ORGANIZACIJADRUŠTEVUPOKOJENCEVVOBČINI LJUBLJANA CENTER
Problemi upokojencev
V skladu z republlšklm zakonom o društvih, ki je bll sprejet v decembru 1974, se je društvo upokojencev Slovenije reorganizlralo. Prej Je obstajalo le eno društvo upokojencev Slovenije, ki je imelo svoje podružnice po vsej Slovenijl. Te podruž-nice so se reorganizlrale oziroma spremenlle v samostojna društva, v republlkl pa se /e ustanovlla Zveza društev upokojencev Slovenije.
V Ljubljani so se v vseh ob-činah ustanovile občinske zveze društev upokojencev in za Ljubljano tudi mestna zve-za. Tako je nastala nova pove-zava med zvezami društev upokojencev in družbenopoli-tičnimi skupnostmi na ravni občin, mesta Ljubljane in re-publike. Društva upokojen-cev v Ljubljani pa nimajo po-vezav (razen nekaj izjem) s krajevnimi skupnostmi in nji-hov delokrog obsega več kra-jevnih skupnosti. Poleg tega imajo posamezna društva pre-veliko število članov, zaradi česar člani društva nimajo po-trebnega vpliva na delovanje društev. Tako npr. člani druš-tva upokojencev Ljubljana Center, ki šteje nad 1500 čla-nov, prihaja na občne zbore svojega društva le od 5 do 7 odstotkov članov. Tako je tež-ko izvajati osnovne naloge društev, predvsem pa: pove-zovati upokojence v organizi-rano skupnost, razvijati med njimi zavest s tokovi družbe-nega življenja in jih vključeva-ti v tiste oblike družbenega udejstvovanja, kjer bodo v čim večji meri lahko prispeva-li s svojim delom in življenj-skimi izkušnjami pri uresniče-vanju gmotnega in socialnega položaja upokojencev in skr-bela za potrebne rekreacije.
Društva upokojencev imajo v bistvu isto funkcijo kot sin-dikati z aktivnimi zavarovan-ci. Prav zato imajo društva upokojencev širši družbeni pomen kot nekatera društva. Zato je prav, da v večjih sredi-ščih, kjer živi veliko upoko-jencev, deluje tudi več društev upokojencev. Če na primer na območju občine Ljubljana Center deluje več kot 500 sin-dikalnih podružnic, zakaj ne bi delovalo 8 društev upoko-jencev, kolikor je krajevnih skupnosti v tej občini.
To je bil razlog, da je ob pod-pori občinskih družbenopoli-tičnih organizacij občinska zveza društev upokojencev Ljubljana Center, na svojem ustanovnem občnem zboru, dne 29.3.1976, sklenila, da naj se v vseh krajevnih skupno-stih organizirajo društva upo-kojencev. Dejansko tako orga-nizacijo narekujejo objektivni pogoji in je to v skladu s stali-šči najvišjih forumov v repu-
bliki in federaciji. V »Delu«, dne 16. 3. 1978, v članku »Ko-renine v članih« piše med dru-gim: »V zvezni konferenci so-cialistične zveze poudarjajo, da se morajo družbene organi-zacije in društva usmerjati v primarno organizacijo v druž-beni bazi, v krajevni skupno-sti in temeljni organizaciji združenega dela.« Isto misel je na VIII. kongresu ZKS izra^il predsednik komisije za druš-tva pri RK SZDL, tovariš Dra-go Seliger. Gre torej za jasno in razčiščeno stališče, ki ga je Ljubljani, kot rečeno, nareko-vala sama praksa.
Nekateri si napačno tolma-čijo to reorganizacijo in ovira-jo izvedbo nakazane reorgani-zacije. Politične organizacije in upokojenci v krajevnih skupnostih Vodmat in Gradi-šče so to pravilno razumeli in ustanovili svoja društva upo-kojencev. V KS Poljane in Prule so že pred to reorganiza-cijo ustanovili svoja društva upokojencev. V KS Ajdovšči-na in Kolodvor pa kljub priza-devanjem občinskih politič-nih organizacij in občinske zveze društev upokojencev za-deva ne steče. V KS Tabor in Stara Ljubljana pa trdijo, da že imajo na svojih območjih ta društva. To je sicer res, vendar ti dve društvi še vedno vklju-čujeta člane iz več krajevnih skupnosti. Tako stališče ovira delo novo ustanovljenih dru-štev, saj je na primer v društvu upokojencev Ljubljana Cen-ter še vedno veliko članov, ki živijo na območjih drugih kra-jevnih skupnosti. Tudi ime društva Ljubljana Center ni več primerno, saj vseh 6 obsto-ječih društev deluje v občini Center. Zato morajo tudi stara društva spremeniti svoja pra-vila in prilagoditi celotno or-ganizacijo, kakor je zamišlje-no.
Menim, da gre pri tem za nepoznavanje stvari in za ozko pojmovanje nekaterih upoko-jencev glede vloge teh društev v naši družbi. Nekateri misli-jo, da je nevarnost, da bi posta-la društva upokojencev prive-sek ali transmisija kake poli-tične organizacije. V resnici gre za samostojna društva, ki delajo po svojih programih, v katere pa vključujejo tudi ne-katere naloge, ki jih sicer izva-
jajo tudi druge organizacije in društva. Nekateri ovirajo vključevanje upokojencev v nova društva s tem, ko jim govorijo, da je članstvo v druš-tvo prostovoljno, s čimer na-migujejo, da naj kar ostanejo v starih društvih. To je popoln nesmisel, saj nihče nikogar ne sili naj vstopi v društvo intudi sami upokojenci so toliko zre-li, da bi odločno odklonili tak postopek. Vsekakor pa je prav in za same upokojence in tudi za družbo najbolj primerno, da se vkljudijo v družtvo, ki deluje na območju, kjer živijo. Društva ne moremo deliti na dobra in slaba, ali med njimi ustvarjati neko konkurenco kdo bo pridobil več članov, pač pa morajo vsa društva de-lovati povezano med seboj. Njihovo delo naj usklajuje ob-činska zveza društev upoko-jencev, ki je bila prav zato tudi ustanovljena.
Zelo pomembno je tudi so-delovanje društev upokojen-cev z drugimi organizacijami in društvi, ki delujejo v okviru krajevnih skupnosti in tako med seboj koordinirajo svoje delo.
Nekateri se izgovarjajo, da ne morejo ustanoviti društva, da nimajo primernih prosto-rov za poslovanje društva. Me-nim, da je ta pomislek povsem odveč. V vseh krajevnih skup-nostih imajo prostore, kjer po-slujejo razni organi in organi-zacije. Z dobro voljo in uvi-devnostjo le-teh, lahko brez vsake škode dajo društvom upokojencev na razpolago prostore v času, ko jih sami ne uporabljajo. Za primer naj na-vedem, kako so rešili to zade-vo v Gradišču. Vodilni tovariši v krajevni skupnosti oziroma njihovih organizacij so vse-stransko pomagali pri samem ustanavljanju društva upoko-jencev, dali v popoldanskem času za nekaj ur tedensko na razpolago svoje prostore in društvo gmotno, predvsem pa moralno podprli. Taka rešitev je brez dvoma najbolj primer-na in najcenejša in bo s tem dosežena želja, da se bodo upokojenci vse bolj povezali z organi in organizacijamivkra-jevni skupnosti.
Franc Strle Nino