniki plačujejo fikcijo glede na stevilo besed. Koliko dobite za besedo, je odvisno od vasega ugleda. Razvit literarni trg ne pozna predpisanih honorarjev in podobnih neumnosti. Dobro rangiran avtor dobi nekaj centov na besedo, a začetniki so često izpod 1 centa. Se slisi malo? Ceprav se manj od centa na besedo slisi malo, je to gotovo več od nič. Avtorji pri nas največkrat ostanejo neizplačani, če v ozadju ni subvencije. Na razvitih trgih se vse vrti okoli branosti in ciljne publike, ki odsteje denar za revijo. Namen tega sestavka niso tarife, temveč priprava za urednika spodobne literarne revije. Torej gremo dlje. Kaj mislite, koliko besed ima spodnji odstavek: »Moja teta Melinda je čuden patron. Vedno začne stavek: -Moj Pepi je to in ono.-« Steveč besed v popularnih urejevalnikih besedil bo nastel 15 besed. A to je napaka. Urednik bo v teh dveh stavkih nastel 20 besed. Kako to? Berite dlje. Izračun števila besed Beseda je definirana kot 6 znakov s presledki. Kako pridemo do stevila besed v besedilu? Preprosto. Seste-jemo stevilo znakov v vrstici, kar delimo s 6. Nadalje to stevilo pomnozimo s stevilom vrstic besedila. V okvir besedila ne stejejo vasi podatki v glavi in sam naslov besedila, temveč zgolj in samo besedilo zgodbe. Kaj steje v besedilo zgodbe? Steje se besedilo in označene prazne vrstice (o njih kasneje). Se vedno mislite, da je 1 čent za besedo malo? Ce spisete kratko zgodbo dolzine 5000 besed (običajno 20 standardnih strani), dobite 50 €. Ce pa spravite skupaj novelo, dolgo 25.000 besed, to pomeni 250 €. Za roman s 100.000 besedami dobite 1000 €. Kdaj vam je kaksna nasa zalozba za roman na cca 350 straneh dala 1000 €? Bolje rangirani avtorji dobijo tudi do 10x več. Po izračunu stevila besed se skoraj vedno zgodi reči-mo stevilo 5655. Tega nikamor ne zapisite. Vedno se zaokroza na stotico natančno. V tem primeru zapisete 5700 besed. Tudi plačani boste za 5700 besed. Oblikovanje besedila Bistvo oblikovanja za objavo je: NE OBLIKUJTE! Resnično, uredniki ne marajo vasih oblikovalskih karafek, temveč zelijo dobiti čitljiv in predvsem opombam prijazen rokopis. Kaj to pomeni? Vedno uporabite fiksne tipografije (napr. Curier ali Curier New, nikakor pa ne Arial, Times New Roman ipd.). Velikost fontov mora biti vedno natanko 12 pt, oziroma 10 pitchev. PT je mera vasega urejevalnika besedila (Word, Writer, Wordpad). Pitčh pa je pri nas manj znana mera - 10 pitčh pomeni, da gre na en paleč (2,54 čm) natanko 10 črk. Vedno uporabljajte dvojni razmik med vrstičami. Nikoli 1, 1,5 ali več od 2. Šamo 2 in nič več ali manj. Koliko naj bo črk v vrstiči. Ža stetje je idealen večkratnik stevila 6. V praksi vem, da je treba za 60 znakov v vrstiči nastaviti odmik od roba papirja 2,5 čm levo in 3,2 čm desno - lektor vas bo imel rad zaradi tega. Na strani imamo ob primerni nastavitvi odmika od zgornjega in spodnjega roba (2,5 čm na obeh straneh) natanko 25 vrstič + 1 vrstičo za zaporedno stevilko strani. Žakaj 25 + 1? Kaj ni lazje v glavo vstaviti zaporedno stevilko strani? Je lazje, a uredniki tega ne marajo in v tiskovini je nesprejemljivo, če vrstiča za zaporedno stevilko odstopa od ostalega besedila. Ce ze imate prvo vrstičo v glavi, morate odmik besedila od zgornjega roba nastaviti na 3,2 čm, a odmik besedila glave na 2,5 čm. Ce se od vas zahteva besedilo v elektronski obliki, seveda ne uporabite glave, če urednistvo ali razpis tega izrečno ne dovoljujejo. Odstavek ne sme biti posebej oblikovan. Pred in izza stavka ne sme biti nobenih presledkov. Tudi samodejnega zamika ne sme biti, če tega izrečno ne dovoli urednik (na srečo danes v dobi popolnoma računalniskega pročesa se običajno dovoli samodejni zamik 1,25 čm). Ce urednik ne dovoljuje zamika s podlogo, zamik odstavka naredite s 5x pritiskom na presledničo, kar ustreza zamiku 1,25 čm. Urednik bo vedel, da to pomeni nov odstavek. Dovolj je inteligenten, da bo ob pojavi novega zamika vedel, da se je prejsnji odstavek zaključil. Odstranite vse kljukiče pri oblikovanju odstavka (zlasti v zavihku Potek besedila na kartiči Odstavek). Vedno uporabljajte levo poravnavo (nikoli sredinsko, obojestransko ali čelo desno, razen na natančno določenih mestih). Žaradi lazjega zivljenja odstranite kljukiče pred opči-jami samopopravkov. V besedilo za objavo ne sodijo nobeni posebni znaki. Posevno besedilo je zelo slabo razvidno. Žaradi tega besedilo, ki zelite, da bo posevno izpisano, samo podčrtajte. Pri odebeljenem besedilu načeloma velja, da je dovolj navadna odebelitev. Izjemoma odebeljeno besedilo podčrtajte z valovito črto. Posamezna poglavja ločite tako, da naredite prelom za novo stran in raven poglavja označite s črko nivo poglavja - - in vstavite prazno vrstičo brez oznake za prazno vrstičo. Drugačen način označevanja poglavij uporabite, če urednik to izrečno zahteva. Podpoglavja ločite samo s prazno vrstičo (brez znaka za prazno vrstičo) pred in po potrebi za naslovom (priporočam). Žaradi udobnejse orientačije po besedilu je dovoljeno uporabiti sloge za naslov 1 in 2, a ta slog mora biti oblikovno identičen navadnemu besedilu (Curier ali Cureir New, dvojni presledek, zamik prve vrstiča, ni razmika med odstavki ipd.) Posebna vrsta »besedila« je prazna vrstiča. Ta je namenjena ločevanju med posameznimi odseki besedila in ima predvsem vsebinski značaj. Označite jo tako, da na sredino ali začetek vrstiče zapisete znak #. Urednik bo takoj vedel, da gre za prazno vrstičo, namenjeno ločevanju vsebinskih sklopov. Ce ne vstavite te oznake, jo bosta urednik in kasneje oblikovaleč za tisk prezrla in adijo plačilo za čča 10 besed. Številko strani vedno zapisite na vrhu, običajno zgoraj desno. Šprejemljivo je, da poleg besedila, stran XX, vpisete se naslov poglavja ali v primeru več besedil naslov dela. Številke zapisete, preden besedilo roma v tisk ali na E-posto. Uporaba glave je pogojno uporabna. Pri oblikovanju strani mora biti odmik od zgornjega roba papirja 3,25 čm, a odmik besedila glave 2,52 čm od vrha. Tako bo zapis o stevilki strani pravilno zapisan. Ne pozabite, da se na prvo stran ne zapise stevilka strani. Tiskanje besedila Tiskajte vedno s svezimi, oziroma ne preveč slabimi kartusami. Nikoli ne tiskajte drugače, kot v normalnem načinu. Izognite se raznih draft varčevalnih načinov, tiskanja dveh strani na eno stran, obojestransko ali čelo na obarvan papir. Odmik besedila od roba papirja naj bo 2,52 čm za spodaj in levo. Ža zgoraj, če uporabite zapis strani v glavi, naj bo 3,25 čm. Ce ne boste uporabili zapisa strani v glavi, naj bo odmik 2,52 čm, pri čemer dobite 25 vrstič besedila in 1 vrstičo za zapis strani, kis e ne steje kot vrstiča besedila. Desni zamik naj bo priblizno 3,25 čm (toliko, da boste v vrstičo dobili 60 znakov), za kar vam bosta lektor ali urednik se posebej hvalezna, a vi na konču dobite vrstičo s točno 10 besedami in stran z 25 vrstičami, kar znese 250 besed na stran. Uredniki zahtevajo normalni tisk na kvalitetnem A4 pisarniskem papirju, vsaka stran mora biti na svojem listu in vse skupaj mora biti speto s sponko in ne s spe-njačem. Besedilo vstavite v prozorno plastično mapo in posljite z veliko kuverto. To pomeni, nobenega prelam-ljanja listov. Obseznejse besedilo spravite v namensko skatlo A4. Oprema besedila (pošiljke) Ce besedilo posljete po posti, posiljko sestavlja sledeče: naslovna stran, prva stran, besedilo, zadnja stran. Na prvi strani najprej naredite 10 praznih vrstič in izberite poravnavo na sredini vrstiče. Vpisite naslov besedila, pri čemer ne pisite samo z velikimi ali samo malimi črkami. Besedilo ne sme biti oblikovano. Pod naslov zapisite Avtor: Ime Priimek. Naredite kaksnih 5, 6 presledkov, zatem se vrnite na levo poravnavo. Vpisite ime in priimek, zatem v naslednji vrstiči svoj naslov bivanja, pod njim postno stevilko in ime kraja & mesta, potem E-mail (neoblikovan) in na dnu se GŠM stevilko (ali telefon). V primeru, če gre za anonimni natečaj, na mesto osebnih podatkov vpisite samo sifra: XXXXXX, a podatke vpisite na enak način v prilozeno kuverto. Najbolje je, če v zapečateno kuverto prilozite kopijo naslovne strani, sifro in zatem standardne podatke. Tako bo lahko urednik vase delo povezal z vami. Zatem na desni, v isti vrsti, kot je ime in priimek, vpi-site dolzino v stevilu besed, npr. 5500 besed. Beseda »priblizno« je neobvezna, saj se itak ve, da gre za pri-blizno stevilo besed. Sprejemljivo je, da napisete stevilo besed tudi izpod naslova. Del besedila z vasimi kontaktnimi podatki lahko označite tako, da je med vrstičami samo enojni presledek. Seveda naslov in stevilo besed ločite s prazno vrstičo. To je naslovna stran. Na prvi strani del vaje, če ure-dnistvo ne zahteva drugače, znova ponovite. Najprej na vrhu, na prvih 4 - 5 vrstičah ponovite svoje osebne podatke. Na levi zgoraj so osebni podatki, desno zgoraj je stevilo besed. Zatem naredite 6 - 7 presledkov in sredinsko zapisete naslov besedila in pod njim podatke o avtorstvu. Naredite se eno prazno vrstičo in zatem pride na vrsto besedilo zgodbe. Pridemo na samo besedilo. Dovoljeno je tudi, da imate samo naslovno stran, zatem na prvi strani začnete z besedilom svoje zgodbe. Seveda ne pozabite, da prvo vrstičo vsake strani zaseda podatek o strani in ostalem, kar od vas zahteva urednik ali razpis. Na zadnji strani se zgodba zaključi. Po zadnji vrstiči naredite prazno vrstičo in zapisite na sredino vrstiče: << KONEC >> Za tem zaključkom ničesar ne pisite. Na portalih Zvezdnega prahu (http://zvezdni-prah.si) in Celjskega literarnega društva (http:// cld.si) je v PDF obliki primer besedila, ki gre k uredniku v tiskani in elektronski obliki. Pomembno je, da na spletni strani urednistva preverite, kaksne so zahteve za pripravo besedila. Urednis-tvo, ki nima teh podatkov, ni vredno pozornosti. Vrste proznih del Se vam zdi čudno, da moram na tem mestu podati definičijo vrst proznih del? Sodi to v napotke za pripravo na tisk? Poskusite 'poguglati' za roman ali novelo in zagotovo ne boste dobili jasnih definičij. Smiselna se mi zdi definičija, ki jo uporabljajo za podeljevanje nekaterih najpomembnejsih literarnih nagrad (Hugo, Nebula). Vrste del so podane v stevilu besed in se nekaj malenkosti: A) Kratka zgodba - do 7500 besed A1) Crtiča (flash zgodba) - do 1000 besed B) Povest (zgodba) - 7500 do 17.499 besed C) Novela - 17.500 do 39.999 besed D) Roman - 40.000 in več besed dolzine novele in ima poglavja? Odgovor je preprost. Gotovo je mozno s praznimi vrstičami nadomestiti potrebo po poglavjih. Krajsa prozna dela namreč nimajo tako zapletene zgodbovne strukture, da bi ta terjala poglavja. Izjema je samo krajsi mozaik roman, a ta zvrst ne sodi v ta začetniski nabor napotkov. Zaključek Zakaj bi se sploh drzal teh pravil, če se jih skoraj nihče ne drzi? Res je, slovenski literarni trg je čudaski, prepleten z zaprtimi samozadostnimi klani, zalozbe skoraj ne izplačujejo honorarjev, na vseh ravneh je prečejsen nered in odsotnost jasnih, tudi tehničnih meril in standardov. Taksno stanje bo, dokler sami ne začnemo stvari urejati. Slovenske literarne revije poslujejo prečej po domače, razpisi so kr'neki (nikjer ni navedeno merilo honoriranja, dolzine so zapisane od palča ipd.) in mno-gokje ne odloča kakovost, temveč poznanstvo. Kljub vsemu pa je nekje treba začeti. Standardizačija je dobrodosla tako za avtorje, kot urednike in obliko-valče. Avtor si mora samo namestiti ustrezno wordovo podlogo in zatem v nastavitvah odstraniti nekaj avto-matizačije pri samooblikovanju, urednik bo dobil čisto besedilo brez navlaka, a oblikovalču bo lazji prenos navadnega besedila, saj bo natanko vedel, koliko prostora zasede besedilo. Tuji avtorji neredko posljejo besedilo v RTF formatu, spisanem v Wordpadu. Zakaj bi muho lovili z letalom, če je učinkovitejsi zamah z muho-lovko? Pisanje proze je druga zveriniča. Obstaja kar nekaj del, ki imajo v naslovu besedno zvezo »kreativno pisanje«, a nobeno ne prinasa jasnih in učinkovitih napotkov. Ce razumete anglesčino, pa se na Amazonu v zvezi s tem valja na stotine knjig. Malče pobrskajte na spletnih straneh tujih avtorskih drustev in tam boste nasli naslove kvalitetnih priročnikov, ki vam v marsičem olajsajo pisanje. Seveda pa velja, da noben priročnik ne bo namesto vas napisal dobre proze. Brez besednega zaklada, talenta in občutka za jezik ne bo slo. Vsega pač ni v knjigah. Zlahka najdete navodilo za uporabo oljnih barv, čopičev in platna, tudi knjig o tehnikah slikanja je veliko, a nobena od njih ne more voditi do umetnine. <> Crtiča, kratka zgodba, povest in novela nimajo poglavij. Posamezni vsebinski sklopi so ločeni s prej omenjenimi označenimi praznimi vrstičami. Samo v romanu so dopusčena poglavja in morebiti podpoglavja (vse, kar je več od 2 ravni poglavij, nekako ne ni odraz kvalitete). Tukaj se pojavi vprasanje - kaj pa delo, ki je I© DRAŽILNIK ZAJČJA TACA IZ ZF NOVELE KAPITAN SREČKO Andrej Ivanuša Ofičir krova, poročnik John Down je hitro pritisnil na gumb za odpiranje zapornih vrat in si takoj z obema rokama zatisnil obe usesi. Zaslisalo se je neznosno čvi-ljenje. -Prekleta kista,- je pomislil. Stara vrata vesoljske bojne ladje Jantara so se le nejevoljno odpirala in pri tem grozljivo skripala. S pogledom je osinil sprejemni vod, ki si je kljub ukazu 'mirno', pritiskal usesa z obema rokama. To je počel tudi prvi ofičir, major Almius Nierere, ki je stal pred postrojenim vodom. Iz njegovega črnega obraza so blesčale le bele oči. Le kapitan Srečko je mirno stal. Obe usesi sta mu prekrivala antična glusnika s stare letalonosilke, ki sta bila med seboj povezana z velikim in tezkim lokom preko glave. -Le kje je nasel to prazgodovinsko kramo?- se je vpra-sal John in s tem skusal premagati presunljivo čviljenje, ki mu je paralo zivče. Videl je spokojen nasmesek na liču kapitana Srečka. V tem trenutku je sovrazil kapitana, postrojeni vod, prvega ofičirja, čvileča vrata, staro kisto in posebnega kurirja generalstaba vesoljskih operačij, ki je čakal na drugi strani zaporne komore, da vstopi na krov bojne ladje Jantara, ki je krozila v visoki orbiti nad planetom Amber. V zvezdnih kartah je bil planet označen se kot Elečtra Sečundus, oziroma Elečtra II. Pravzaprav je bil John sit vojaskega zivljenja. Poleg tega je prihod posebnega kurirja pomenil posebno nalogo in odpoved obljubljenih dopustov zanj in za večino posadke. Vrata so prenehala čvileče rjoveti. Počasi je odmaknil roke z uhljev in z globokim dihanjem pomirjal narasčajo-čo jezo v prsih. Pogladil si je kočinasto brado, ki si je ze nekaj dni ni obril. Ker je pričakoval, da bo sel na dopust, se je malo zapustil. Ko ga je kapitan pokličal na spremni krov, ni bilo več časa, da bi se uredil po predpisih. Sičer tudi ostali člani posadke niso bili preveč urejeni. A vse to ni bilo nič proti pisani srajči z motivom rdečih roz in safirnih kolibrijev, ki jo je nosil kapitan Srečko. Čez njo je oblekel uradno uniformo, a blesčeče obarvana srajča je silila izpod suknjiča uniforme na vseh končih. Posadka se je spet postavila v pozo 'mirno'. A to jim nikakor ni uspevalo. Kar naprej so z veliko tezavo zadr-zevali smeh in prhali skozi stisnjene ustniče. Tudi prvi ofičir si ni mogel kaj in je vrtel svoje beločniče. Te so se posebej izstopale od njegove črne koze. Ko pa je kapitan Srečko snel glusnike in si jih obesil okrog vratu, pljunil v dlan in si pogladil strleč sop las ob usesu, so busnili v nebrzdan smeh. Prav takrat so se susteče odprla zaporna vrata dostopne čevi kurirjevega vesoljskega lovča. Na krov je skočila mlada ofičirka in se takoj postavila v pozo 'mirno' ob vratih. Nato je skozi odprtino dostojanstveno stopila oseba srednjih let v brezhibni uniformi. Za trenutek je general-major zastal, saj ga je zaslepila ble-sčeča svetloba na krovu. Mezikal je in se razgledoval okrog sebe. Začudeno je gledal mlade vojake, ki so se rezali in hihitali, neobritega ofičirja krova in kapitana Srečka v pisani srajči. »Oh, general Hans Fritz! Vas pa res nisem pričakoval v vlogi posebnega kurirja generalstaba. A, vsekakor dobrodosli na krovu,« je rekel kapitan Srečko in poskusil kar najbolj dostojanstveno salutirati. »Prav, ze prav,« je rekel general, mlahavo in nejevoljno salutiral nazaj in s pogledom besno osinil spremljajočo ofičirko, ki se je medtem ze nalezla veselosti vojakov iz sprejemnega voda in se razposajeno muzala ter spogledovala s prvim ofičirjem. Mladenka je opazila njegov pogled, se odkrhala in se spet zravnala. Pogled je usmerila v nedoločeno smer, da ni več videla veselega sprejemnega odbora. -Kaj takega nisem videla na nobeni vesoljski ladji,- je pomislila. -Torej je res, kar govorijo o kapetanu Srečku.-Zazelela si je, da bi lahko takoj sluzila pod njegovim poveljstvom. -Torej je res, kar govorijo o kapetanu Srečku,- je pomislil general Fritz. -Saj zato ne dobi sluzenja na poste-ni krizarki. To zarjavelo zelezo je zanj prav primeren bojni stroj. Se tega si ne zasluzi.- Najprej je zajel sapo, da izreče formalno dobrodosličo. Potem je malo pomislil in skozi mozgane mu je sinila zlobna misel. Z najbolj sarkastičnim glasom, kar ga je premogel, je rekel: »Zal mi je, vendar je vas dopust odpovedan.« »Se mi je kar zdelo,« je odvrnil kapitan Srečko. Vendar mu spokojen nasmesek se vedno ni izginil z obraza. Umaknil se je v stran in z roko povabil generala, da stopi naprej. Medtem se je sprejemni vod uspel zresniti. Stopila sta čez vhodni krov. Ko je za njima stopila se ofičirka, si je kapitan Srečko počasi nataknil glusnike na usesa. General-major je vznemirjeno pogledal kapitana, nato se sprejemni vod, ki si je ze zatiskoval usesa z rokami. »Kaj pa počnejo?« je presenečeno vprasal. Srečko se je nagnil k njemu in ga vprasal: »Ali imate morda na vasem bojnem lovču kaj grafitne masti za tečaje?« Generala je vprasanje zmedlo. Rekel je: »Prosim? ... Grafitno mast za tečaje? Čemu vam bo?« A se preden je dobil odgovor, ga je neznosno čvilje-nje zapornih vrat skoraj spodneslo na tla. General-major Fritz je odločno in hitro stopal po obodnem hodniku vesoljske bojne ladje Jantara proti stabni sobi. Pri tem se ni oziral ne levo in ne desno. V naglici je odrival vse, ki so se mu nasli na poti, naj so bili roboti ali ljudje. Za njim sta hitela kapitan Srecko na desni strani in mlada oficirka, spremljevalka s porocni-skim cinom na levi strani. Korak ali dva za njimi je hitel prvi oficir, major Almius Nierere. Sopel je in vrtel svoje bele oci. Fritz je bil besen zaradi neprimernega sprejema, zaradi ponizujoce kurirske naloge in zaradi smradu stare zarjavele vesoljske bojne ladje. V usesih mu je se vedno zvonilo zaradi cvileäh zapornih vrat. »Zal mi je, da naju niso predstavili,« je med hitro hojo rekel kapitan Srecko. »Moje ime je kapitan Srecko.« Porocnica se mu je nasmehnila in rekla: »Porocnica Irene Detel, posebna spremljevalka in pilotka vesoljskega lovca Taygete, Tay01. Kaj nimate nobenega priimka?« Namerno je preslisal njeno vprasa-nje in rekel: »Lepo ime! Ampak se vam moram iskreno opraviciti, ker moja ladja ni v najboljsem stanju. Če bi vedel, da bo z generalom priletela lepotica, bi takoj nagnal vso prisotno vojsko, da poriba vse tri palube,« je rekel kapitan Srecko in jo pogledal s svojim najbolj otoznim, modroo-kim pogledom. Zmedeno je povesila oci. Presenetil jo je, a njegovo laskanje ji je bilo vsec. Rekla je: »O vas sem slisala zanimive zgodbe.« »Hm, tudi sam sem slisal zanimive zgodbe o meni. Nekatere mi niso kaj prevec vsec. No, nekatere pa sem sprozil kar sam. Sicer upam, da bova nasla v kratkem kaj casa, da mi boste lahko zaupali zgodbe, ki ste jih slisali. Vsekakor mi morate potrditi se kaksno zgodbo o vas, ker o vas slisim same dobre reci.« »Mislim, da to ne bo tako hitro,« je tiho zamrmrala. Kapitan je naspicil usesa, saj je vedel, da je zadeva nujna. A spraseval se je, kako nujna. »Da?« je vprasal. Odgovorila je tiho, da je komaj razumel. Bila je samo ena beseda: »Rastaban!« Korak mu je za trenutek zastal. Ker je spremenil ritem gibanja, je to zmedlo Almiusa, ki je hitel za njim. Spotaknil se je ob njegovo peto in izgubil ravnotezje. Zakrilil je z rokami in se prevrnil naprej. Med padcem se je zadel ob porocnico in naslednji trenutek sta se oba znasla na tleh. General Fritz ni niti trenil, brezobzirno je grabil naprej. Kapitan Srecko se je zaustavil in za trenutek zmedeno obstal. Hotel je pomagati vstati lepi zeni, a po drugi strani je bil gostitelj, ki se je moral drzati svojega gosta. Potem se je odlocil za gosta in pohitel za njim. Almius se je dvignil in pomagal vstati se Irene. Malo sta si poravnala uniformi. Irene si je popravila se price-sko. Potem sta sepajoc stopila za generalom in kapitanom. General-major Fritz je odlocno stopil skozi drsna vrata v stabno sobo. Nato je naredil se dva koraka do celnega, poveljniskega fotelja. Naslonil se je nanj, noge pa razkoracil. Za njim je vstopil se kapitan Srecko in obstal v enaki pozi ob prvem desnem fotelju. General major je besno udaril po gumbu za zaklepanje vhodnih vrat. »To je nezaslisano!« se je zadrl takoj, ko so se zaprla in se je zaslisal pisk, ki je opozarjal, da so zaklenjena. »V kaksnem groznem stanju je vasa vesoljska bojna ladja. Ne samo, da je zarjavel kup zeleza, tudi posadka je popolnoma razpuscena!« »Če smem pripomniti ...!« »Ne! Ne smete! Sicer to tako ni pomembno! Čaka vas samomorilska naloga. Sam sem bil proti, da jo dodelijo vam. Ampak sedaj, ko vidim, to razpusceno roko-mavharsko bando, sem tudi sam za. Čim prej se nam poberete izpred oci, tem bolje!« Segel je v zep oficirske suknje na desnem boku. Iz njega je izvlekel spominsko ploscico in jo zagnal cez mizo. Zadrsala je proti Srecku. Ker je bila prehitra, bi zdrsnila cez rob mize, vendar jo je kapitan prestregel. Fritz je se vedno govoril s povisanim glasom: »Tukaj so vsa navodila. Ko jih pregledate, jih je potrebno uniciti. Poleg vas jih smeta videti samo se prvi oficir in vodja eskadrilje vesoljskih lovcev. Jasno?!« »Jasno! Seveda je vse jasno. A kaj je cilj naloge? Naj ugibam, kaj je tako nujnega, da je generalstab poslal zelo visokega oficirja na mojo zarjavelo kisto z razpusceno rokomavharsko bando.« General-major je pricel loviti sapo kakor riba na suhem in v obraz je postajal vedno bolj zaripel. A se preden je zmogel karkoli odvrniti, je Srecko rekel: »Rastaban! Prav gotovo!« Hans Fritz ga je zabodeno pogledal. Srecko je zadovoljno nadaljeval: »Drakonci so koncno splavili vesoljsko krizarko Rastaban in sedaj posiljate mene, mojo zarjavelo kisto in razpusceno rokomavharsko bando, da jo razsuje v zvezdni prah.« Generalov obraz je pricel dobivati vijolicno barvo. Izdavil je: »Vi! . Vi, prekleti, nesposobni, razuzdani . Vi! Kako? ... Ali zdaj ze vsi vedo za vse vojaske tajnosti?« Potem je odvihral do vrat, ki se niso odprla, saj so se vedno piskala, da so zaklenjena. Besno se je obrnil in se enkrat z vso moqo udaril po stikalu na stabni mizi. Vrata so se -vuss- odprla. Notri sta hotela vstopiti Irene in Almius, a ju je general odrinil. Irene je izgubila ravno-tezje in znova padla. Sedaj je bil v dvomu Almius ali naj pobere porocnico ali naj pohiti za generalom. Tokrat je Srecko skoal k Irene in jo pomagal dvigniti s tal. Almius pa je koncno pohitel za generalom. Ko si je porocnica popravljala pricesko, je Srecko zaklical za generalom: »Prosim vas, da mi ne pozabite poslati grafitno mast za tecaje! Potem se vam bomo takoj pobrali izpred oci!« Kapitan Srecko je zamisljeno vrtel spominsko ploscico v roki. Sedel je v celnem, poveljniskem fotelju v stabni sobi. Ko so se vrata odprla, je dvignil pogled in rekel: »Almius, sedi. Nova naloga naju caka. Tezka, nemo-goca!« Prvi oficir je spet zavrtel svoje bele oci in sedel na desno stran v svoj fotelj. Ko se je namestil, sta vsto- pila se vodja eskadrilje vesoljskih lovcev, majorka Julija Timusenkova in vojaski ranocelnik, nadporocnik Arhi-vaman Tananarive, ki so ga vsi kratko klicali Arhi. Majorka je bila vedno kot iz skatlice in veliko je dala na vojasko etiketo. Srecko je pomisli, kako neznosna je bila prve mesece, ko mu je bila dodeljena. Potem so ji uspeli malo obrusiti najbolj ostre vogale. A se vedno se z njo ni bilo dobro saliti. Videl je, da ga srepo gleda in vedel je, da je to zaradi njegove srajce s safirnimi kolibriji. Vendar se je na majorko vedno lahko zanesel. Obrnil se je k zdravniku in mu rekel: »To, o cemer bo sedaj govora, smemo slisati le mi trije. Ti pa si moras zatisniti usesa z rokama in mizati, da ne bos nic slisal in videl. Jasno?« Moski so se zasmejali, le Julia je ostala resna in v narejenem obupu pogledala pod strop in zavrtela oci. Vedela je, da je kapitan Srecko najbolj neformalen oficir v vesoljski floti Federacije Gostosevcev. A se je na to stez-ka privadila. Sedaj, ko je bila ze nekaj mesecev na krovu stare vesoljske krizarke Jantare, ji je to bilo vedno bolj vsec. Posebej potem, ko je spoznala njegovo nesporno avtoriteto nad podrejenimi in njegove voditeljske kvalitete. Prav tako je videla, da je odlicen poveljnik z neverjetnimi in duhovitimi odlocitvami. Kapitan Srecko je odlozil vojasko suknjo na naslon poveljniskega fotelja in njegova srajca je zazarela v ble-scecih barvah. Ko je sedel, so sedli se ostali. Porinili je spominsko ploscico v rezo. Nad mizo se je oblikovala tridimenzionalna hologramska slika admirala gostosev-ske flote. »Sam admiral Antonio Markus, zadeva je resnicno nujna in posebna!« je zamrmral Arhi. Gledal je skozi priprte veke, z rokama pa si je le rahlo zatiskal usesa. Seveda bi mu to ne bilo potrebno, saj je vedel, da se kapitan sali. Vendar je uzival v drobnih neumnostih, ki sta se jih pogosto sla oba prijatelja. Kapitan Srecko je bil njegov prijatelj se iz otroskih let. Kasneje se je njuna pot razsla, a sta se po cudnem nakljucju ze pred leti znasla na Jantari. Tistikrat je bila vesoljska bojna lepotica se vsa blesceca. »Zadeva je strogo zaupna,« je rekel admiralov hologram. »Informacijo je zato prinesel poseben odposlanec. Po sprejetju informacije, je potrebno spominsko kocko uniciti.« -Klasika!- si je mislil prvi oficir Nierere. -Naj gre v rit admiral, vsa flota in ta prekleti Rasta-ban! Prav zdaj so ga splovili, ko sem imel zagotovljene tri mesece dopusta.- Potrkaval je s prsti po mizi, kar je zmotilo Julijo in osinila ga je s strogim pogledom. Prenehal je, potem je roko potisnil pod mizo in jo polozil na svoje stegno. Nagnil se je nazaj in zaprl oci. Nekako se je vdal v usodo in ga stvar ni vec zanimala. Poizkusil se je izklopiti in uspel je, da je postal admiralov glas le hrup v ozadju. Zazrl se je v kapitana in pro-uceval njegov obraz. Potem je opazoval Julijo in na koncu se 'dohtarja'. Sploh ni vec vedel, kaj hologram govori. Iz razmisljanja ga je iztrgal kapitanov glas. »Torej, videli in slisali ste, kar je bilo potrebno. Na kratko povedano, zagnati se moramo za Rastabanom in ga sesuti. Kako in zakaj, in kar je najbolj pomembno, s cim, pa niso povedali. Znajdite se, je bilo receno med vrsticami.« Vsi so kimali in strmeli predse. Potem je Srecko izvlekel spominsko ploscico in jo zagnal cez mizo Nierereju. »Saj bi jo moral uniciti. A ker si vse skupaj prespal, ti jo podarjam, da jo se enkrat pregledas. Potem pa jo zaradi mene lahko uporabis za obesek na svoji verizici, poleg 'pasje znamke'.« Zdravnik in Julija sta se zasmejala. Nierere je zardel, a se to zaradi njegove crne koze skoraj ni opazilo. 'Pasja znamka' je bila njegova identifikacijska vojaska plosci-ca. Potem je dvignil pogled in rekel: »Prekleto! Saj ste vsi krvavi pod kozo, kot jaz! Tri mesece, tri jebene mesece dopusta so mi speljali. Ker so na oni strani Orionovega kraka, deset tisoc svetlobnih let dalec, v neki napol podrti ladjedelnici splavili kup prekletega zeleza, ki slisi na ime Rastaban. Zdaj pa naj mi nosimo glavo naprodaj v tej neskoncni vesoljski vojni. Potem mi pa ze lahko oprostite, ce ne poslusam prav posebej zbrano, kaj velika zivina naklada.« Za trenutek je nastala tisina, potem so se oni trije zasmejali in nekaj trenutkov kasneje, se je tudi Nierere smejal z njimi. -Ce bi ne bilo kapitana Srecka, bi v tem trenutku izstopil,- si je med smehom mislil prvi oficir. A vedel je, da bi to ne bilo mogoce narediti. Naslednjih pet dni je bila na vesoljski bojni ladji Jantara prava norisnica. Pri tem je najbolj trpel prav prvi oficir Nierere. Njemu je bilo zaupano, da uredi vse zaloge, dopolni oborozitev, strelivo in energente ter spravi vojsko v red. Ves cas je preklinjal vesoljsko krizarko Rastaban in kar naprej vsem razlagal, da so ga oropali za tri 'jebene' mesece dopusta. Vendar je kljub temu svoje delo dobro opravljal. Kapitan Srecko je zaprl vrata stabne sobe. Hrup iz hodnika je potihnil in le brnenje ventilatorjev elektronskih naprav v sobi je motilo tisino. Prvi inzenir stroja ali 'tehmojster' in glavni racunalnicar ali 'heker' sta sedela za poveljnisko mizo. Julija, vodja lovske eskadrile, jim je kazala hrbet in proucevala grafe na zaslonu. Ko so se vrata zaprla, se je obrnila in se nasmehnila kapitanu. Nato je salutirala. To sta naredila tudi tehmojster Engelbert Albuis in heker Jose Pendadrillo. Ampak sta pozdravila kar sede in si prisluzila oster pogled 'sefice' Julije Timusenko. Kot pilotka bojnega colna je imela se 'letalski' nadimek Volkulja. Vojska je kapitana Srecka ljubkovalno na kratko imenovala 'sef. Srecko jim ni salutiral nazaj, le zamahnil je z roko v nedolocen pozdrav. Te vojaske formalnosti so ga zelo motile. Neposredni pristop je bil vsec njegovi posadki, nadrejenim pa nikakor, saj so menili, da je to pomanjkanje vojaske discipline. Se preden je sedel, je vprasal: »Heker, si pogledal?« »Kakor ste rekli, sef,« je odvrnil Jose. Nagnil se je naprej in s prsti pohitel po tipkovniči. To je počel tako hitro, da se je zdelo, da prstov sploh nima. »Evo, to je Rastaban!« Nad mizo se je prikazala tridimenzionalna slika ble-sčeče vesoljske krizarke Rastaban, ponos Unije Dračo-nis ter strah in trepet Federačije Gostosevčev. Počasi se je vrtela, da jo je bilo mogoče videti z vseh strani. »Uh, kul!« je rekel tehmojster Engelbert in si pogladil na krtačko ostrizene lase, pobarvane na vijolično. »Pravzaprav, preveč kul!« »Drzi!« je rekel kapitan Srečko. Jose je spet z vso hitrostjo tipkal in hologram krizarke je razpadel na posamezne dele. Potem je rekel: »Vesoljska krizarka Rastaban ima posadko vsaj 150 ljudi in se toliko androbotov. V sestavu je 20 lovčev, 2 posebni plovili za izvidnistvo in 1 servisno plovilo. Poleg tega je oborozena se z večsmernim laserskim topom tretje generačije in z vesoljskimi torpedi vsaj petih različnih vrst, ter verjetno se s čim, kar nismo uspeli izvohati.« Oglasila se je Julija: »Rastaban je resnični izziv za nas. Jantara je stara vesoljska bojna ladja. Na mnogih mestih je material na skrajni meji utrujenosti, zakrpan zaradi stevilnih mi-krometeoritskih lukenj in bojnih projektilov. Nasa posadka steje 54 moz in 30 androbotov, imamo 7 lovčev, 2 splosni in večnamenski plovili, slabo umerjen več-smerni laserski top prve generačije ter le eno vrsto vesoljskega torpeda, ki ga lahko odkrije vsak otrok z malo bolj sofističirano elektronsko opremo.« Nastopila je tisina, potem se je kapitan obrnil k En-gelbertu: »Tehmojster, zanima me pogon.« »Pogon je praktično na spodnji meji iztrosenosti ...,« je ta pričel, a ga je kapitan nestrpno prekinil: »Saj vem v kaksnem stanju je nas pogon. Zanima me Rastabanov pogon!« »A, ja!« je rekel tehmojster Engelbert. »Uh ... Kaj naj rečem, ni, da ni! Oziroma, je, kar je!« »Ne nakladaj!« je mrzlo in sovrazno rekla Julija. »No ... pogon, je fuzijski pogon D-He3, torej devterij in helij tri in lahko doseze 0,088č ali okrog 8,8 odstotka hitrosti svetlobe. Nas je zgarani katalizatorski fuzijski pogon D-D, torej devterij in devterij in lahko dosezemo 0,068č ali okrog 6,8 odstotka hitrosti svetlobe. Torej so od nas hitrejsi za faktor 1,294 ali skoraj za eno tretjino. Teoretično! Toda nasi solenoidni magneti so ze prečej iztroseni in tako je nas izkoristek mogoče 85%, kar pomeni, da lahko dosezemo le 0,058č in tako so od nas hitrejsi za faktor 1,517, kar je za polovičo večja hitrost.« »Kaj imata sploh kaksno dobro novičo zame?« je vprasal kapitan. Nastopil je trenutek tisine, potem se je oglasil tehmojster Englebert: »No, mogoče je dobra ta. Vsi veste, da so nam pred mesečem dni namestili nova Bussardova magnetna jadra, ki nam omogočajo, da učinkovito zavremo.« »Imamo torej nove in boljse zavore,« se je posmehnil heker Jose. »Praktično rečeno, ja!« je odvrnil tehmojster. »In kolikor mi je znano, smo vsaj tukaj v tehnoloski prednosti.« »Kaj nam bo to koristilo? Ce nas bo Rastaban gonil pred seboj, bomo hitreje zavrli in mu po rakovo pobegnili nazaj, ali kaj?« je rekel heker. »No . mogoče,« je rekel tehmojster. Kapitan je zamahnil z roko, naj utihneta in pogledal proti Juliji. »Majorka, kaj pravis?« »Mislim, da so nasi lovči, glede na razpolozljive podatke, okretnejsi od njihovih in bolje oborozeni. Vendar je stevilo sedem proti dvajset. Kar pomembna prednost, stevilčna. Kolikor mi je znano, je nas oklep debelejsi, močnejsi in kvalitetnejsi. Mogoče je prednost tudi v uporabi svetlobnih jader, ki jih Rastaban sploh nima. V blizini zvezd je sončni veter prečej močan in nase svetlobno jadro lahko prispeva dodatnih 0,03č. Ce torej sestejemo 0,058č in 0,03č, dobimo 0,088č, kar pa je Rastabanova največja hitrost. Menim tudi, da imajo se neizkuseno in neuigrano posadko. Prav tako tudi dvomim, da njihov pogon doseze opisano hitrost, saj je se nov in neutečen. Bolj me skrbi nasa oborozitev. Nimamo resnih torpedov in imamo slabsi laserski top.« Vzdihnila je in zaskrbljeno pogledala kapitana. Heker in tehmojster sta zrla predse. Potem je Srečko z roko plosko udaril po mizi. Zdrznili so se in ga prestraseno pogledali. »Oh! Torej ni nobenih tezav. Skočimo čez pol galak-tičnega kraka Orion Rastabanu pred nos, namerimo nas top in izstrelimo torpeda vanj ter ga sesujemo. To ni problem, saj imamo odlična magnetna jadra, torej izvrstne zavore in se lahko praktično takoj ustavimo pred njegovim nosom. Seveda, če se nam prej zaradi starosti ne sesuje lastna ladja pod nogami!« »Ja, tako nekako!« je zastokal tehmojster. »Prekleto sranje!« je zasikal kapitan Srečko. »Saj me ne kličejo zaman 'kapitan Srečko'.« Spet je nastopila tisina v poveljniski sobi. »Ampak tole ostane med nami! Naj nobeden med vami ne siri slabih vesti med astro-vojsko,« je rekel čez čas in vstal. Tudi heker in tehmojster sta se skobačala na noge. Julija, ki je ves čas stala, se je postavila v strumno vojasko drzo. Kapitan je z naglim korakom stopil do vrat, ki so se -vuss- odprla in v sobo je privrel hrup iz ladijskega hodnika. Srečko se je obrnil in rekel: »Uradno je Jantara enakovredna Rastabanu. Le mal-če starejsa je, ampak okretnejsa. Jasno?« »Jasno!« so vsi trije strumno odgovorili. Potem je kapitan Srečko zaskrbljeno stopil na hodnik. Kljub vsemu je bila v eni izmed posiljk kilogramska pločevinka z grafitno mastjo za vratne tečaje. Na prvi pogled je bila videti kot povsem običajna pločevinka. Le okrog in okrog je nekdo s prozornim lepilnim trakom nalepil trak papirja na katerem je pisalo: »Srečko, kapitan, pojdi se solit!« Eden izmed vojakov je neodprto pločevinko s trakom se toplo prinesel Srečku v kapitansko kajuto. Srečko je skrbno prebral napis in se začel krohotati: »V komandi imajo nekateri kljub vsemu se smisel za humor. To mi daje upanje, res mi daje upanje ...« Skrbno je odlepil trak in vrnil pločevinko vojaku. »Poskrbi, da glavna zaporna vrata ne bodo več skri-pala. Pravzaprav, daj vse skupaj tehmojstru, on bo ze vedel kako in kaj. Ja, pa nikar ne pozabi zavesti tovora v podatkovno bazo!« Ta je se posebej strumno salutiral, saj je vedel, da kapitan sovrazi formalnosti: »Kakor ukazete, kapitan! Je ze zavedeno in popisano! Skladno s predpisi!« Kapitan Srečko se je nakremzil. »Ze prav vojak, ze prav! Prosto!« Oni se je muzajoč izmuznil na hodnik. -Kaksen fris! Nas kapitan je pa res sila!- si je veselo mislil. Kapitan Srečko je ta trak kasneje skrbno nalepil na steno stabne sobe prav nad svojim poveljniskim sede-zem. To je bilo tisti dan, ko je bilo odločeno, da bo Jantara izplula na svojo legendarno pustolovsčino. Odstopil je korak nazaj in očenjeval, če ga je res vodoravno nalepil. Malo je visel v desno, a je bil zadovoljen. Zdelo se mu je, da na levi strani lepilni trak ne drzi najbolje. Stopil je korak naprej in ga s palčem se enkrat čvrsto pritisnil na steno. Z nohtom ga je polikal na robovih in sedaj je bil prepričan, da je vse v najlepsem redu. Poleg traku so bile na steno nalepljeni ali kako drugače pritrjeni različni predmeti. Sredino je tvoril star kovaneč se iz tistih časov, ko je človestvo uporabljalo dejanski denar za plačevanje. Na njem je bil upodobljen sejaleč, ki seje zvezde. Pod njim je visela na stari sčefrani vrviči posusena zajčja tača. Pomislil je, da bi vrvičo moral zamenjati. Vzdihnil je, saj se je zavedal, da tega ne bo storil prej, dokler zajčja tača ne bo dokončno padla na tla. A potem bo verjetno padla tudi Jantara. Tam je bila nalepljena stara bozična razgledniča, fotografija, ki je kazala podkev, stiriperesno deteljičo in pujska, ki je bil nekoč roz-nat. Vse je bilo tako staro, da so barve pod svetlobo sobnih svetilk ze čisto obledele. Tudi motiv je bil tako obledel, da se je se komaj razbralo, kaj je na razgledniči upodobljeno. Ob njej je bil z vakuumskim čepkom pritrjen majhen digitalni prikazovalnik. Na njem so se nekoč izmenjavale slike njegovih otrok iz vseh treh zakonov. A ze nekaj časa je kazal samo črn kvadratek. -Moral bi mu zamenjati baterije! - je pomislil in spet vzdihnil. Baterij ze nekaj časa ni bilo mogoče dobiti, saj so sodobni stroji dobivali svojo energijo na drugačen način. -Morda na kaksnem bolsjaku. Tam bi se se dale dobiti,- je pomislil. Lahko bi prikazovalnik zamenjal za sodobnejsega, a potem bi vse izgubilo svoj čar. Pa tudi bolsjak z nikel- kadmijevimi baterijami je bil oddaljen preveč svetlobnih let vstran. Iz zamisljenosti so ga zdramila vrata, ki so se -vusss-odprla in skoznje je stopila 'sefiča' Julija, vodja lovske eskadrilje. Obrnil se je k njej in rekel: »Poglej, kaj so mi poslali iz poveljstva.« Pokazal je na listek. S tem ji je preprečil, da bi salutirala ali čelo izrekla kaj v strogem, formalnem vojaskem postopku. Od začetka jo je to jezilo, sedaj pa niti ne preveč. Nekako se je vdala v usodo. Osinila ga je s pogledom in trdo obstala. »Nezaslisano!« je zasepetala. »Ne, res!« je rekel Srečko. »Bilo je nalepljeno na pločevinki z grafitno mastjo za vratne tečaje.« »Saj to je ...« je razburjeno rekla. »Nezaslisano!« jo je dopolnil Srečko. Stopil je do njenega fotelja in ji ga galantno odmaknil od mize. Zmedeno ga je pogledala. Se vedno ni vedela kdaj misli resno in kdaj se sali. »Hvala!« je rekla in sedla. Med tem so se odprla vrata in v stabno sobo so vstopili se tehmojster, provianter in heker. Nekaj trenutkov za njimi pa se prvi ofičir in čere-moniar. »Smo vsi?« je vprasal Srečko. »Da, vsi smo!« je potrdila Julija. »Prav!« je pokimal Srečko in se zavalil v svoj povelj-niski fotelj. »So se kaksni zadrzki?« je vprasal in pogledal proti provianterju. »Imas vse kante na krovu?« »Imam, polni smo do strehe. Kar pa niso dostavili, pač nimamo. A nič pomembnega nam ne manjka. Hrane je za tri meseče, ob varčevanju tretje stopnje pa tudi za vse leto.« »Posadka?« je vprasal Srečko. Čeremoniar je rekel: »Od 54 članov posadke upravičeno manjkajo trije. Podporočnik Andrej Brodnik je s svojim lovčem Jan06 na popravilu. Tudi bojni čoln Astropa je v popravilu na Amberju. Dela spremlja nadporočniča Selma Yamanyi. Prvi pilot lovča Jan05 je odsoten zaradi smrti v druzini, a smo dobili nadomestnega, drugega pilota. Trije so v bolnisniči na krovu, nič resnega. Tako steje ta trenutek posadka 52 ljudi, bojno sposobnih je 49 ljudi, torej je indeks sposobnosti 0,907. Sičer smo v dobri kondičiji in operativni. Androboti so praktično 100% operativni. Nekaj je manjsih krčev, a vse v mejah obvladljivega. Skratka, običajno!« »Astro-karte, obvesčevalni podatki, gravitačijske meritve, magnetogrami?« je zdrdral Srečko in se obrnil k hekerju. Heker je pokimal: »Kakor vedno pravi Engelbert: ni da ni, oziroma, je kar je.« Ne da bi ga kapitan kaj vprasal, se je oglasil se teh-mojster: »Na krovu imamo, kot je ze bilo rečeno, samo bojni čoln Alčyone, Astropa je v popravilu. Z njo je v popravilu se bojni loveč Jan06. Popravilo obeh plovil bo trajalo se vsaj 30 dni in ni moznosti, da bi jih dobili nazaj kaj prej. Zahtevki za nadomestna plovila so bili zavrnjeni. Sicer so vsi sistemi operativni in delujejo, oprema v mejah normale. Smo kul za odriv.« Srecko je nejevoljno vzdihnil. »Lepo! Saj vem, da nam bo pogon zdaj ali pa malo kasneje skripnil, vem, da robote popravljamo kot po tekocem traku, tudi ladijska lupina se komaj drzi skupaj. A ker ste se potrudili kot vedno, mislim, da lahko in moram izreci - izplujmo!« »Izplujmo!« so potrdili vsi prisotni. »Prav,« je rekel Srecko in vstal. Stopil je do vrat na drugi strani stabne sobe in stopil na poveljniski most. Nagnetli so se za njim. Zastal je za trenutek in se jim zazrl v oci. Potem je s pogledom zaokrozil po mostu. Na eni strani je sedel navigator, na drugi oficir poveljniskega mosta, pred njim je bila glavni pilotka Jasmin Beyonce, na drugi strani pomozni pilot, ob njem oficirka lokator-ja frekvenc Samsam Leffu, imenovana 'uharica'. Stopil je do svojega poveljniskega sedeza in sedel vanj. »Pripravljeni!« je vprasal. »Da, kapitan Srecko!« so pritrdili prisotni. »Pilotka, odrinimo torej!« Seveda ves postopek ni tako eleganten kot je to videti v filmu. Vesoljska krizarka Jantara v blizini sonca najprej razvije solarno jadro. Ker je premer jadra nekaj deset kilometrov, je potrebno obvestiti vojaski vesoljski center na Electri Sekundus. To za seboj povlece cel hrib birokratske krame in skoraj preobremeni ves planetarni informacijski sistem. Racunalniki obdelajo vse tra-jektorije vseh plovil v sekajocih orbitah. Preusmeriti je potrebno kar nekaj satelitov, avtomatskih sond in plovil, ki jih se vodi cloveska roka. A Jasmin Beyonce je bila izkusena pilotka. Pravzaprav je upravljala z Jantaro ze vec kot deset let in je bila tretji pilot od njene splavitve. Ob kapitanovemu ukazu je bila vecina predpriprav ze za njo. Ko je odtipkala ustrezen ukaz v ladijski racu- nalnik, ga je Jantara potrdila s kratkim sporocilom: »Potrjujem ukaz: odrinimo! Razvijam solarno jadro. Sistemi operativni, delujejo normalno. Status: zeleno!« V vseh prostorih so se prizgale zelene led diode, ki so oznanile, da je Janatara v gibanju in na poti v vesolje. »Sledilna video sonda izstreljena. Prikaz na zaslonu -zdaj,« je javila Jantara. Na monitorjih so spremljali gra-ficni prikaz izstrelitve video sonde. Ta bo vso pot krozi-la v orbiti nad krizarko in snemala njeno zunanjost z razdalje vec sto kilometrov. Kamere namescene na pla-scu vesoljske krizarke so prikazovale izstrelitev rakete, ki je v velikem spiralnem loku za seboj vlekla jadrovino iz ogljikovih nanocevk debelo le nekaj mikronov in razpirala tanke oporne palice. Na ogljikovo osnovo je na-parjena kovina v katero se lovijo atomi soncnega vetra. Ko raketa zakljuci poln krog, se jadro stakne v velik krozni sistem, ki je se najbolj podoben pajcevinasti mrezi pajka krizevca. Ves postopek traja kaksnih dvajset minut in v tem casu se Jantara prakticno ne premakne niti za centimeter. A bolj, ko se mreza razpre, vec soncnega vetra se ujame v solarno jadro. Skupni pritisk atomov se pocasi povecuje in na neki tocki njihova sila premaga gravitacijski privlek planeta Amber. V tistem trenutku zadrhtijo merilniki hitrosti in se pricnejo oddaljevati od stevke nic. Ko je raketa naredila polni krog, se je odpela in vrnila v svoje lezisce. Tehniki so jo ze cakali in jo priceli pripravljati na naslednji start. Jasmin je zadovoljno prikimala, ko se je postopek razvitja jadra uspesno zakljucil. »Sef, na poti smo!« je veselo rekla. »Prav! Je se kaj problematicnega?« je vprasal Srecko. »Pravzaprav ne! Sedaj moramo samo pocakati, da zajadramo okrog jovijalnega Zeusa, ta nas zaluca nazaj proti nasemu soncku, zlatorumeni Electri. Ta nas prijazno zaluca nazaj proti Zeusu, razvijemo se enkrat jadra, znova okrog plinastega velikana in potem ...« je rekla Jasmin. »Skočimo na glavo ... Kam, moj dragi Peta, veliko oko?« je vprasal Srecko in se zavrtel na po-veljniskem sedezu v smeri proti navigatorju na drugi strani po-veljniskega mostu. »Če drzijo obvescevalni podatki, ki ste mi jih dostavili, bomo iz crvine izleteli nekje v blizini Bruisove zvezde, NGČ4332, e, bolj ali manj!« je rekel rdecelasi Petar Petrovic Karambeg, ki so ga vsi klicali Peta. »Mislim, da bo slo, ce le naletimo na magnetni spaget,« je zamis-ljeno rekel Vokko, oficir poveljniskega mosta. Njegova naloga je bila, da je spremljal Lagrange-jeve graviceste in preplete magnetnih silnic, ki so nastajale ob izbruhih na Elečtri. Ob določeni hitrosti ladje in pravilnem polozaju magnetnih silnič, ki jim pravijo magnetni spageti, se ustvarijo ustrezni pogoji, ki omogočijo odpiranje črvine skozi tkanje vesolja. Vesoljska ladja mora v črvino zapluti pod določenim kotom, da jo sila spojene vesoljske membrane pravilno porine skozi poč na drugo stran vesolja. Vendar je pri vsakem skoku v igri veliko stevilo neznank, ki jih računalniki na krovu le s teza-vo prebavijo. Marsikdaj se vesoljska ladja izčrvi nevarno blizu zvezdi in kar nekajkrat se je zgodilo, da je zvezda kaksno ladjo tudi pogoltnila. »Kaj jih ni zadosti?« je vprasal Šrečko. »Niti ne! Prav zdaj na vidni strani sonča Elečtre ni nobene sončne pege. Na drugi strani sta dve ali tri. Šon-če je trenutno v spodnjem čiklusu, do vrhunča mu manjka se osem let,« je rekel Vokko Nolan. »Upajmo torej, da se skuha boljsa pega, ko se bomo drugič zavihteli naokrog Žeusa,« je lakonično rekel kapitan. Dvignil se je in rekel: »Poročajte mi, če se kaj spremeni!« »Da, kapitan,« so se v zboru oglasili. »Almius! Evo, prepusčam ti most,« je veselo nasmejan rekel proti prvemu ofičirju, ki je se vedno stal. Nie-rere je po svoji navadi zavil z očmi. Upal je, da ga bo Šrečko za nekaj časa odpustil, saj je imel za seboj petdnevne priprave in je v tem času malo spal. Žastokal je: »Imej malo srča, zadnje čase nisem skoraj nič spal.« Šrečko se je spet zasmejal: »Prav! Vokk, most je tvoj!« »Da, kapitan! Hvala, kapitan!« je rekel Nolan, ofičir mosta. Šrečko je Nierereja objel okrog ramen in skupaj sta stopila v stabno sobo in nato na hodnik. »He, sem te spet,« je veselo rekel Šrečko. »Šaj vem, da si bil priden kot mravljiča v zadnjem času. Kljub temu, da so ti vzeli dopust.« »Prekleto,« je rekel prvi ofičir. »Šaj ne vem, zakaj se sploh pojamo sem in tja po tej črnini. Ne vem, komu vse to koristi. Gradimo velike ladje za globoko vesolje, igramo se z Unijo Dračonis kot mačka z misjo ...« »Ali pa se Unija igra z nami kot mis z mačko ...« »Tudi lahko!« je rekel Almius. Žmignil je z rameni. »Kakor koli ze . Vsekakor ne vem več, kdo koga lovi za rep. Mogoče se kar sami lovimo sem in tja po vesolju. Kaj jim bo vse skupaj? Narazen smo deset tisoč svetlobnih let. Vsak na svoji strani Orinovega kraka. Škačemo čez Orinov preval kot kaksen misji kenguru. Vse svoje sile porabimo za gradnjo vse bolj bizarnih bojnih kri-zark. Počasi imam vsega dovolj.« »Očitno res potrebujes dopust,« je razumevajoče rekel Šrečko. »A vse je politika. Šama politika. Cemu sluzi, ne vem in se tudi ne sprasujem več. Šamo se čakam, da me upokojijo. Tako pač izpolnjujem ukaze. Ce rečejo, da moram skočiti direktno v kaksno zvezdo, bom pač skočil. Ševeda sam, posadko in tebe, moj dragi Almius, prej izkr-čam.« Prvi ofičir je zastal in se zazrl v svojega poveljnika. Potem je rekel, kakor, da se je predramil: »E, hm ... Tukaj je moja kajuta. Grem spat. Res sem utrujen!« »Prav. Dobro se odpočij! Do obrata pri Žeusu potrebujemo dva dni. Toliko časa ti dam.« »Hvala, Šrečko!« »V redu, je ze prav. Šaj ves, da te pri flipanju skozi črvino potrebujem čilega in zdravega.« Obrat okrog Žeusa je potekal po solsko. Šolarno jadro jih je pripeljalo v bliznjo orbito plinastega velikana. Jantara je s svojimi računalniki brezhibno zvila in zlozila jadro. Med potjo je nastalo nekaj drobnih luknjič, ki so jih naredili asteroidi. A te niso predstavljale tezavo za čredo nanobotov, ki so takoj pričeli s popravilom. Ko bodo jadro znova potrebovali, bodo vse luknje zakrpane. Žeus jih je ujel s svojim silnim gravitačijskim privle-kom. Vendar je bila Janatarina hitrost dovolj velika, da zavijejo okrog njega po hiperbolični trajektoriji in s tem pridobijo se nekaj pospeska. Gravitačijska prača, ki jo ustvari planet, jih je zalučala z visjo hitrostjo spet nazaj proti sonču Elečtri. Notranja dejavnost plinastega velikana je povzročala motnje v različnih valovnih dolzi-nah, zato je bilo delovanje naprav otezeno. Ko so zavili za velikana, so za nekaj minut izgubili tudi druge povezave z Amberjem. Vendar je vse potekalo brez tezav. Ždaj so z večjo hitrostjo strmoglavili proti čentru osončja do sonča Elečtre. Da se posadka ne bi preveč razpustila, je Šrečko zau-kazal generalno pospravljanje. Casa jim je dal do obrata okrog sonča, ker bodo odvečne stvari in smeti odvrgli nanj, kjer bodo v trenutku izparele. To je pomenilo nekaj več kot en dan. Komaj so pomolili kljun vesoljske krizarke izza Žeusa, se je v kapitanovi kajuti oglasil komunikačijski monitor. Bil je spagetar. »Da? Kaj se dogaja?« je vprasal Šrečko in z dlanjo udaril po gumbu za odprtje komunikačije. »Kapitan, mislim, da .« »O, vidim, da si si lase pobarval na roznato. Žanimiva barva, Vokko!« je rekel preserno Šrečko. Barvanje las z različnimi barvami vsak ali vsak drugi dan, je bila ze nekaj časa navada na Jantari. Posadka je na ta način razbijala monotonijo potovanja. Prav tako so, po kapita-novem zgledu, nosili različna oblačila v skladu z barvo svojih las. Ždaj, ko so se oddaljili od Amberja in vesoljske admiralitete, so to počeli se z večjim veseljem in bolj zavzeto. Med njimi je bilo nekaj izjem, a stalno je nosila uniformo po predpisih le vodja eskadrilje lovčev Julija Timusenko. Ofičir poveljniskega mosta, ki je bil obenem se tehnik za magnetizem in gravitačijo, je navduseno pogladil svojo pričesko. »Šuper, ne! To barvo sem zadnjič nasel v drogeriji v Heriklanumu. Šem sel po uliči od plaze proti trzniči in zagledam v izlozbi drogerije to pink barvo. Bila je res kul, nekaj posebnega. Tako sem jo prihranil za danasnjo priloznost,« je pričel navduseno razlagati spagetar. »In posebna priloznost jeee ...?« je zategnil vprasanje Šrečko. V Vokkovih učeh je uplahnil zar navdusenja. Pozrl je slino in rekel: »Oh, to ... Pega! Na Electri je pega na nasi strani. Ko bomo drugič sfrčali mimo, bo nastal lep magnetni spa-get. Ce se bo razvijala tako, kot je to zdaj videti, bo kar velika, se preveč velika za nase potrebe. Mislim, da nam ne bo treba se enkrat razviti jadra, če bo slo tako naprej. Bosta oba gravitacijska lučaja popolnoma dovolj za vse skupaj. No, ko bomo pri soncu, bom ze lahko natančno povedal koliko gigateslov bo vse skupaj merilo.« »Hvala ti, prijatelj moj. Vzamem na znanje. Ko bos bolj natančno izračunal, se mi javi. Zmenjeno!« »Zmenjeno, sef!« Ekran se je zatemnil. Kapitan Srečko je sedel za računalnik. K sebi je potegnil tipkovnico. To je vedno storil, ko je zelel urediti kaj zaupnejsega ali vojasko tajnega. Glasovni ukazi so bili običajno preveč glasni in tudi Jantara je imela usesa. Poleg običajnih programskih vohunov so bile zagotovo na ladji se zvočne, toplotne in kdo ve kaksne stenice. Nekaj so jih posejali njegovi nadrejeni, nekaj jih je slo na rovas vojaske obvesčevalne sluzbe in se kaksna na račun Unijske drzavne varnosti. Mogoče je bila se kje kaksna iz nasprotnikovega arzenala. Tu in tam sta jih heker ali tehmojster odkrila. A to je bila večna borba, saj je bilo jasno, da je med nanoboti 'pleme', ki vedno znova gradi, popravlja in nastavlja nove stenice. Tudi astrobota je bilo mogoče programirati tako, da je vohunil. Ko je prenasal ukaze preko tipkovniče, je bil prepričan, da sta oba hekerja dovolj dobro očistila računalni-ske programe Jantare in nastavila dovolj varovalnih zidov, protivohunskih ali nadzornih programov. Jose Pendadrillo je sluzil skoraj stiri leta in se mu je vojaski rok iztekal. Bil je prostovoljec. Saj drugo mu tako ali tako ni preostalo, ko so ga dobili s prsti v vladnih spominskih bankah. Mozoljasti mladenič je prebil vse ovire. Ali zapor ali vesoljska krizarka! Tako se je odločil za sluzenje vojasčine. Srečko se je nasmehnil. Spomnil se je, da je moral uporabiti vsa znanstva, da ga je dobil k sebi na ladjo. Admiral Antonio Markus se je se sedaj malče kujal, ko je beseda nanesla na ladijskega računal-ničarja, saj mu ga je speljal izpred nosa. Vtipkal je gesla in pričel brskati vse, kar je mogel v ladijskih in unijskih podatkovnih bankah najti o poveljniku Rastabana Valerianu Kerkorianu. Predstavljena je bila blesčeča vojaska kariera pravega vojaskega lisjaka. Poskusil je razumeti njegov način razmisljanja. Podatki so bili skopi, a zelo zgovorni za novinarje. Ali drugače, bili so neuporabni. »Preveč blesčeče, preveč jasno in odprto, preveč po-likano,« si je mrmral v brado. A preden je mogel najti kaj več, je spet zagodrnjal komunikator. Na ekranu se je zarisal obraz Samsam Leffu, oficirke za komunikacije. »Sef, pomembno sporočilo za vas.« »Prav, prevezi,« je raztreseno rekel. »Prav, sef!« je rekla Samsam in preklopila. Upala je, da bo kapitan videl njeno modro pričesko in zivo rumeno srajco z zelenim ovratnikom. Zato je le razočarano skomignila z rameni, ko se ni zmenil zanjo. »Kapitan Srečko. Tukaj poročnica Irene Detel z lovca Taygete, Tay01,« je zadonelo iz zvočnika. Slike na ekranu ni bilo. Pravzaprav je nekaj sumelo in prasketalo. Slika se je za trenutek pojavila, zamigljala in izginila, poblisnila in potem je nastala migotajoča megla. »Kaj za vraga,« je polglasno vzkliknil Srečko. Iz zvočnika se je zaslisal neznosen, a kratek pisk in slika je bila spet na monitorju. »Se slisimo. Kapitan Srečko, Jantara, javite se!« »Ma, ja, slisimo se! Kaj ...« »Halo, Jantara, poročnica Irene Detel se javlja na dol-znost. Tukaj lovec Tay01, Irene Detel.« »Irene, slisim vas. Upam, da me vidite ...« Spet je nekaj zapokljalo v zvočniku in potem so se poročnici raztegnila usta v nasmeh. »Vidim vas, kapitan Srečko. Javljam se na dolznost.« »Kaksno dolznost neki?« se je namrsčil Srečko. »Ali vas niso obvestili, da so ugodili vasi zahtevi in posiljajo lovča z nosilke Taygete?« je presenečeno dvignila obrvi Irene. »Ne, prvič slisim!« »Kako? Mene so obvestili, da me čakate v orbiti, da se vam pridruzim. Sem se prostovoljno javila namesto vasega lovca Jan06, ki je v popravilu.« Kapitan Srečko je skomignil z rameni. »To bo malo tezko. Mi smo izpluli pred dvema dnevoma in smo ze frčnili mimo Zeusa. Zdaj strmoglavlja-mo proti Electri, smo na prvi tretjini.« »Uh,« je rekla razočarano Irene. »Ne vem, kaj je narobe. Res sem posteno pritiskala, saj je moja zahteva kar naprej kje zastala. Tako ne vem, kdo ni opravil svojega dela.« Srečko se je nasmejal: »Meni pa je popolnoma jasno, kje se je zataknilo. Vendar, zal, ne bo slo. Kdaj drugič.« Videl je, kako zadr-zuje jezo in se ji nabirajo solze nemoči. Tako je njen obraz dobil določeno milino, ki mu je segla v srce. Saj je vedel, da so na delu njegovi moski hormoni zaradi katerih je bil na slabem glasu in so se o njem sirile vse mogoče govorice. A pomagati si ni mogel. Ko je stegnila roko, da bi prekinila povezavo, je zaklical: »Irene, trenutek! Morda imam resitev za problem.« »Ja?« je rekla, a roko je se vedno drzala tako, da bi lahko vsak trenutek prekinila povezavo. »Ja! Samo malo, da se posvetujem s hekerjem in spa-getarjem,« je rekel s prepričevalnim glasom. »Prav, bom počakala.« Spustila je roko s tipke. Srečko je odtipkal klicni stevilki Joseja in Vokka. Nekaj sekund kasneje sta bila na njegovem monitorju. Potem je vse stiri povezal v video-konferenčo. Irene je presenečeno zrla v Vokkovo pink frizuro in v kapico v obliki petelina z veliko rdečo rozo, ki jo je imel na glavi heker. Okrog oči je imel na debelo namazano črno barvo za trepalnice. Bil je, kakor da so mu vampirji izpili kri. Srečko se ni zmenil za maskarado obeh podrejenih. »Vokko, mislim, da bo tvoja sončna pega naredila nekaj koristnega. Damo, ki je tako lepa na monitorju, moramo spraviti na krov Jantare. Sedaj krozi okrog Amberja v standardni orbiti.« Vokko je zazijal in rekel: »Uuu, to bo tezko!« »Kaj ne poves!« je zajedljivo rekel Srecko. »Jose, na-pni malo mozgancke. Ti dam prinesti kavo, da jo preli-jes v nekaj vrstic programske kode?« »Ja, sef, kaj potrebujes?« »Ideja je naslednja,« je rekel Srecko. »Mlada gospo-dicna bo odpeketala v smeri sonca z najveqo silo, ki jo zmorejo njene rakete na tekoce gorivo. Mislim, da bo morala pokuriti vse do zadnjega decilitra. Tam se bo pustila ujeti gravitaciji in uporabiti selenoidne magnete za pospesek s pomoqo magnetnega spagetka, da je spet zaluca na drugi strani ven. Mi zaorjemo okoli Electre v skladu z nasimi racuni. Izracunajta njeno pot tako, da se srecamo v isti tocki. Če me moja zajqa taca ne vara, se najdemo nekaj izza Amberjeve orbite na poti proti Zeu-su. Ali nekaj takega!« Jose je pricel od navdusenja tolci z roko po racunal-niskem pultu. »To je naloga po mojem okusu.« Vokko je samo odpiral in zapiral usta. Irene pa se vedno ni cisto doumela vseh posledic. Ko se ji je posvetilo, je rekla: »Če zgresim?« »Nic, pac ostanete doma,« je rekel Srecko. »Malo vas bo neslo v naso smer, a vas bodo ze pobrali.« »Jaz .« je rekla Irene. »Ne skrbite!« je rekel Srecko. »Federacijska vojska nikoli nobenega .« Nato so vsi trije moski v zboru do-koncali: ». ne pusti na cedilu.« Potem je Vokko rekel: »Sef, daj mi malo casa, da naredim meritve!« »Časa imas najvec eno uro,« je odvrnil Srecko. Med tem je zacel Jose hitro tolci po tipkovnici in nekaj sekund kasneje zamrmral: »Ja, lahko potegne se kaksne pol ure. Potem pa dajte se meni eno uro. To bo res skrajni cas.« »Prav,« je rekel Srecko. Izklopil je hekerja in spage-tarja. Irene je zmajevala z glavo. »Kaksnim norcem zaupam, da mi bodo izracunali trajektorijo!« »Irene, garantiram vam, da so to najboljsi norci, kar jih Federacija Gostosevcev premore,« je rekel Srecko. »Oh, ko bi le mogla z vami!« je vzdihnila Irene. Srecko jo je pogledal s svojim modrookim pogledom in rekel: »Saj boste. Zanesljivo! Tudi meni je veliko do tega, da bi bila z nami.« Njen hrepenec pogled mu je popolnoma zmehcal srce in nabil adrenalin ter vse hormone na maksimum. Zelel jo je dobiti, pa naj stane kar hoce ali pa se ne imenuje kapitan Srecko. Vokko, Jose in Srecko so se sestali ze cez dobro uro na poveljniskem mostu. Jose je vtaknil svoj zepni iČom v rezo. Hologramski prikazovalnik je ozivel in -plop, plop, plop- so sredi prostora zaplavali sonce Electra in planeta Amber ter Zeus. Reklo je se -plink, plink- in prikazala sta se se mocno predimenzionirana lovec Tay01 v orbiti Amberja ter krizarka Jantara na poti proti soncu. Slika je prikazovala stanje v realnem casu. Na Electri so bile lepo vidne stiri soncne pege. Jose je vtipkal ukaz in -bziip- prikazale so se magnetne tokovnice. »Tako sedaj zgleda vse skupaj,« je rekel Jose. »Zdaj, ce je Vokko vse prav izmeril .« »Seveda sem, garantiram,« je uzaljeno rekel Vokko. »Verjamem ti,« je rekel Srecko. Jose je zmignil z rameni in nadaljeval: »Pa pospesimo model, da vidimo, kam nas to pripelje. Racunalnik, pospesi sliko - faktor deset.« Čez sliko so se zarisale crte trajektorij obeh plovil. Vendar se nikjer niso stikale. Jose je rekel: »Racunalnik - nagibaj naklon trajektorij, dokler se ne sekata v isti tocki.« Racunalnik je z velikansko hitrostjo zarisoval tirnice in jih brisal. Čez nekaj sekund, se je vse ustavilo in slika je kazala edino mogoco resi-tev. Racunalnik je rekel: »Obstaja samo ena rešitev. Izvedljivost rešitve je med faktorjema 0,51 in 0,54. Toleranca je upoštevana zaradi nepredvidljivosti pojava sončne pege. Operacije ne priporočam.« »Ne priporoca operacije, kdo bi rekel,« je zajedljivo pripomnil Srecko. »Pravi fifti-fifti za uspeh. Jaz pravim, da nam bo uspelo.« »Sef, ne bo lahko,« je skepticno pripomnil Vokko. A Srecko ni nic odgovoril. Zamisljeno je grbancil celo. Potem se je obrnil k Joseju. »Si uposteval jadro pri pospesevanju? Če ne uporabimo jadra, dokler je ne ulovimo, bi morda povecali izvedljivost.« Vokko se je vmesal, preden je Jose uspel odgovoriti: »Morda sploh ne potrebujemo jadra za skok. Če se pega razvije in dobimo mocan magnetni spaget, bo zadostovala ze gravitacija.« »Hm, kaj ce obrnemo enacbe?« je rekel Srecko. »Morda bi lahko zdaj malo zavrli in potem pospesili. Poglejmo, kako delujejo nasa nova Bussardova magnetna jadra. Mislim, da bi bil to dober trening.« »Sef, ti si batina,« je rekel Jose navduseno. Njegovi prsti so zaigrali nad tipkovnico. Medtem, ko je tipkal, je dajal se glasovne ukaze: »Racunalnik - preveri in prikazi parametre v skladu z vnosom.« Spet so se prikazovale in spreminjale trajektorije. Potem so se staknile v novi tocki, blize soncu, nekje v ravni ekliptike planeta Amber. Racunalnik je rekel: »Realna rešitev enačb je spet samo ena. Izvedljivost operacije je med 0,87 in 0,91. Operacijo je mogoče izvesti z majhnim tveganjem.« »Lepo,« je rekel Srecko. »Jose, prosim, prenesi teh-nicne podatke v racunalnik na lovcu Tay01. Vokko, tebi narocam, da se spremljas meritve. Če bodo vecja odstopanja od predvidevanj, me sporoa. Sam pa o tem podrobno obvestim porocnico.« »Da, šefe, kakor rečeš,« je rekel Vokko. »Aha, prav, šefe,« je potrdil Jose. »A samo še nekaj, poročnica bo privarčevala še kakšen litrček goriva, za kakšnih petnajšt minut ji bo še oštalo.« »Prav! Gremo na delo, dečki!« je rekel Srečko. »Ni, da ni, oziroma je, kar je!« bi rekel Engelbert. Jantara je v zapletenem manevru, da je v njej vše ječalo in škripalo še pol leta po njem in dešet paršekov daleč, ujela malega lovča poročniče Irene Detel in ga položila v švoje drobovje 'kakor bi otroka v zibel deval', kot je to nekoč bilo zapišano še v klašični knjigi iz papirja na daljni Zemlji. Tehnična ekipa ladijškega doka je norela od vešelja. Irene šo zvlekli iz plovila in jo na ramah nošili po pro-štoru, ona pa še je šmejala in še otepala. Ko še je na vratih pojavil kapitan Srečko, so se hipoma zrešnili in šalutirali. Pošlediča tega je bila, da šo poročničo špuštili iz rok in reviča je zropotala na tla kolikor je bila dolga in široka. »Prošto!« še je zadrl Srečko. »Jebenti, pravi bedaki ...« A ni dokončal, zaškrbljeno je štekel do poročniče: »Ste ši kaj naredili! Se opravičujem, ampak očitno poveljujem nešpošobni bandi, ki ne zna ravnati z ošebami drugega špola .« »Ne, ne, je ze vše v redu. Samo malo šem še udarila tukaj na bok,« je rekla Irene in še oprla na roke ter počaši vštajala. Srečko ji je pomagal. Ona pa še je malo branila: »Saj je vše v redu! Reš je vše v redu!« »Oh, no, prav!« je rekel olajšano kapitan. Med tem šo še člani tehnične ekipe porazgubili. »Dovolite!« je galantno šprozil roko. Prijela ga je pod pazduho in odšepala je proti vratom. »Tako šem vešela, da je manever ušpel. Oni, šenilni, v generalštabu šo prištali le zato, ker šem vztrajala in šo še me zeleli rešiti. Če mi ne bi ušpelo, bi bila moja kariera zapečatena. In špet bi še me rešili. Ampak, zahvalim še lahko vam ...« Srečko je zamahnil z roko. »Ni vredno bešed!« V tem trenutku šo še vrata -vušš- za njima zaprla in oštala šta šama na la-dijškem hodniku. Srečko jo je šamo brez bešed potegnil proti šebi in jo poljubil. Odkrito povedano, da še ni prav nič branila. Čez nekaj trenutkov še je odmaknila, da je malo prišla do šape. »Oh, Srečko!« je rekla. »Saj vem,« je odvrnil, »Ampak tole je povšem neuradno, šičer pa ... pred drugimi ši ti poročniča in jaz šem kapitan. Je to jašno?« Pogledala ga je š takim otoznim pogledom, da je moral poljub še enkrat ponoviti. Ko je Srečko prišel do šape, je rekel: »No, pa fTčnimo tole kišto z razpuščeno rokomavhar-ško bando okoli šonča v vešolje!« In šo jo. Frčnili namreč. Flipnila je škozi nadproštor na krilih magnetnih špagetov največje šončne pege, ki še je zadnjih nekaj let pojavila na Elečtri. Kapitanova zajčja tača je odlično delovala, še vedno je bilo vše polno šreče okrog nje. <> F ZGODBA LUCIANO Tanja Mencin Okra je le s tezavo vijugala sem in tja po cesti in se umikala mnozici zab, ki so hotela preckati cesto. Zunaj se je odvijala prava apokalipsa. Dez je plal kakor razjarjeni mascevalec, nebo so vsake toliko preklali bliski, grmelo je in pihal je mocan veter. S komaj tridesetimi kilometri na uro je cijazila svojo staro stoenko. Ko je pocasi zapeljala v desni ovinek in povozila nekaj zab, da je njen avto zaneslo sem in tja, je zaklela. »Samo se Luciferja se manjka in je nocojsnji pekel popoln.« Potem se je zgodilo. Nenadoma je pred seboj zagledala crno postavo, katero je pravkar osvetlil blisk z neba. Moc-no je zavrla. Toliko, da ni nekoga povozila. Je bil zival ali clovek. Ne, sredi ceste je stal moski. Ni bilo videti, da se hoce umakniti. Okra je najprej pomislila, da je zataval ali pa da nesrecnik stopa. Zapeljala je cisto k njemu, odprla okno in zavpila. »Kam pa greste, gospod?« »Cakam prevoz,« ji je bil vrgel v odgovor. »Pridite noter. Ne stojte sredi ceste v tej nevihti.« Mozakar se je premaknil, odprl vrata na drugi strani in sedel. Okra ga je pogledala in ceprav je bil mrak jo je spre-letelo nekaj elektricnega, nezemeljskega. Kmalu sem vas povozila,« je rekla. »Stali ste sredi ceste.« »Obcudoval sem kolonijo zab.« »Ha! Ta je pa lepa!« »Je v obcudovanju narave kaj smesnega?« »Ne,ni, vendar pa bi svoje obcudovanje prihranili za jasnejse in lepse dneve.« »Rad imam nevihte. Pomirjajo me.« »Tudi meni sta vsec grmenje in dez, vendar pa se je nocoj mati narava malce prevec razplesala.« Mozakar je zasukal glavo k njej. »Lepo si to povedala.« Okra je pritisnila na plin in speljala naprej. »No ja ... In vi? Ste stopali? ... Kam pa sploh greste?« »Pravkar se peljem z vami.« »To ze. Hocem reci, kaj ste sploh namenjeni. V tej divjini je bolj malo prometa.« »Jutri se bom odlocil kam in kako naprej.« »Hm. Torej ste popotnik . nekaksen potepuh. Vendar mi tako ne delujete.« »Hvala. Res sem nekaksen popotnik.« »Jaz sem Okra. Hecno ime, kajne?« »Ime pac.« »In kako je ime vam?« »Moje ime ni pomembno.« »Torej mi nocete povedati, kako vam je ime?« je zacu-deno vprasala. Odkimal je: »Moje ime ni pomembno.« »Hm. Zelo zagamana zadeva. Kako naj vas potem sploh klicem?« »Kot sama hoces.« »Prav nic mi ne pomagate. Uporabite domisljijo, druga-ce vam bom sama nadela neko ime.« »Prav.« »Prav? ... Okej. Klicala vas bom Tor.« Njegove sive oci so se zdaj na siroko razprle: »Tor? Mojega imena ne mores prekrstiti v skandinavskega boga.« »Ce pa mi nocete razodeti pravega imena.« »Moje ime je prekleto. Bojite se ga.« »Vasega imena se vsi bojimo? Ne razumem.« »Moje ime je oznaka moje narave, ni privesek osebnosti.« »Aha, ze razumem. Potem nocete biti Tor?« »Ne.« Zavzdihnila je. »Mislim, da vam nobeno moje ime ne bo vsec. Morali si boste izmisliti svojega.« Priprl je oci. »Kako kaj izveni Luciano?« Namrscila je celo. »Zveni italijansko. Nic lepo ni. Spominja na Luciferja.« »Tocno tako.« Njen blagi obraz je prebledel. »Hocete reci ... hocete reci, da vam je ime Lucifer?« »Ja.« »Hecate me, ne?« A njegov pogled bil trd in hladen. Odkimala je z glavo. »Ne, ne hecate me. Resni ste. Res vam je ime Lucifer.« »Je v temu kaj strasnega?« »No ... ni. Nisem vrazeverna, niti verna. Hocem reci, da bogove priznavam ... in seveda angele, da pa ne verjamem, da hodi po zemlji Lucifer v podobi cloveka.« »Zakaj ne verjames?« »Ker je to preprosto nemogoce. Lucifer je padli angel, nekaksen odpadnik od boga. In res ne verjamem, da bi le ta imel tako posvetno zeljo in sel med ljudi. Kolikor vem ni ravno clovekoljub.« »Histerija tvojega casa ti je zasencila um.« »Kaj?« »Slisala si me. Danes ljudje nasedate vsem mogocim storijam. Tudi temu, da imajo pravi angeli bele peruti. Saj niso ptici.« Pihnila je zrak iz sebe, kako kit. »Narobe! Sama angele vidim drugače. Kot energetska polja z svojimi zavestmi.« »Zakaj potem tudi mene ne vidis tako? ... Ker imam fizično telo?« »Ja. Zato.« »Bah!« »Kaj bah?!« »Slepa si. Se vedno si slepa.« »Pa mi potem vi odprite oči.« Nič na njegovem obrazu se ni zganilo. Noben ziveč ni trznil. Le hlad, ki ga je ovijal v notranjo nedostopnost ga je delal zlohotnega. Skorajda strasnega. »Saj ne ves, kaj si pravkar zinila.« Ni ga razumela. »Kaj sem pa rekla kaj takega?« »Ce hočes, da ti odprem oči, moras postati moja učenka. Tega pa ti, kot neodvisna in uporniska zenska, ne bos hotela.« Na Okrin obraz je padla senča. »Da bi postala vasa učenka? ... Saj niste guru!« »Razodel sem ti svoje ime. Ne mores reči, da sem ravno skrivač.« »To ni nič taksnega,« je zamahnila z roko. »Vsi ljudje nosimo svoja imena. S tem niste razodeli nobene velike skrivnosti. Ime je pač ime.« »Mislis?« »Seveda tako mislim.« »Povedal sem ti ze, da moje ime razodeva mojo osebnost, če se ze moram tako izraziti, medtem ko je tvoje ime zgolj privesek, da te ljudje lazje prepoznajo.« »Ti ljubi bog! Zdaj sem ze privesek sistema!« »Kaj morda nisi?« Njegova provokativnost jo je malče zbegala, vendar ne toliko, da bi zdrsnila z obrezja trezne umnosti. »Okej. Strinjam se, da bi imena morala izrazati čelost-no osebnost človeka, vendar pa - četudi me imenujes ptič ali kača, ta dva naziva moje čelostne narave ne spremenita. Jaz ostajam jaz.« »Hm, modro si se izvila iz pasti.« »Predlagam, da se raje posvetiva vam, ne meni. Vi ste tisti, katerega sem nasla sredi česte v divjini. Verjetno ste ze dolgo stopali.« Podaril ji je hladen nasmesek. »Zakaj pa naj bi sploh stopal?« »Kaj morda niste?« Zavora hladu je zdaj popustila in prasnil je v odkritosrčen smeh. Videti je bilo, da se zelo zabava. Tudi sama se je zasmejala. »Smesna sem, kajne?« Odkimal je z črno glavo. »Ne. Pravzaprav sem lahko srečen, da si me nasla ravno ti.« »Naj to vzamem kot kompliment?« »Kot hočes.« »Dobro. Sprejmem, da vasa starsa nista bila verna človeka in sta vam dala ime Lučifer. Zelo neposrečeno bi rekla, ampak zdaj je, kar je.« Moski je nagnil glavo rahlo postani in priprl oči, kakor jastreb. »Mislis, da starse sploh imam? » »Seveda jih imate. Kako ste se pa potem rodili, a?« »Ime Lučifer mi je nadel srednji vek. V resniči imam mnogo imen, na primer Phosporos.« Bila je zares presenečena. »Phosporos? To je grsko bozanstvo luči, mar ne?« »Ja. Simbolizira sonče. Sonče osvetljuje in prinasa luč. Vendar pa z mitologijo in metafiziko ne bova resila ničesar.« »Ja, prav imate,« je pokimala. »Vrniti vam morava spomin in zakaj sploh ste se znasli na česti. V tem vremenu. Saj ne boste rekli, da ste padli z neba, če ze trdite, da ste Lučifer.« »Padeč v globino je samo metafora.« »Aha! . In?« »Priznam, da se ne spominjam vsega. Ko si ujet v telo marsikaj pozabis.« »Ujet v telo?« »Kaj morda ti nisi?« »No, to ze. Verjamem v inkarnačijo. Telo, ki ga imam zdaj je samo vozilo za to zivljenje.« Lučiferju je na obrazu zaigral zadovoljen nasmesek »Pa le nisi tako enoumno zaslepljena s tem svetom in vero.« »Povedala sem vam ze, da sem blizje poganstvu, kakor krsčanstvu.« »Odkrita si ... to mi je vseč. In prenehaj me vikati!« »Okej.« Njena glava je odkimavala, dolgi lasje razprseni po ramenih so poplesovali sem in tja, sem in tja. »Ampak, če bos tudi v zunanjem svetu trdil, da si Lučifer te bodo strpali v norisničo. In skupaj s tabo tudi mene, ker ti, po ne vem kaksnem ključu, čelo verjamem.« »Vesel sem, da slisim kaj takega.« »Vesel si, da bos pristal v norisniči?« »Ne. Vesel sem, da mi verjames.« »Okej. Rečiva, da si res Lučifer, . da si nekako zasel v nas svet. Zakaj pa si potem tu? Imas kaksno nalogo?« »Preveč gledas ameriske filme.« »Televizijo gledam bolj malo, če sem odkrita.« »Ne lazi. Svoj čas si gledala filme do same meje obsedenosti.« Okra je otrdela. To je bilo res. Vendar je zdaj s televizijo prenehala. Skoraj vse filme je ze poznala. »Kaj to pomeni? Da poznas mojo preteklost?« »Poznam te bolj, kot si mislis.« V Okri je zaledenela kri. Koga pravzaprav je povabila v svoj avto? Zasledovalča, ki je prepričan, da je sam Lučifer? Nelagodje je spolzelo vanjo. Cutila je sive hladne oči , ki so jo prebadale do srča. »Vem, da si bila kot otrok dosti bolna in si rada smučala. Enkrat si si hudo poskodovala koleno. Nikjer nisi imela obstanka, nobenih pravih prijateljic Pravzaprav ljudi ne maras kaj preveč.« Stisnila je ustniče v tanko črto. »K-kako si vedel vse to?« »Marsikaj o tebi vem.« »Me mar zasledujes?« »Vsake toliko sem te obiskal, vendar me nikoli nisi zaznala. Pravzaprav si se me bala.« »Aja?« »Točno tako.« »In zakaj si me sploh obiskoval ... kakor duh, bi rekla.« »Da vidim, kako ti kaj gre in da te opomnim, da ne po-zabis, kdo v resniči si.« »Mar spadam me padle angele?« »To ravno ne, si pa z nami v neki sorodstveni zvezi.« »Jaz?!« je zdajči vzkliknila. »Tega pa res ne verjamem.« »Kot hočes.« V globinah Okrinega oltarja dusevnosti je vzbrstela otroska radovednost. Nejevera se je umaknila na obzorje nedoseznosti. »Res me zanima v kaksni sorodstveni vezi sem z padlimi angeli?« »Poznala si nas ... vse.« »Da sem vas poznala?« »Ja. Pred Veliko vojno v kateri pa nisi sodelovala.« »Hočes reči, da sem ze res toliko stara?« »Skozi mnoge inkarnačije si pozabila na svoj bozanski izvor. Skoraj si se ze identifičirala z človestvom in zdaj vem, zakaj sem tu ... Da ti povem, da se vrni domov.« »Da se vrnem domov? Kam?« »To bos morala odkriti sama.« Avtomobil je z glavne česte zapeljal na dovoz in v hrib. Kmalu se je izza gosto posajenih dreves izlusčila koča. »Tu imam vikend,« je rekla. »Rada zahajam sem. Tako samotno je. Pozimi pa lahko slisim volkove.« »Vem,« je zamomljal moski. Ko je izstopila in pograbila z zadnjega sedeza torbičo, je izstopil tudi sam. »Hvala ti za prevoz,« je rekel. »Zelo si prijetna punča.« »No ja ... hvala. Ampak stopite z mano noter no, saj ne morete stopati v tem vremenu. Pri meni lahko tudi prespite, če vam to ni odveč.« »Vabis me k sebi?« »Ne razumi me narobe. Smilis se mi, da bi te samega pustila v tem vremenu.« Dala si je torbičo na glavo in stekla do koče, v nagliči odklenila vhodna vrata in vstopila. Iz notranjosti je zavelo po toplem lesu in domačnosti. Moski je pritekel za njo. Okra je prizgala luči in osupnila. Mozakar pred njo je bolj spominjal na mladeniča. Imel je prijeten, a bled obraz. V očesnih duplinah so zdele jeklene sive oči. Imel je raven majhen nos, čutne ustniče in malče daljse črne lase. In bil je popolnoma suh. Kako je to mogoče, je pomislila. Stal je sredi česte v nevihti, moral bi biti premočen skoz in skoz. »Tvoja obleka,« je rekla nenadzorovano. Zdrznil se je. »Je kar narobe z njo?« »No, ni, vendar pa me čudi, da si popolnoma suh. Nasla sem te sredi česte brez deznika. Morali bi biti moker kot čerkvena mis.« Usel mu je skrotovičen smehljaj. »Naj te to ne bega,« je rekel. »Moja obleka je iz posebnih materialov, » »Nylon?« »Tudi mogoče.« Odlozila je torbičo na kavč kremnate barve, se odhitela v kopalničo preobleč v udobno trenerko in se vrnila v dnevno sobo. »Skuhala bom kavo,« je brezbrizno navrgla. Lučiano je dvignil oči iznad revije, katero je z zanimanjem prelistaval. »Te zanima moda?« »Tudi. Sičer pa me zanima marsikaj, ne samo moda.« »Na primer?« »Marsikaj.« »Ezoterika?« »Tudi. Magija mi je nekako se posebej pri srču, vendar sem daleč od tega, da bi zares čarala.« »Moja zenska.« »Kaj?« je hlastnila za zrakom. »Ah ja, kava.« Odsla je v kuhinjo, da skuha kavo. Ze tako jo je tega dne popila preveč, ampak vanjo se je naselil čuden nemir. Naj temu moskemu, ki pravi, da je sam Lučifer, sploh verjame? Ampak kako hudiča je poznal njeno otrostvo? Kako? Gotovo se je kje o njej pozanimal, in sedaj igra padlega angela. Voda v lončku je zavrela in kmalu je po kuhinji zadisalo po turski kavi. Nalila je dve skodeliči in sebi nalila se mal-če mleka. Potem se je vrnila v dnevno sobo, a moskega ni bilo več. »Lučiano?!« je zakličala. »Skuhala sem kavo.« A le tisina stanovanja je odgovorila njenemu kliču. Je mar odsel? V tej nevihti? Ni slisala odpiranja in zapiranja vhodnih vrat. »Merda,« je zaklela, ko je posrebala prvi pozirek črne kave. Okri z se je zazdelo, da je iz čudnega prostora in časa zaslisala smeh. Pristen odkritosrčen smeh. Zasukala je glavo. Nikjer ni bilo nikogar. »Gotovo se mi ze malče mesa,« je rekla sama sebi in prizgala televizor. Po televiziji so ravno tekla poročila. Novinarka je povzemala glavne dogodke o hudi prometni nesreči. Okra je v nekem hipu hlastnila za zrakom. Kamera je za hip pokazala Lučiana, kako stoji v ozadju in nekaj opazuje. Zdaj se ji je zaletela slina in skoraj se je zadusila v močnem kaslju. Kako sploh se je Lučiano znasel na kraju prometne nesreče sto kilometrov proč, če pa je bil se pred nekaj minutama tu pri njej. Obsel jo je mrtvaski hlad. Torej ni lagal. Lučiano ni čisto navaden človek. Notranji nemir je narasel. Ko je ugotovila, da ima roke povsem hladne in potne od soka, je v nagliči popila tisto kavo in ugasnila televizor. Tisina stanovanja jo je prisilila, da je v roke vzela knjigo, da bi brala, a misli so ji uhajale drugam. Kje je njen dom? Zakaj jo moski opozarja, da se mora vrniti - kam? Rekel je, da jih je pred Veliko vojno vse poznala? Kaj je mislil s tem? Pred katero veliko vojno? Ko je po svetu divjala druga svetovna vojna ona ni bila niti rojena. Inkarnirana. Katero veliko vojno je imel v mislih. Vojna, ki je nekate- re angele pahnila iz svetopisemskega raja. Je bila to vojna za Atlantido? Nenadoma je v sebi zacutila svinceno utrujenost. Odsla je v spalnico in se kar oblecena zleknila na posteljo. Zaspala je ... in sanjala. V sanjah je k njej prisel Luciano. Z njim je bila neka zenska oblecena v popolno belino. V narocju je drzala tri krogle. Ena je bila modra, druga rdeca in tretja rumena. »Trije darovi zate,« ji je bila rekla. »Darovi? Zame?« je prav otrosko vprasala. »Veliki ON ti jih podarja.« »Luciano?« »Ja.« »Kaj pa so ti darovi? »Modra krogla oznacuje mogocnost Uma, rdeca ozna-cuje velicastnost Resnicne volje, zlata pa celovitost in pre-ciscenost Čustev. Uporabi jih!« Okra je vzela kri sijoce krogle in jih prizela k sebi. Ze je mislila vprasati, kako naj jih uporablja, ko se je njen sen nasilno prekinil. Odprla je oci in prizgala nocno lucko, ter kriknila. Ob vznozju postelje je na oblazinjenem stolu sedel Luciano z prekrizanima nogama. »Ti!?« je kar bruhnila. »Kako si me prestrasil!« »Vem.« »Sanjala sem te. Bil si v mojih sanjah.« »Sama si me poklicala.« »Nisem te.« »Poklical me je tvoj namen. Zato sem spet tu.« »Videla sem te na televiziji. Saj bi bil tam ne ... prometna nesreca.« »Bil sem.« »Mar lahko potujes z svetlobno hitrostjo?« »Ne, tega ne zmorem. Se pa lahko teleportiram.« Povsem se je dvignila s postelje. »Kako? Kako to pocnes?« »Taksno potovanje ni zate.« »Potem res nisi kaksne psihopat, ki me je prisel ubiti.« »Če bi imel namen, da te ubijem, bi bila ze mrtva.« »O, hvala lepa za odkritost.« »Vprasala si me.« »Pa si res taksen hudobec, kot te slika Čerkev?« »Zakaj zdaj nenadoma ta radovednost?« »Ker sem pac radovedna.« »Vihar tvojih besed in vprasanj skriva v sebi bolecino.« »Kaj?« »Vprasujes zato, ker isces gotovost. Nisi toliko samozavestna, kot se zdis.« Stisnila je pesti. »Nihce ni vedno samozavesten. Se posebej ne, ce imas pred seboj taksnega nenavadneza, kot si ti. Pojavis se in izgines kot kafra. To je tezko pozreti.« »Sem pac taksen. Pridem k tistemu, ki me zares potrebuje.« »In pravis, da sem te sama priklicala?« »Ja.« Okra je zdrsnila v spomine. Vendar se ni nic taksnega domislila, kar bi potrjevalo Lucianove besede. »Ne spominjam se, da bi te kdaj klicala.« »Kaj pa Lucian Lachance?« Okro je obsel mrtvaski hlad, vendar tudi osuplost. »Lucian Lachance je izmisljen lik iz racunalniske igrice,« je odvrnila s suhim glasom. »Pa vendar sem bil takrat zraven in te opazoval. Po-skusala si me resiti, ceprav si vedela, da je to nemogoce.« »Ampak to je samo izmisljen scenarij!« je zdajci vzkliknila ze malce jezna. »Vem, da je, vendar sem bil zraven.« »Nisem te . opazila.« Vendar pa je bilo tudi res. Takrat se je prvic v zivljenju vprasala kdo je Lucifer. Zdelo se ji je, da lik Luciena La-chanca spominja na pravega Luciferja. Čeprav se je zares trudila, da ga resi, na koncu lik konca kot zombi. Vendar dlje od tega vprasanja - kdo je Lucifer? - ni posegla. Dvignila je oci k njemu. »V sanjah si mi dal tri darove. Je to res?« »Res je.« »Zakaj?« »Da se bos spomnila svojega nezemeljskega doma.« »Zakaj?« »Prenehaj igrati nemocno puncko in se oprimi resnega dela.« »Kaj pa naj po tvoje pocnem. Nisem jaz kriva, ce sem ostala brez sluzbe.« »Nisem mislil tega.« »Kaj pa si mislil?« »Najdi Pot nazaj Domov. Moras jo!« »Slisi se lahko, pa vem, da ni, ker te ne razumem popolnoma nic.« »Poleg darov prinasam tudi opozorilo. Človestvo oziroma del njega se bo scasoma moralo dvigniti na visjo raven bivanja. Kdor ne bo za to pripravljen bo ostal zadaj. Ujet bo med prostori . Trpel bo.« »Kaj!? Torej vsa ta opozorila, ki jih blebetajo ljudje niso izmisljotina?« »Ne, niso.« Visoka suhljata postava se je dvignila. »Sicer pa se je moj cas s teboj iztekel. Ne pozabi, kar sem ti povedal. In kar je se najpomembnejse - ne boj se nikogar. Nobene sile s podzemlja, zemlje ali izven zemlje. Nu je tvoje zavetje in Hadit tvoja luc.« Okra je skoraj zavpila vanj. «Kaj!? O cem hudica pa govoris?« »Ti dobro ves o cem, vendar si se vedno noces priznati, da nisi na Zemlji za prazen nic. Nalogo imas. Opravi jo.« »Kaj?« »Vzemi to kot prijateljski nasvet.« »Ampak -« »Čas je.« Luciano je malcek sklonil glavo in se dolgo pomudil v njenih zelenih oceh, potem pa izginil kot bi nekdo rekel -puf! Okra je se dolgo sedela na postelji in razmisljala ali ni bilo vse skupaj samo dolge sanje. Kje je sploh meja med realnostjo in namisljenostjo? Meja med stvarnim in sanjskim svetom? Ni vedela. <> DVD ŽIVLJENJA Bojan Ekselenski Imam še za šrečnega pešjana. Bil bi škrajno nešra-men do ušode, ako bi trdil kaj drugega. Če ima Bog vša zivljenja zanrško porihtana v DVD kolekčiji, šodim v zanr pravljič za alfa šamče. Dan še je začel z dobrim šekšom in finim zajtrkom. Zatem škočim v bemfla, pritišnem na plin in makina škoči na češto. Sem izšiljeval? Komu mar. Vše je v moči in drznošti! Odbrzim proti štolpniči Medičomerča. Firma šama neše zlata jajča. Prodaja zdravila in me-dičinško kramo javnemu zdravštvu. Foter je nekaj ti-šočakov porabil za kupovanje ušlug pravih funkčionar-jev. Ni lepšega od molze javnega šektorja š pohlepnimi uradniki na odločilnih meštih! Polozaj laštnika takšne firme na vrhu štolpniče prinaša obilo bonitet. Vaš kaj šrbi firbeč, kako šem še dokopal do najvišje lezeče pi-šarne v meštu? Pa dajmo! Zgodba je pravljiča za odrašle. Ušoda mi je polozaj alfa leva doštavila v zibelko. Ošnovno šolo in gimnazijo šem ušpešno prešpričal, pregoljufal ali preprošto kupil. Na mojo šrečo še je švet razdelil na predatorje in njihov plen. Ekonomški fakš je šilno zabavna inštitučija. Ko šo našli nekaj politikov š piratiziranimi akademškimi izdelki, šo zategnili do amena. Seveda ni fora v tem, da š piflanjem narediš izpit. Jaz ze ne. Našel šem obvod šištema in udobno zvozil vša ta leta študentškega orgijanja. Znova, hvala bogu, za reven javni šektor. To ti da krila! Diplomško šem zbikšal iz všeh vetrov. Ravno v čašu abšolventškega zuranja (uf, kako šem še odvadil doma-činške bešede čaganja) še je moj foter odločil za odhod š tega šveta. Nekega popoldneva mu je črknil dišk in moja mačeha ga je šformatirala v prah. A jo je štari kur-bir dobro zjebal. Z njim je, navkljub škoraj všakoletni menjavi uradne ljubiče, zdrzala čelih ošemnajšt let. Prava mati je odfrlela med angele, ko mi je bilo štiri leta. Baje še je kar zgrudila in zdravniki šo rekli »game over«. No, vrnimo še na bištvo! Firmo šem v čeloti podedoval šamo jaz, njegov angelški šin, in ne mačeha. Ona še je morala zadovoljiti z drobtinami. Ni boljšega darila za diplomo. Svojo diplomo šem obešil v fotrovi pišarni na vrhu štolpniče in ši za tajničo pripeljal šočno fukabilno fračo. Staro šem nogiral. Sem za milfiče, a ne v šluzbe-nem čašu. Tako šem tega dne zapeljal v garazo. V švojem zašeb-nem dvigalu šem še zapeljal škoraj do vrat pišarne. Tam me je ze čakala moja ljubka Helenča. Oh, njen omamni vrat in odprt dekolte. Mlajčk, kako šlaštno! Lepo po predpiših še mi je našmehnila, vrnil šem ji našmeh in vštopil v švoje nebeško direktorško švetišče. Pred velikim šteklenim oknom šem občudoval panoramo mešta. Pod mano šo gomazeli ljudeki, avti in ošta-la prometna šara. Tako majhni šo š te višine, tako drob-čeni v švoji nepomembnošti. Občudoval šem švoj pogled na švet. Neškončna reka hitečih je brzela po švojih poteh prezivetja. Nevidna roka vzvišenega programa zivljenja je predvajala njihove kadre nezavednega zivo-tarjenja. Však od njih je hitel za švoj mizerni loneč futra, ščepeč uzitka in drobeč iger. Edina rešna pogonška šila šveta je pohlep. Neškončen in abšoluten pohlep je temeljni algoritem aplikačije zivljenja. Kaj je ljubezen? Napačno vprašanje. Za koliko namočim? Poštenje? Ja, a šamo z dobrim odvetnikom. Uf, kako šem še zafilozofiral! Lahko me čitirate for free. Tedaj v pišarno vštopi gruča kravatarjev in košti-mark Moji podrejeni morajo biti urejeni. Zlašti za zen-ške velja, nikoli v predolgih krilih. Oči šem rad špočil na paru lepih bedrč. Moje podjetje, moje zelje, moj zakon. Moj trojni M. En čez drugega govorijo in šploh ne polagajo pozor-nošti na mojo prišotnošt. Poškušam prekiniti njihovo kruljavo prerekanje: »Hej! Se jaz šem tukaj! Saj šte kot trop branjevčev in branjevk na šejmu!« Sele čez nekaj trenutkov še unešejo in kadrovška direktoriča malče v zadregi špregovori: »Oproštite, nišem vaš takoj videla.« Tudi oštali še hitijo pošipavati š pepelom šlabovidnošti. Zamahnil šem z roko. Seštanek še je odvijal v malče čudnem vzdušju. Všake toliko je prihajalo do čudnošti. Tudi šam še počutil malče praznega. Nekaj je manjkalo. A kaj? Ob uri za košilo še špokam iz pišarne. Na hodniku šem opazil, da nihče ne polaga pozornošti na švojega boga, ki mu reze kruhek mili. Ogovorim Helenčo. A ona še šploh ne odzove. Nobenega našmeha, nobenega na-štavljanja prišrčnega opršja. Vešte, joškovje je od boga za otroke, a še š tem igramo predvšem odrašli. Hočem jo zgrabiti za golo ramo. Fak! Zgrabim v prazno. Kaj še dogaja? Poči mi film. Zakričim: »Hej vi!« Nič! Njet! Nobenega odziva. Vši še delajo, kot da me ne šlišijo. Oblije me pot. Kam še padel? Kakšna je to norišniča? Obštanem tam šredi vrveza odhajanja iz pi-šarn. Pokoši me še zadnja trohiča zdrave pameti. Filip gre kar škozme. Pri devičah šveta, to je reš škeri ščena. V glavi še mi zvrti. Dokončno. Začenjam izgubljati tla pod nogami. Kje šem? Hočem v švoje švetišče. V rezo vštavim kartičo. Ta pade na tla. Hočem jo pobrati. Nez-na roka me prehiti. Helenča. Žavzeto opazuje in tiho vzdihne: »Kaj tu počne sefova kartiča? Grem pogledat v pisarno.« Kartičo porine v rezo in vrata se neslisno odpro. Radovedno se razgleda. Žakorakam v pisarno. Kar čeznjo sem sel. Res noro. Ona postane pozorna: »Hm, čuden prepih.« Šranje, direktor je zanjo prepih. Žapre vrata in ostanem sam. Vsaj tako sem mislil. Obrnem se proti svojemu kraljevskemu fotelju in tam zagledam zagorelega moza v fini obleki. Med srčastimi usti in kljukasto surlo je imel tanke, brezhibno urejene brke. Škupaj s temnimi, natupiranimi, nazaj počesanimi lasmi je bil top prilika gangsterja iz tridesetih let prejsnjega stoletja. Žmogel sem izdaviti ječljajoči: »Kaj počnete na mojem fotelju?« Gospod se zarezi in suvereno vstane. Iz zepa potegne čigaro, jo prizge in se mi zarezi: »Naj se predstavim. Šem Elči Švet, knjizničar Knjizni-če zivljenj.« Dvigne se mi pritisk. Kaj počne na mojem bozjem prestolu? Takoj besno odvrnem: »Aha, vi me pa vidite in slisite. Fino. Veste, v tej pisarni se ne kadi. Kaksna gandza tu in tam gre, a tobak? Ta je za čigane in klosarje.« Moz ravnodusno potegne dim, ga pihne in lezerno odvrne: »Gospod, kajenje v tem prostoru je vas najmanjsi problem.« Štopim do mize. Imel sem zeljo, da mahnem nekoga na gobeč. »Pokličal bom varnostnike!« Moz ostane ledeno hladen: »Tukaj sem poslovno.« »Potrebujete kaj za zivče?« izleti iz mene. On se samo nasmehne: »Žabavno vprasanje. Veste, v nasi knjizniči je prislo do neljube pomote. To neljubo zadevo bi vam rad vljudno razlozil.« Prekrizam roke in dvignem brado: »In kaj se mene tiče vasa knjizniča?« Moz prikima: »Mogoče. Bom kratek. DVD vasega zivljenja zal sodi v zanr pravljiče.« »In?« Elči ravnodusno pihne dim: »V Knjizniči zivljenj ni sistemske podpore za zanr pravljiče, čeprav ta izhaja iz slovenske politične bezni-če. Vase zivljenje bo izbrisano za 3, 2, 1. Ždaj! Game over!« Fantek zre v plisasto pandičo. Ravno ji obrise usteča. Tako nemarno je popapčala fantkovo jabolko. Mamiča ga poboza po laskih: »Janez, je dovolj jedla?« »Jaaa!« zakliče. »Odlično!« odvrne in se zaskrbljeno zazre skozi okno. Žnova jo zrejo skrbi. Kako bo ob vnovičnem zni-zanju ze tako mizerne učiteljske plače lahko kupila draga zdravila za triletnega sina? Golobe pa naj jedo arogantni politikanti! <> BENCINSKA VOJNA PODOBE PRIHODNOSTI Vid Pečjak Potem ko se ljudje niso vec upali stopiti ven brez zascitne maske, sta ZDA in ZDE, kasneje pa tudi VZ (Vzhodnoazijska zveza), prepovedali proizvodnjo vseh motorjev na bencinski pogon. V petih letih naj bi jo povsem opustili. Zakon je najbolj zadel avtomobile. Vozniki so jih skusali na hitro prodati, vendar jih nihce ni vec kupoval. Dovoljene so bile le tri vrste: hibridni avtomobili, elektricni avtomobili in vodikovi avtomobili, slednje so ravno zaceli izdelovati v podjetju Hidroxin. Čena teh modelov je vrtoglavo poskoäla, a jih ni bilo mogoce dovolj hitro izdelovati. Ljudje so protestirali, toda vlade niso popustile. Zivjenje brez avtomobilov so imenovali pasje zivljenje. Pesci so napolnili ulice in ceste, trgovina z dvokolesi in cevlji pa je cvetela. Čelo izdelovalci dezni-kov in klobukov so ugotovili rast. Ker pa se segrevanje planeta ni ustavilo in se je temperatura kar naprej dvigala, so prepovedali vsakrsno uporabo naftnih derivatov. Podjetje Hibridus je proizvajalo samo maloserijska modela Galaksija 1 in Galaksija 2. Ker pa je bil nakup dovoljen, so narocila prav dezevala in uprave so zadovoljne ugotovile, da se nikoli v zgodovini avtomobilizma niso sla ta vozila tako mnozicno v promet. Ko pa so meteorologi ugotovili, da se plast toplogrednih plinov v stratosferi skorajda ni stanjsala, je vlada zacasno prepovedala tudi hibridna vozila, dokler ne ugotovijo njihovo skodljivost. Čeprav so potrosila vsaj se enkrat manj goriva kot klasicni avtomobili, so strokovnjaki menili, da jih je se vedno prevec na cestah. Prepoved bencinarjev je povzrocila nepopisno zmedo na cestah, plocnikih, uradih, v kmetijstrvu in industriji. Ljudje so v glavnem pesaäli. Zaradi gnece na cestah so se hitro oblikovale skupine, ki so povzrocale nemire. Vecina delavcev ni mogla v tovarne in uslu-zbencev v svoje pisarne. Usluzbenci so uradovali kar doma pri svojih racunalnikih. Zaradi zmanjsanega tovornega prometa je zacelo v trgovinah primanjkovati robe, kmetje so ostali brez traktorjev, kosilnic in drugih poljedeljskih strojev, poleg tega niso mogli dostavljali zivila v zbirna sredisca, resilni avtomobili pa niso mogli resevati bolnikov in ponesrecencev. Nosecnice so rojevale doma. Ogrevanje in hlajenje prostorov so omejili. Znani novinar Josua Ivanov je napovedal, da bo v enem mesecu izbruhnila huda lakota. Črpalke za gorivo in mehanicne delavnice so zapirali. Zdelo se je, da se je zivljenje ustavilo, ceprav so biciklisti polnili ceste s svojimi »vozili« in rolkarji s svojimi rolerji. Podjetja Hibridus, Hidroxin in Tesla pa so cvetela. Agonija je trajala sedem let, ko je stevilo vozil na cestah za silo spet naraslo, a se zdalec ni doseglo nekdanjega sijaja. V tem casu so ta tri podjetja postala vodilna na svetu, cetudi se je pojavilo nekaj novih in manjsih. Obetal se jim je prav neverjeten dobicek. V Hibridusu so se sestali delnicarji in managerji podjetja in njegovih podruznic, da bi doloali nadaljno proizvodnjo hibridnih vozil. Inovator Jimi Nendel je bil proti sirjenju proizvodnje, ces da se bo sedanji boom prej ali slej ustavil. »Odpirajo se nova podjetja hibridov in drugih brez-karbonski vozil, dosedanja pa so ze dosegla mejo svojih zmogljivosti,« je razlozil svoje stalisce. »To preprosto ne drzi!« je ugovarjal svetnik Natla-cen. »Mi lahko se dolgo sirimo svoj program. Če postanemo edini, ne bo mogel nihce zaustaviti nasega razvoja.« Vodja varnostne sluzbe Karel Kos pa je predlagal, naj pritisnejo na konkurencna podjetja Hidroxin in Tesla in tem postanejo glavni in najveqi proizvajalci motornih vozil v federaciji. »Ali lahko poveste, kako? Kaj pomeni pritisk? Ali naj konkurenco kar postrelimo?« je ugovarjal Nendel. Vendar mu Kos ni odgovoril. Dejal je samo, da obstajajo sredstva. Čeprav je bila veäna uprave podjetja proti zmanjsa-nju proizvodnje, so zacasno zavrli prehitro rast. Varnostnik Kos pa je rovaril naprej. Za vogali je scuval del-nicarje in clane uprave, naj ne popustijo. V casopisu Gospodarstvo je objavil dolg clanek, v katerem se je potegoval za siritev. »Taksna priloznost se dogodi samo enkrat v stoletju,« je napisal. »Morda tisoSetju. Ne smemo je izpustiti.« Veliko razburjenje je vladalo tudi v obeh konkurenc-nih podjetjih. A so v obeh pricakovali nadaljnji boom in zato so sklenili, da ne bodo zmanjsali proizvodnje. »Ko so pred dvesto leti zavozili po cestah prvi elektroni avtomobili, so jim proizvajalci prerokovali nebrzdan vzpon,« je dejal upravnik podjetja Tesla. A so ze po nekaj letih zginili s ponudb.« »To je bila zarota naftne in avtomobilske industrije!« je vzkliknil razvojnik Galien. »Niso jih prodajali, ker jih niso imeli. Berite slavni clanek z naslovom -Zakaj je propadel elektricni avto?-, ki ga dobite na internetu. Ker je razvoj bencinarjev obetal vecji dobicek. To je danes jasno kot beli dan.« Podobne polemike so tekle tudi v podjetju Hidroxin. »Vodikovi avtomobili so sele na zacetku svojega vzpona!« je vpil direktor podjetja Didek Steinberg na seji uprave in delnicarjev. »Prihodnost pa je nasa! Pogon na vodikovo gorivo bo najcenejsi in goriva ne bo nikoli zmanjkalo. Nova metoda pridobivanja vodika iz vode odpira vrata v 22. stoletje. Samo tisti, ki bodo stopili cez njegov prag, bodo uspeli!« Medtem so potrebe po novih vrstah vozil rasle. Veliki proizvajalči so z nizkimi čenami spodnesli manjse in kazalo je, da se rast nikoli ne bo ustavila. Nekega dne sta vstopili skozi vrata direktorja Ste-ibergja dve osebi, povsem povprečni na pogled. Po dolgih in nepotrebnih govorančah o prednostih in pomanjkljivostih novih vozil sta ponudila gospodu Steibergju deset milijonv weltov, če zaustavi ali vsaj omeji proizvodnjo vodikovih avtomobilov. Steiberg je sprva nasprotoval, a tujca sta kmalu presla na dvajset milijonov. Direktor je osupnil. Toliksnega denarja ne zasluzi celotni upravni odbor v letu dni. Toliko ne prinese niti ves letni dobiček podjetja. Ko sta ponudnika dvignila vsoto se za nekaj milijonov, je odgovoril: »Bom poskusil, vendar ne obljubljam. Denar bom moral deliti z drugimi člani uprave.« Nedolgo zatem sta se ponudnika oglasila tudi v podjetju Tesla. Najprej sta z ultradetektorjem pregledala opremo v sprejemniči, nato pa ponovila predlog, ki ga je bil prej sprejel direktor Steinberg. »Ne bo slo!« je nasprotoval direktor Boy. »Nasa proizvodnje se nemoteno siri in nimamo nobenega vzroka, da prenehamo. Elektrika je tudi najcenejsa in vozniki se je nikoli ne bodo odrekli.« Ponudnika sta se dolgo vztrajala pri svoji ponudbi, ki sta ji rekla »predlog«, toda direktor ni popustil. Začela sta groziti, čes da obstajajo se drugi načini prisile, a zaman. Boy je ostal trden kot granitna skala. Tudi za večje vsote ni popustil. »Sičer pa ne odločam samo jaz. Prepričati bi moral člane uprave, za katere pa sem prepričan, da bodo predlog zavrnili.« »Ne bodo, če bo direktor zanj,« je rekel eden od po-gajalčev. »Poleg tega si boste dobiček delili. Imamo prakso.« Vendar Boy ni popustil. »Ne in ne,« je ponavljal. Ko sta pogajalca poparjena odsla, je poklical vodjo varnostne sluzbe in mu poveril varovanje upravne stavbe. »Ne bi rajsi poklicali policijo?« je vprasal glavni varnostnik. »Policiji ne zaupam,« je odgovoril direktor Boy. »Podjetje bomo branili sami.« Razporedili so varnostnike po vseh glavnih točkah. Ker jih ni bilo dovolj, so dodali najbolj vnete delavce, ki so se bali za svoje plače, ker so bile razmeroma dobre in delovni pogoji zadovoljivi. Vendar napadalcev ni bilo. Varnostniki so pretepli nekega sprehajalca, ki se je potikal v blizini stavbe, a se je izkazalo, da je nedolzen. Varnostniki so varovali upravno stavbo se nekaj dni, potem so jih odpustili. Kmalu za tem je TV sporočila, da dosedanji ukrepi niso delovali in da temperatura planeta se vedno nara-sča. Zato je vlada prepovedala tudi hibridne avtomobile, ki so se vedno spusčali nekaj skodljivih izpuhov, predvsem ogljikov monoksid in dim v okolje, čeprav veliko manj kot klasični bencinarji. V podjetjih Hidroxin in Tesla so se oddahnili. »Ce je konec dober, je vse dobro,« je dejal direktor Boy, ko je zvedel za ukaz. <> GOLAZEN PODOBE PRIHODNOSTI Vid Pečjak Zvečer je na TV govoril predstojnik bioloskega instituta dr. Dragan Olivier. Med drugim jer rekel: »Zaradi toplotnega segrevanja Zemlje so se začele zuzelke z juga seliti na sever. Prihajajo sčurki in komarji, ki jim topla klima dobro dene, najbolj nevarni pa so pajki, zlasti tarantula in črna vdova, ki ze dolgo bivata ob sredozemski obali, zdaj pa sta preselili tudi na toplejse plaze na severu. Hudo nevarni so tropski skor-pijoni, ki se skrivajo pod kamni na dvorisčih bivalisč.« V TV oddaji so napovedali, da se bo mrčes hitro raz-mnozeval, ker tukaj nima svojih naravnih sovraznikov. Druzina Jozefa Steinberga se je ze nekaj časa otepala golazni, ki je vdirala na dvorisče in vrt, da o nevarnosti v gozdovih in na obalah ne govorimo. Najbolj nadlezni so bili sčurki. To niso bili sčurki domače pasme, nedolzni Rusi in Svabi, ki so nekdaj nadlegovali prebivalče, a se jih ni bilo tezko znebiti. Tropski sčurki so bili veliki tudi do pet čentimetrov, imeli so krila, tako da so v rojih letali po zraku in se usedali na tla pri hisah in tekali sem ter tja, dokler se niso skozi spranje zmuznili v stavbe. Otroka Dani in Jona sta jih pobijala z musjimi tolkači in kadarkoli sta katerega zadela, se je slisal pok. Pobite sčurke zjutraj ni bilo več, pospravile so jih drobne mravlje, ki so prav tako lezle naokrog in nadlegovale prebivalče. Steinbergerjeva otroka sta vsak večer pobila na desetine sčurkov, a to ni zaleglo. Stara mati Jona jih je nasla v posteljah in čelo v hladilniku. Se huje je bilo na trzničah in v zivilskih trgovinah. Sčurki so pregrizli plastične ovojniče in pojedli dobrsen del zivil. Lezli so čelo po konzervah, a na srečo vanje niso prodrli. Največjo skodo pa so naredili na zelenjavi. Tezko je bilo najti koren, ki ni bil obglodan, solato, ki ni bila obgrizena in kapusniče, ki ni kazala reber. Nič bolj blagohotni niso bili oblaki komarjev in roji hisnih muh. Silili so v stavbe in pomagalo je samo zate-snitev oken. Zaradi komarjevih pikov so nekaj ljudi odpeljali čelo v bolničo. V televizijski oddajah so kopalče svarili pred nevarnim pajkom. Zdravniki in biologi so ga v oddaji Napa-daleč iz zasede opisali takole: »Crna vdova je najbolj strupen in zelo razsirjen evropski pajek, ki vam lahko povsem pokvari brezskrbne počitniske dni. Nekdaj je zivel le na juznih obalah Sredozemskega morja, zdaj pa se je preselil tudi bolj na sever, na jadransko in črnomorsko obalo, odkrili pa so ga tudi na portugalski in kanalski obali ter čelo v Britaniji. Strupena je samo samiča, ki je dolga kakih pet čen-timetrov, njen zadek pa meri priblizno poldrugi čenti-meter. Ima osem nog in je svetleče črne barve. Na kroglastem zadku ima kakih trinajst rdečih pik. Samiča črne vdove po parjenju samča poje. Zivi največkrat v gozdu, v kleteh in na travnikih, pogoste tudi okoli his in na plazah v naravi.« Toda Steinbergi se niso zmenili za svarila. Tako kot drugi prebivalči se jih niso bali, prepričani, da njih ne bodo napadle. Oče Jozefa pa je dejal: »Ne samo pajkulje, tudi nas morijo zene, čeprav bolj prefrigano in počasneje.« Zaradi teh besed gospa Steinberg ves dan ni govorila z njim. V vročih poletnih dneh je Steinbergova druzina s stirimi otroki pogosto odhajala na obalo, da se v morju razhladi in pretegne ude. Sedemletni Dani je z zadovoljstvom ugotovil, da na obali skorajda ni sčurkov in mravelj. Nekega popoldneva se je vlegel na brisačo zraven travnate ruse. Nenadoma je zavpil in skočil pokonči. Oče in mati sta zagledala na stegnu majhno krvavo piko, podobno piku rdeče mravlje, sestra Jona pa je odkrila črnega pajka, ki je skusal pobegniti po mivki pobegniti. »Joj!« je dejala mati, »črna vdova.« Prvi hip Dan ni čutil bolečine. Samo bleda rdečiča okoli pika je pričala, da ga je pičila kaka strupena zuzelka. Kmalu pa se je stanje spremenilo. Po kakih desetih minutah je Boy začutil bolečine v udih, ki so se hitro sirile po vsem telesu. Pojavili so tudi krči v misi-čah, v trebuhu pa je čutil napetost. Tezko se je postavil na noge in shodil. Kasneje se je začel sliniti, slo mu je na bruhanje, bolela ga je glava in in oblival ga je znoj. Okončine so bile delno paralizirane in tezko je diha. Oče Jozefa mu je potipal čelo in ugotovil zvisano temperaturo. Druzina se je silno prestrasila. Pristopil je neznan kopaleč in dejal, da je zdravnik. Ogledal in otipal je dečka in z mobijem naročil resilni avto. Danija pa so polozi-li na nosila in ga odpeljali v najblizjo bolničo. Jozefa se je odpeljal z njim. V ambulanti so mu vbrizgali proti-strup in dezurni zdravnik je dejal: »Kmalu mu bo odleglo. Naj lezi v postelji kak dan ali dva, dokler se ne bo počutil normalno. Drugič pa se na obali izogibajte travnatim rusam, pesku in zemlji. Vas sin je v tem tednu ze tretji bolnik, ki ga je pičila črna vdova.« Obljubil je, da bodo odsli na obalo razkuzevalči na obalo in poskropili s strupom gnezda tega nevarnega pajka. Dani je ostal v bolnisniči samo dva dni. Naslednjega dne je čutil bolečino le v stopalih in vekah, tudi dihal je tezko, tako da ga je oče nosil na ramenih po hisi in dvorisču. Po petih dnevih je povsem okreval. Ker razkuzevalčev na obalo ni bilo, so se Šteinbergi sami odločili za poseg. Odpravili so se na obalo in s tol-kačem pobijali pajke. Prvega dne so jih pobili sedem, drugega stiri in tretjega dva. Dan jih je ponosno zmetal na kup in razkazoval kopalčem. Žraven je zapičil tabličo z napisom: »Črne vdove. Lahko vas umorijo.« Nekaj dečkov mu je pomagalo na lovu, tako da so jih odstranili se sedem. V naslednji tednih so jih pajki pustili pri miru in mati Jona je dejala, da so se potuhnili. Toda ze čez meseč dni so jih ponovno odkrili, tokrat na domačem dvorisču in bliznjem travniku. Dani ga je nasel čelo v kleti in Štein-bergi so se prestrasili. Lahko pičijo se koga in mu zagrenijo zivljenje. Šosed David se je zato odselil in tudi Jozefa je začel razmisljati o odhodu. Po internetu je začel iskati novo hiso. Odkril jo je pod planinami in ko so si jo Šteinbergi ogledali, so se odločili za nakup. Po selitvi so povabili nove sosede na piknik. Dan je pekel ribe in izbrano mesnato zelenjavo. Šosed Izak pa je dejal: »Okolje je prijetno in sosedi so prijazni. Boljsih si ne bi mogel zeleti. Vendar nas motijo veliki skorpijoni, ki kar mrgolijo po nasih hisah.« Šteinbergi so se plaho spogledali. »Nesrečam lahko bezis, a ne ubezis,« je pripomnil Jozefa, Dani pa je vprasal: »Kaj pa pajki?« Šosed je odgovoril: »Ti niso nevarni. Še nihče se ni ujel v njihovo mrezo.« »Razen komarjev,« je dodala njegova zena Rahela. »Na srečo pa nismo komarji.« »Šamo da ni pajkov!« je zaključil Dani. »Ne, pajkov nimamo,« je odvrnila Rahela, »in se jih nič ne bojimo.« Šteinbergi so ze takoj po prihodu v novo hiso videli na steni skorpijona, a ga niso vzeli resno. V TV oddaji pa je nek strokovnjak dejal: »K nam vdirajo nevarni skorpijoni vrste Andročto-nus Australis in Leirus Quinquestriatus, ki sičer zivijo v Ševerni Afriki, topla klima pa jih je privedla tudi v Evropo. Ti so nevarnejsi in včasih čelo smrtno nevarni. Žlasti otroči, srčni bolniki in stari ljudje so občutljivi za njihove pike. Razmnozujejo se hitro, samiča znese tudi do 90 jajčeč. Najrajsi se zadrzujejo v bivalisčih. Niso napadalni in če dregnes vanje, se naredijo mrtve. Dotik z roko pa ima resnejse poslediče.« Odtlej Šteinbergi niso imeli več miru. Neprestano so odkrivali nove in nove skorpijone in mati je enega na- sla čelo na obrazu speče hčerke. sla čelo na obrazu speče hčerke. JASUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIK PO ZF vodnik-zf.info MARA R. SIRAKO www.marasirako.info MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net ANDREJ IVANUŠA www.andros.si MIHA REMEC www.miha.remec.si MIHA MAZZINI mihamazzini.com MIKI MUSTER www.muster.si IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki / Slovenska znanstvena fantastika V drugo bo bolje! Drugi SI.CON - slovenska konvencija ZF&F&H bo predvidoma 9. in 10. novembra 2013 v Mariboru. Lokacija konvencije bo znana v septembru in jo bomo objavili v naslednji številki JeJ. Kaj lahko pričakujete? Načrtujemo srečanje ljubitelj fantazije, znanstvene fantastike in grozljivk s slovenskimi avtorji tovrstnih zgodb in romanov. Pripravljamo zanimiva predavanja in vsaj eno delavnico. Rezervirajte si čas in pridite na konvencijo!