Štev. 19. V Ljubljani, dne 10. aprila 1919. Leto XXXII. DOMOLJUB Amerik, lo dnf tn|« tfrtem K U'-.) 1] |[jjSjj| — Poum.ni. n.Tllk. u prod»|»|o po II IIH 30 Wnu|er. ' ------—.......-......... ...... " 'I-1 GLASILO JUGOSLOVANSKE : KMETSKE ZVEZE : a SpUl la d»-pMlipoH-l|.|a i Ur.* d litra JOa-mol/.k.-, Lf.bljuu, Kopltarj.v. ulic.. — Nuo£aliu, nkluutcii* In 1» nnU pat Upr.»nUtra«Domol|ab«", «...■■■■... Llabliuu, Z.plUr|.ra alte«. Liberalizem. Liberalizem je zahteva popolne, neomejene svobode za človeka na vseh poljih njegovega življenja. Liberalizem je klic po neodvisnosti, samostojnosti v mišljenju, hotenju in življenju. Uveljaviti se skuša zlasti na trojnem polju: na verskem, političnem in gospodarskem. 1, Verski liberalizem - radi-« a 1 i z e m. Verski liberalizem je upor omejenega človeškega duha proti Bogu. Star je tako, kakor je stara prevzetnost človeškega duha, ki se izraža v besedah; Nc bom služil. Verski liberalizem hoče človeku priboriti neodvisnost od Boga in verskih resnic; zato svobodno, to se pravi samovoljno, razlaga verske nauke; ne priznava Cerkvi božje oblasti v verskih in nravnih naukih; liberalizmu Cerkev ni božja ustanova, ampak človeška tvorba zgodovinskega razvoja; sicer pa — uči liberalizem — Cerkve tudi ni treba; svoje zadeve z Bogom — če sploh Bog biva — lahko vsak po svoje, sam zase uredi, brez duhovnikov in škofa in papeža; vera — pravijo liberalci — se ne kaže v zunanjostih, ampak je neki notranji čut, ki nas veže z Bogom. Liberalizem pogosto naravnost taji nadnaravno razodetje verskih resnic, zlasti nauk o izvirnem grehu. Verske resnicc so liberalizmu ostanek neizobraženega srednjega veka; veda — pravijo — nasprotuje veri in sv. pismu, pa ne povedo, v čem. Vera nasprotuje človeškemu mišljenju in njegovemu napredku, zato napovedujejo boj »klerikalizmu«, to je veri, jCerkvi in duhovščini. Liberalizem trdi, da ni božje oblasti, fealeri bi se moral človek pokoriti v dejanjih svojega življenja, ampak da je vsak sam sebi postava; ne božja zapoved, ampak moj lastni razum in moja lastna volja <—. to je po nauku liberalizma merilo mojemu življenju. Človeški duh — pravijo — je avtonomen, je sam svoj gospod ar in sam sebi namen. Že iz tega je jasno, da mora liberalizem, če hoče biti dosleden, pobijati verski vpliv povsod, kjer ga zasledi. In res je njegov namen, družbo laizirati, to se pravi, v vsem javnem življenju izpodkopati vpliv vere, Cerkve in duhovščine. Predvsem zahteva ločitev Cerkve od države; s tem hoče doseči, da bi vera in Cerkev izgubili voliv v javnem življenju. Duhovnik — pravijo — naj ostane v zakristiji, v po-1 .. nai sc ne meša. Cerkev hočejo zasužnjiti, duhovniku javno delo onemogo- čiti, versko pa izpodkopati. — Zato hočejo vpeljati brezversko šolo. Križ in verouk hočejo vreči iz šol — na Češkem so menda to že storili — in ves pouk hočejo postaviti na splošno-človeško, to je: na brezversko stališče. — Najhujši udarec pa hočejo zadati krščanskemu življenju s tem, da nočejo podreti neločljivost zakona in vpeliati razporoko. Z uresničenjem te zahteve bi svobodomiselstvo s svojim rovarskim delovanjem izpodkopalo družinsko življenje in s tem zastrupilo in uničilo nčjvažncjšo celico človeške družbe. V tej zahtevi sc, kakor vidimo, bra-tita liberalizem in socialna demokracija, ki ju tudi sicer druži brezverstvo in ma-terializem. Iz liberalizma se je razvil r a a i k a -lizem^ to ie brezobzirna le?nja po popolni preosnovi človeškega življenja in vseh družabnih razmer v pvotikrščanskem zmislu in končne v zmislu tudi proti zakonom naravnega razuma in vesti. Radikali-zem bi predvsem rad človeško življenje r a z k r i s t i a n i 1, in sicer najprej javno in s pomočjo javne zakonodaje tudi privatno. Razkristjani naj se politika, šola in javna vzgoja, slovstvo, veda in umetnost. Kar je dozdaj človeštvu veljalo ! za sveto in nedotakljivo, kar se je smatralo | za neposredno ali posredno božjo naredbo, vsemu napoveduje radikalizem vojsko in uničenje. K vsemu ga naganja lc sovraštvo do božjega zakona. To sovraštvo je kakor korcnika, iz katere poganja radikalna misel in dejanje. Ker pa krščanstvo najočit-ne'e nosi znak prave božje vere na sebi in najbolj utrjuje socialni red, se radikalno rovanje v prvi vrsti obrača proti njemu. Krščanstvo se pa cclo in nepokvarjeno hrani v katolicizmu; zato obrača tudi radikalizem svojo ost predvsem v katoliško Cerkev, prepričan, da bo zmaga njegova, brž ko se mu posreči razrušiti Cerkev. 2. P o 1 Lt i č n i 1 i b e r a 1 i z c m - m a-t e r i a 1 i z e m. Misel, ideja,, ki človeku ugaja, ki se je oprime, vedno bolj sili v dejanje. Liberalizem se skuša predvsem udejstviti v politiki kot materializem. Če ni Boga, če ni posmrtnosti, potem jc edino pametna vera v — denar in trebuh {ma-terializem). Potem pa tudi v politiki ne velja več pravica in poštenost, ampak moč in sila. Moč je več kot pravica. Če sem popolnoma sam svoj gospodar, avtonomen, Eotem je to prav, kar jaz delam, kar meni oristi. Glavna stvar je, da dosežem svoj cilj, kako, to je postranska stvar. L. 1864, je papež Pij IX, obsodil zmote političnega liberalizma (v okrožnici Syllabus), čigar glavni nauki so: »Pravica je t o , k a t narediš; vse dolžnosti člove« št v a so prazna beseda; vsa človeška dejanja imajo m o S prava.« — »Oblast ni nič drugega kakor vsota števila in naravnih sil.« (Kdor je močnejši, ima oblast, kakor pri živalih.) — »S k r i« vičnostjo dejanja, katero se je posrečilo, se svetost prava ne krši.« — »Če močnejši napade slabejšega (tudi krivično), t e d a j tretji ne sme posredovati« (nevtralnost držav). — »Postavnim vladarjem se sme (v vsakem slučaju) odreči pokorščina, da, dovoljeno je celo upreti se jim.« Kdo ne vidi, da so ta načela političnega liberalizma natančen recept za. s v e« to v no vojsko, ki je v strt^šno nesrečo človeštva zadnji vzrok liberalizma. Če v poht'l:i veija samo moč, p uvi^a pa nič, če v politiki ne veljajo božje zapovedi: »Nc ubijaj, ne kradi, ne ropaj!« kaj mi brani to storiti? Če s tem pridobim domovini lep kos rodovitne, dobičkanosne zemlje, bogata mesta, nov vir bogastva, tedaj bom veljal za dobrega politika, diplomata, za dobrotnika naroda in domovine. Če delam pri tem krivico, če jemljem drugemu narodu jezik in zemljo — kaj za lo?, Jaz 6em močnejši, in moč je pravica. —« Ali niso bili to nazori mogočnjakov, ki so začeli svetovno vojsko? Ali niso to nazori večine izmed tistih ljudi v Parizu, ki sklepajo takozvani svetovni mir prav po tistih načelih političnega liberalizma, ki so bili vzrok svetovne vojske? 3. Gospodarskiliberalizem-kapitalizem. Gospodarski liberalizem terja svobodo v gospodarskem življenju. In zahteva svobodo posesti, obrti in trgovine; zahteva svobodno konkurenco (tekmovanje v trgovini in obrti), svobodno delavsko pogodbo. Gospodarski liberalizem ne priznava družabnega značaja lastnine; to se pravi: zasebna last v nobenem slučaju ne more postati skupna last; ko bi n. pr, tudi 10.000 revežev gladu umiralo, ne bi država smela vzeti bogatinu in dati tem revežem — tudi toliko nc, da si ohranijo življenje. Ta nečloveški nauk je povzel liberalizem iz poganskega rimskega prava. Ni mogoče tajiti, da }e prinesel gospodarski liberalizem marsikaj dobrega. Svoboda je razvezala človeške sile, oprostila osebe (kmete tlake), lastnino, kapital in delo. Tekmovanje je podnetilo sile in tako se je začel živahen gospodarski raz- roj in velik napredek na vseh poljih. Doba gospodarskega liberalizma je tudi doba vc-ikih iznajdb: železnic, parnikov, brzojava, iot, prometnih sredstev! velikanskih stro-,ev kot proizvajalnih sredstev. Tako ae je razvila velika obrt in svetovna trgovina. Liberalizem je osvobodil gospodarske sile, to je njegova zasluga. Toda povzročil je tudi s i 1 n o zla. Liberalizem je predvsem rodil kapitalizem. Kaj pa je dobičkaželjni duh drugega kakor liberalizem? Kdo je ustvaril razbrzdano trgovsko in obrtno tekmovanje kakor liberalizem? Kdo je ubil vsak čut za skupnost kakor liberalizem? Kdo drugi je učil neusmiljeno izkoriščati delavske stanove kakor liberalizem? Odkod je zlo kapitalizma kakor iz liberalizma? — Podjetnikom je izginil izpred oči človek, v delavcu so videli le stroj, delavsko moč, ki je toliko vredna, kolikor naredi, gledali so le na dobiček; izgubili so izpred oči skupnost, pozabili, da je tudi delavec človek z dušo, določen za isti večni cilj, kakor oni, a oni so videli le sami sebe. In to je bistveno — liberalizem. — Sto let gospodarskega liberalizma, in razbiti so bili srednji stanovi, kmetje in obrtniki. Po tovarniških krajih je zavladala na eni strani revščina, na drugi pa kapitalizem. In kaj je danes posledica tega liberalizma? Odc-ruštvo, navijanje cen, vojni dobičkarji in splošen polom vsega narodnega gospodarstva. Zakaj jc liberalizem zakrivil toliko zla? Ker zameta krščanska s o c i a 1 -nanačela.ki uče: a) Človek je oseba, to je: ima du- moremo Ic to reči: tudi 10. izdaja kmetske stranke jc mrtvorojeno dete. Ni pravih ljudi zraven, niti pravih namenov. Jasno |e povedal. Gospodje od Jugoslovanske demokrat-sike, oziroma liberalne stranke vedno po-vdarjajo, da niso prav nič zoper vero in da v političnem boju ne gre za vero, temveč za čisto druge stvari. Nam bj bilo to prav všeč, če bi politične stranke nc vlačile vedno vere v svoja izvajanja po shodih, toda liberalci in socialni demokratje po svojih shodih ne morejo preko verskega vprašanja. Tako se je vršil v Kaplji vasi pri Kamniku liberalen shod. Liberalnemu govorniku ni pustila žilica, da ne bi udrili-nil po verskem prepričanju. Dokazoval je, da mora krščanski nauk iz šol in da naj tc uvede razporoka. To se pravi, da naj se odpravi verska vzgoja otrok in raztrga družinsko življenje, ^Domovina« sicer pravit da je tako versko naziranj? nespodtakljivo, toda vsakemu količkaj poučenemu kristjanu je jasno, da je tako naziranjc vse preje nego krščansko. Naj liberalci še tako na gosto pišejo, da spoštujejo versko prepričanje in verske ustanove, in naj po nekaterih shodih še tako dokazujejo, da nc gre za vero, ampak za čisto druge stvari, jim tega ne moremo verjeti, dokler bodo nfeni izraziti zastop- mki tako udrihali po verskem naziranju našega ljudstva. Vemo, da nobena politična stranka nima v prvi vrsti namena braniti vero, toda če druga polltič. stranka spravlja versko vprašanje na politične shode, tudi naša stranka, ki stoji na verskih načelih, ne bo molčala- Ne gre za vero, dokler jo pustite pri miru, gre pa za vero, kadar jo sami napadate. Davčni pritisk. (Iz krškega okraja.) V »Domoljubu« št. 13 je bilo pod naslovom: »Hudi davki« iz krškega okraja prav dobro povedano, a vendar veliko premalo. Pri davčnem oblastvu pašuje že nad 25 let krški domačin, pod katerega patro-nanco se davki tako krivično odmerjajo. Znano nam je, da so nekateri okoliški kmetje popolnoma oproščeni dohodnine. Čudno je to, da se vsi uradniki pri referatu menjajo, samo ta gospod ostane zmiraj doma v rojstnem kraju. Ker je stara Avstrija seveda podpirala take uradnike in njih željam stregla, zahtevamo, da se v Jugoslaviji taki gospodje tudi prestavijo, kateri so pač že »preveč domači« v 25 letnem službovanju v enem kraju, Dohodnina se odmerja prav po turško; stranko tisti gospod upravitelj prav prijazno zasliši ter p še celo reče: pa se dajte pri prizivni komisiji pritožiti, ako se bode preveč odmerilo. Kaj pa je prizivna komisija? Trije — štirje gospodje od vseh štirih vetrov; kako pa naj tisti vsakega poznajo, in tako je tudi vsak priziv ničla ter samo stroški. Osebno dohodnino naj bi občinski uradi prilično odmerili, ali pa naj se, preden se misli odmeriti, občinskemu uradu pošlje-,v poizvedbo, če je odmera primerna, to pa naj bi ves občinski odbor sklepal, gotovo bode poznal odbornik vsak svojo vas bolje kakor davčna oblast. Deželno vlado pa prosimo, da ukaže davčni oblasti, da se pošljejo vsaki občini na ogled zapiski osebne dohodnine, tam naj bi lahko vsak videl, kako je kdo obdavčen, in tudi stavil ugovor. Uradniki, kateri so pa že »preveč domači«, naj se nemudoma prestavijo, ker to ne gre, da je domačin iz Krškega davč, nadzornik, ozir. merodajna oseba za odmero dohodnine, Zahtevamo tudi strogo preiskavo o njegovem delovanju zlasti v bližini Krškega, Vlada stori v lastno korist dobro, da tem neznosnim razmeram v Krškem naredi konec, ker dokler bodo take razmere vladale, se boljševizem samo širi, — Več okoliških kmetov. Opomba uredništva. V istem 6mislu smo dobili dolg dopis z Belokranjskega, kjer se kmetje ostro pritožujejo nad krivično in pristransko odmero dohodninskega davka. Kmetje radi priznajo, da država potrebuje denarja in da davki morajo biti, toda ti naj bodo pravično odmerjeni. Prosimo deželno vlado, naj da v tem oziru uradnikom natančnejših odredb, da se ne bo ljudstvo opravičeno razburjalo. In zopet davki! (Dopis iz kamniškega okraja.) Tudi v kafibuštem okraju so nam nabili naravnost strahovite davke (osebno-dohodninske) malim in večjim kmetovalcem. Seveda, kar »no že naprej povedali: pri teh plačah, kakor jih sedaj zahtevajo nekateri stanovi, ki nima,o nobenega čuta socialne odgovornosti, mora nekdo plačati. In tako pride končni obračun na kmeta. Seveda, če bančni uradnik zahteva naravnost vratolomne plače, potem je vse tiho in mirno in ugoditi jim je treba. Saj banka lahko plača, toda banka bo zato tem draže posojala državi, tem draže prodajala svoje tovarniške izdelke (če ima tovarne, kakor n, pr. Jadranska) in kdo bo plačal? Kmeti Če je pa kmet za par vinarjev prodal čez maksimalno ceno, so vsi kričali: oderuh je. Zdaj je pa vse tiho, ko mu nakladajo cele skladovnice davkov. Naj stopijo vendar že enkrat na rep oderuškim trgovcem, ki so naredili v vojski milijonske dobičke in jih še delajo. Tudi kmetov bo minila potrpežljivost, Stopite kači na glavo. Razmere, v kakršnih sedaj živimo, so naravnost neznosne. Stan za stanom nastopa in hoče takega povišanja plač, da se človeku lasje zježe, Tako sedaj zahtevajo stavci v tiskarnah, da se jim plača zviša tedensko za 100 kron. Človek bi mislil, da je to pretirano, in morda jc res v posameznih slučajih, toda če vprašam stavca s šestimi otroki, kako izhaja, mi odgovori, da potrebuje za vso oskrbo povprečno 100 K na dan. In tako prihaja stan za stanom; in tisti, ki mora to plačevati, pa naj si bodo posamezni gospodarji ali podjetje ali država, skušajo te velike stroške pokriti s tem, da dražje računajo svoje izdolke, država pa da nalaga večje davke. Davkoplačevalci pa zopet skušajo zvišahe stroške pokriti s tem, da svoje dohodke višje nastavijo, in tako mora končno tisti stan, ki je zahteval zvišanja plač, toliko dražje kupovati svoje otrebščine, in vsa zgodba se začenja od raja: zvišajte nam plače. Tako je vsa stvar kakor kolo, ki se vedno hitreje in hi • treje suče — dokler sc ne bo razletelo. Brez dvoma so tukaj največ krive tiste kapitalistične pijavke, posebno na Hrvaškem, ki služijo milijone in milijone, in splošna korupcija, ki vlada tam doli. Na Hrvatskem vladajo židje in ni ga človeka, ki bi upal ali hotel stopiti tej kači na glavol Tam doli vlada danes samo podkupovanje in nič drugega. Tako danes krščeni in ne-krščeni veletrgovec maši z milijoni svoje žepe, mali stanovi pa se pretepajo za zvišane plače zato, da jih potem kapitalistične pijavke še lažje izmozgavajo. Zato se pa vlada silno moti, če misli to zlo odpravili s tem, da se kmetom napovedujejo neznosni dohodninski davki, ker s tem se kolo le še hitreje suče, ampak glavno je, da stopi tem veletrgovcem enkrat energično na prste, posebno po Hrvatskem, in če treba, zaseže vse njihove zaloge, Potrebno je tudi, da se po hrvat- skih železnicah napravi konec tistemu pod« kupovanju, ki znaša za vsak vagon «eč tisoč kron, In kar tako znatno podražuje naše življenje. Zadnje žrtve 17. pešpolka. O naših sedemnajstih poroča g. župnik škerjanec še sledeče: Oktobra 1. 1, so padle zadnje štirf žrtve pri Asiago. Njihovo smrt sem naznanil svojcem, imen objaviti ne morem, kef so mi bili ukradeni s prtljago tudi zapisniki. Svojci naj naznanijo sprejem obvestila »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani, Poljanska cesta 4, II. nadstropje, V Rivi sem pokopal J. Bernača iz Begunj na Gor., ki se jc ponesrečil z ročno granato. V pisarni »Slovenskega Rdečega križa« naj naznanijo osebno ali pismeno vsi sedemnajsti, katerim se je posrečilo ubežati: 1, kje so bili, 2, če je kateri tovariš tam umrl, 3. kako se je vsem godilo i. dr. Posebno svojce narednikov, ki so poveljniki delavskih stotnij prosimo, naj osebno ali po dopisnici na zgorajšnja vprašanja odgovore. Vsem slovenskim rojakom iskreno priporočamo splošno denarno zbirko za uboge ujetnike. Darovi naj se pošiljajo na »Dobrodelnost« ali na »Slovenski Rdeči križ« ali na naše dnevnike. Morda bo mogoče darove za Veliko noč že odnoslati. 0 uspehih delovanja za ujetnike bomo sproti poročali po naših listih, katere prosimo vsestranske naklonjenosti. Tedenske novice. Jugoslavija. j Naše vprašanje v Parizu. V teh dneh menda odločujejo in odločijo o naših državnih mejah. Ravnotežje se je nekoliko nagnilo v našo korist, vendar ne smemo preveč upati. Reka bo menda svobodna luka, zahodna Istra italijanska, Goriška se bo delila, in kar je še iz Pariza podobnih vesti, katerih resničnosti ni mogoče kontrolirati. Res pa je, da je četvorica povabila naše delegate, da ji razlože naše pravice in da se Orlando tega pogovora ni hotel udeležiti. Slovenski delegat dr. Žol-ger je predložil konfcrcnci še posebej slovenske zahteve. Tudi za severno mejo gre bolj trdo, posebno na Koroškem. j Klin s klinom, Ententa je naprosila jugoslovansko vlado, da naj pošlje armado proti ogrskim boljševikom. Vlada pa je en-tenti odgovorila: Čc nas drugače ns poznate in pripoznate, nas tudi sedaj ni treba poznati. Tako se govori. j Mednarodna komisija v Ljubljani, kakor jo je postavila četvorica ententinih generalov namesto italijanske, je začela svoje posle izvrševati. Izdajala bo potne liste v zasedeno ozemlje. Komisija se je čedno predstavila vladi in poveljstvu dravske divizije v Ljubljani. j Italijanska nasilstva. V Šempasu pri Gorici so Italijani raztrgali raz kip Matere 3' _Stran_150___ ,oj in velik napredek na vseh poljih. Doba gospodarskega liberalizma je tudi doba ve-ikih iznajdb: železnic, parnikov, brzojava, cot prometnih sredstev; velikanskih stro-Cv kot proizvajalnih sredstev. Tako se je razvila velika obrt in svetovna trgovina, liberalizem je osvobodil gospodarske sile, to je njegova zasluga. Toda povzročil je tudi silno zla. Liberalizem jc predvsem rodil kapitalizem, Kaj pa je dobičkaželjni duh drugega kakor liberalizem? Kdo je ustvaril razbrzdano trgovsko in obrtno tekmovanje kakor liberalizem? Kdo je ubil vsak čut za skupnost kakor liberalizem? Kdo drugi je učil neusmiljeno izkoriščati delavske stanove kakor liberalizem? Odkod je zlo kapitalizma kakor iz liberalizma? — Podjetnikom je izginil izpred oči človek, v delavcu so videli le stroj, delavsko moč, ii je toliko vredna, kolikor naredi, gledali so lc na dobiček; izgubili so izpred oči skupnost, pozabili, da je tudi delavec človek z dušo, določen za isti večni cilj, kakor oni, a oni so videli le sami sebe. In to ie bistveno — liberalizem. — Sto let gospodarskega Uberalizma, in razbiti so bili srednji stanovi, kmetje in obrtniki. Po tovarniških krajih je zavladala na eni strani revščina, na drugi pa kapitalizem. In kaj je danes posledica tega liberalizma? Odc-ruštvo, navijanje cen, vojni dobičkarji in splošen polom vsega narodnega gospodarstva. Zakaj jc liberalizem zakrivil toliko zla? Ker zameta krščanska socialna n a č e 1 a , ki uče; a) Človek je oseba, to je: ima du-(o; ni blago, ni orodje; cilj mu je v večnem Bogu, ne v posvetnem uživanju; za svoja iejanja je odgovoren. Liberalizem je zavrgel to načelo. Mnogo govori o osebnosti in osebnih pravicah; a te lasti le sebi, drugim jih odreka. Z drugimi ravna, kakor da so blago, orodje, stroj, b) Človek je s o c i a 1 n o b i t j e ; jc oseba, a ne sania samcata, sebi prepuščena, marveč osebo, ki se more razviti le v družbi, ki jo torej stoinsto vezi veže z družbo; odtod osebne pravice, a tudi socialne dolžnosti. — Liberalizem pozna le posameznika in njegovo sebično korist, c) Nravstveni (etični) zako-ai vladajo vse življenje, tudi Jospodarsko. — Liberalizem te za-one za gospodarsko življenje taji; pozna samo zakon svobodne tekme, samo boj za obstanek, ki se v njem močnejši ohrani, a »labejši pogine. d) Tudi delo in lastnina imata »ravstveni in obenem socialni i»ačaj. Kdor nedela, naj tudi ne je. Mor pa dela, dela obenem za skupnost, n zato je pravično, da tudi skupnost zanj ikrbi. Lastnina je svojina, obremenjena z ifatkom vseh po zakonih pravičnosti in qubezni. — Liberalizmu je delo blago, ki se plačuje brez ozira na delavca po zakola povpraševanja in ponudbe, e) Blaginja družbe ne obstoji samo v Iva r ni h dobrinah (živila, trgovina, obrt), — Liberalizmu je vse le tvarno uživanje. 2* _Domoljub 1919 ___ f) Tvarno bogastvo pripomore k socialni blaginji le, č« je primerno razdeljeno. — Liberalizem vidi srečo o kapitalizmu, v kupičenju denarja v žepih nekaterih; revnih in nižjih slojev ne vidi, Ker je liberalizem zavrgel edino resnična krščanska načela o človeku, o družbi in državi, o delu in lasti, in se oprijel usodnih zmot o prvih vprašanjih človeštva, ni čuda, da sc jc navzlic vsemu vna-njemu blesku modernega napredka rodilo človeški družbi iz liberalizma neizmerno gorja,_____ Za kmeta. Naš poslanec Vcsenjak je ob priliki proračunske predloge v narodnem predstavništvu govoril tudi o položaju slovenskega kmeta. Dotični odstavek se glasi; Premični in nepremični kapital našega kmeta se je silno zmanjšal in oslabil; s tem seveda pa tudi davčna sila. Edino dobro, kar je prinesla zadnja deba, jc formalna razdolžitev ndiega kmetijstva v zadnjih letih. V razsulu so kmetski domovi, obrabljeno, polomljeno in pokvarjeno je kmetovo orodje, Primanjkuje strašno ži-vinc~vsled krutih birokratskih avstrijskih rekvizicij. Posebno uprežne goveje živine ni. Toda tudi dobrih človeških delavnih sil primanjkuje. Primanjkuje hlevskih in umetnih gnojil. Naša zemlja zahteva veliko težkega intenzivnega dela. Pri takšnih odno-šajih pa se operira do sedaj pri nas od strani davčnih oblasti še popolnoma po stari davčni šabloni, kakor jo je ustvarila in utrdila stara avstrijska birokracija pred svetovno vojsko. Tako se ie n, pr, v mojem okraju naložil nanovo ali v pretežni večini zvišal naravnost do neverjetne višine osebno-dohodninski davek takorekoč brez vsakega razumevanja za pravi kmetov gmotni koložaj. Gospodje, to ni prava poti Ako hočete, da bomo imeli cenen in obilen kruh, pomagajte kmetu z novimi investicijami, pomagajte mu preureditev njegovega obrata in izpopolnitev z novim gospodarskim orodjem. Dajte kmetu možnost, da lahko kruh pridelal Ne ubijajte kmetu ljubezni do zemlje, ne jemljimo mu vsega z direktnimi in indirektnimi davki, Pri delu in jelu naj bo enako vreden državljan enako vreden član naše socijalne družbe. Temelj je države in družbe, ohranite ga, okrepite ga, ker s tem okrepite skupno domovino, sami sebe in naše finance. Hvaležni smo g, poslancu, da je v Belgradu tako poudarjal potrebe našega kmetu in s tem pripomogel, da se bo belgrajska vlada vživela v težavni položaj našega kmetijstva. Čudna stranka. V nedeljo, dne 6. aprila se je zbralo v hotelu Loyd v Ljubljani na povabilo gosp, Iršana iz Tacna 61 mož, da ustanove kmetsko stranko. Med temi jc bilo več absolventov kmetijske šole na Grmu, nekaj trgovcev, dalje dr. Semrov iz Kranja in bivši poslanec Demšar, ki jc izjavil, da ni več 6t«v. is pristaš S. L, S, Navzočih je bflo tudi nekai liberalnih magnatov z dežel«. Dr, Semrov je pripovedoval, da se je pripravljalni od-bor nove stranke pogajal z liberalno stranko, da ji da prostora v Jugoslovanski de. mokratski stranki, s čimer pa ta ni zadovoljna, Liberalni magnati z dežele so 6c bridko pritoževali, da v J. D, S, vladajc samo doktorji, kmetu pa nc puste do besede, Zato naj se lc osnuje lastna stranka, ki naj bode vsaj na zunaj verska, da s tem zamaše usta S, L. S., v resnici pa naj de-lujc nadstrankarsko (kaj se pravi to/). G, Demšar jo pripovedoval, da mora nova stranka pridobivati predvsem intel.genco, ker da so kmeti premalo inteligentni, da bi same sebe zastopali. Prebrala se je tudi daljša izjava g. ravnatelja Pirca. da sc je premislil in odklanja nadaljnje sodelovanje pri ustanovljenju nove stranke. Končno so novo stranko osnovali, in da bo na videz bolj nadstrankarska, jc bil načelnik izvoljen iz liberalne stranke, g, Kušar, podna-čelnik pa iz S. L. S., in sicer škofjeloški župan Hafner, ki pa ni bil navzoč. Potem je bil izvoljen odbor 4 članov, od katerih pa jih ni bilo niti 10 navzočih, — Priznati moramo, da se tudi ta recimo desela izdaja kmetske stranke, katere so se že ustanavljale na Kranjskem tekom zadnjih desetletij, po nerodnosti in nespretnosti svojega ustanavljanja prav nič ne razločuje od prejšnjih izdaj: zbrali so se nezadovoljni elementi obeh slovenskih strank, in ker nc pridejo iz kateregakoli vzroka v lastni stranki do besede, izstopijo iz stranke in ustanove novo. j Za resen kmetski program, kakor ga je razvila Slov. ljudska stranka in kakršen edini more tvoriti temelj kmetske stranke, sc pa živ vrag nc zmeni. In tako moremo Ic to reči: tudi 10, izdaja kmetske stranke jc mrtvorojeno dete. Ni pravih ljudi zraven, niti pravih namenov. Jasno je povedal. Gospodje od Jugoslovanske demokratske, oziroma liberalne stranke vedno po-vdarjajo, da niso prav nič zoper vero in da v političnem boju ne gre za vero, temveč za čisto druge stvari. Nam bi bilo to prav všeč, če bi politične stranke nc vlačile vedno vere v svoja izvajanja po shodih, toda liberalci in socialni demokratje po svojih shodih nc morejo preko verskega vprašanja. Tako se je vršil v Kaplji vasi pri Kamniku liberalen shod. Liberalnemu govorniku ni pustila žilica, da ne bi udrih-nil po verskem prepričanju. Dokazoval je, da mora krščanski nauk iz šol in da naj te uvede razporoka. To se pravi, da naj se odpravi verska vzgoja otrok in raztrga družinsko življenje. x Domovina« sicer pravil da je tako versko naziranj-j nespodtakljivo, toda vsakemu količkaj poučenemu kristjanu je jasno, da je tako naziranjc vse preje nego krščansko. Naj liberalci se tako na gosto pišejo, da spoštujejo versko prepričanje in verske ustanove, in naj po nekaterih shodih še tako dokazujejo, da nc gre za vero, ampak za čisto druge stvari, jim tega ne morem« verjeti, dokler bodo nfeni izraziti zastop- niki tako udriha!« po verskem nariranja našega ljudstva. Vemo, da nobena politična stranka nima v prvi vrsti namena braniti vero, toda Če druga polltlč. stranka spravlja versko vprašanje na politične shode, tudi naša stranka, ki stoji na verskih načelih, ne bo molčala. Ne gre za vero, dokler jo pustite pri mira, gre pa za vero, kadar jo sami napadate. Davčni pritisk. (Iz krškega okraja.) V »Domoljubu« št. 13 je bilo pod naslovom: »Hudi davki« iz krškega okraja prav dobro povedano, a vendar veliko premalo. Pri davčnem oblastvu pašuje že nad 25 let krški domačin, pod katerega patro-nanco se davki tako krivično odmerjajo. Znano nam je, da so nekateri okoliški kmetje popolnoma oproščeni dohodnine. Čudno je to, da se vsi uradniki pri referatu menjajo, samo ta gospod ostane zmiraj doma v rojstnem kraju. Ker je stara Avstrija seveda podpirala take uradnike in njih željam stregla, zahtevamo, da se v Jugoslaviji taki gospodje tudi prestavijo, kateri so pač že »preveč domači« v 25 letnem službovanju v enem kraju, Dohodnina se odmerja prav po turško; stranko tisti gospod upravitelj prav prijazno zasliši ter ji še celo reče: pa se dajte pri priziviu komisiji pritožiti, ako se bode preveč odmerilo. Kai pa je prizivna komisija? Trije — štirje gospodje od vseh štirih vetrov; kako pa naj tisti vsakega poznajo, in tako je tudi vsak priziv ničla ter samo stroški. Osebno dohodnino naj bi občinski uradi prilično odmerili, ali pa naj se, preden se misli odmeriti, občinskemu uradu posije ,v poizvedbo, če je odmera primerna, to pa naj bi ves občinski odbor sklepal, gotovo bode poznal odbornik vsak svojo vas bolje kakor davčna oblast. Deželno vlado pa prosimo, da ukaže davčni oblasti, da se pošljejo vsaki občini na ogled zapiski osebne dohodnine, tam naj bi lahko vsak videl, kako je kdo obdavčen, in tudi stavil ugovor. Uradniki, kateri so pa že »preveč domači«, naj se nemudoma prestavijo, ker to ne gre, da je domačin iz Krškega davč, nadzornik, ozir, merodajna oseba za odmero dohodnine. Zahtevamo tudi strogo preiskavo o njegovem delovanju zlasti v bližini Krškega, Vlada stori v lastno korist dobro, da tem neznosnim razmeram v Krškem naredi konec, ker dokler bodo take razmere vla-dale, se boljševizem samo širi« — Več okoliških kmetov. Opomba uredništva. V istem 6mislu smo dobili dolg dopis z Belokranjskega, kjer se kmetje ostro pritožujejo nad krivično in pristransko odmero dohodninskega davka. Kmetje radi priznajo, da država potrebuje denarja in da davki morajo biti, toda ti naj bodo pravično odmerjeni. Prosimo deželno vlado, naj da v tem oziru uradnikom natančnejših odredb, da se ne bo ljudstvo opravičeno razburjalo. In zopet davki! (Dopis iz kamniškega okraja.) Tudi v kaftniškem okraju so nam nabili naravnost strahovite davke (osebno-dohodninske) malim ia večjim kmetovalcem. Seveda, kar smo že naprej povedali: pri teh plačah, kakor jih sedaj zahtevajo nekateri stanovi, ki nima.o nobenega čuta socialne odgovornosti, mora nekdo plačati. In tako pride končni obračun na kmeta. Seveda, če bančni uradnik zahteva naravnost vratolomne plače, potem je vse tiho in mirno in ugoditi jim jc treba. Saj banka lahko olača, toda banka bo zato tem draže posojala državi, tem draže prodajala svoje tovarniške izdelke (če ima tovarne, kakor n, pr. Jadranska) in kdo bo plačal? Kmeti Če je pa kmet za par vinarjev prodal čez maksimalno ceno, so vsi kričali: oderuh je- Zdaj je pa vse tiho, ko mu nakladajo cele skladovnice davkov. Naj stopijo vendar že enkrat na rep oderuškim trgovcem, ki so naredili v vojski milijonske dobičke in jih še delajo. Tudi kmetov bo minila potrpežljivost. Stopite kači na glavo. Razmere, v kakršnih sedaj živimo, so naravnost neznosne. Stan za stanom nastopa in hoče takega povišanja plač, da se človeku lasje zježe, Tako sedaj zahtevajo stavci v tiskarnah, da se jim plača zviša tedensko za 100 kron. Človek bi mislil, da je to pretirano, in morda jc res v posameznih slučajih, toda če vprašam stavca s šestimi otroki, kako izhaja, mi odgovori, da potrebuje za vso oskrbo povprečno 100 K na dan. In tako prihaja stan za stanom; in tisti, ki mora to plačevati, pa naj si bodo posamezni gospodarji ali podjetje ali država, skušajo te velike stroške pokriti s tem, da dražje računajo svoje izdelke, država pa da nalaga večje davke. Davkoplačevalci pa zopet skušajo zvišahe stroške pokriti s tem, da svoje dohodke višje nastavijo, in tako mora končno tisti stan, ki je zahteval zvišanja plač, toliko dražje kupovati svoje otrebščine, in vsa zgodba se začenja od raja: zvišajte nam plače. Tako je vsa stvar kakor kolo, ki se vedno hitreje in hitreje suče — dokler sc ne bo razletelo. Brez dvoma so tukaj največ krive tiste kapitalistične pijavke, posebno na Hrvaškem, ki služijo milijone in milijone, in splošna korupcija, ki vlada tam doli. Na Hrvatskem vladajo židje in ni ga človeka, ki bi upal ali hotel stopiti tej kači na glavo! Tam doli vlada danes samo podkupovanje in nič drugega. Tako danes krščeni in ne-krščeni veletrgovec maši z milijoni svoje žepe, mali stanovi pa sc pretepajo za zvišane plače zato, da jih potem kapitalistične pijavke še lažje izmozgavajo. Zato se pa vlada silno moti, če misli to zlo odpraviti s tem, da se kmetom napovedujejo neznosni dohodninski davki, ker s tem se kolo le še hitreje suče, ampak glavno je, da stopi tem veletrgovcem enkrat energično na prste, posebno po Hrvatskem, in če treba, zaseže vse njihove zaloge. Potrebno je tudi, da se po hrvat- skfh železnicah napravi konec tistemu pod« kupovanju, ki znaša za vsak vagon več tisoč kron, in kar tako znatno podražuje naše življenje. Zadnje žrtve 17. pešpolka. O naših sedemnajstih poroča g. župnik Škerjanec še sledeče: Oktobra 1. 1. so padle zadnje štiri žrtve pri Asiago. Njihovo smrt sem naznanil svojcem, imen objaviti ne morem, ket so mi bili ukradeni s prtljago tudi zapisniki, Svojci naj naznanijo sprejem obvestila »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani, Poljanska cesta 4, II, nadstropje, V Rivi sem pokopal J. Bernača iz Begunj na Gor,, ki se je ponesrečil z ročno granato. V pisarni »Slovenskega Rdečega križa« naj naznanijo osebno ali pismeno vsi sedemnajsti, katerim se je posrečilo ubežati: 1, kje so bili, 2, če je kateri tovarii tam umrl, 3. kako se je vsem godilo i. dr. Posebno svojce narednikov, ki so poveljniki delavskih stotnij prosimo, naj osebno ali po dopisnici na zgorajšnja vprašanja odgovore. Vsem slovenskim rojakom iskreno priporočamo splošno denarno zbirko za uboge ujetnike. Darovi naj se pošiljajo na »Dobrodelnosti ali na »Slovenski Rdeči križ« ali na naše dnevnike. Morda bo mogoče darove za Veliko noč že odooslati, 0 uspehih delovanja za ujetnike bomo sproti poročali po naših listih, katere prosimo vsestranske naklo« njenosti, Tedenske novice. Jugoslavija. j Naše vprašanje v Parizu. V teh dneh menda odločujejo in odločijo o naših državnih mejah. Ravnotežje se je nekoliko nagnilo v našo korist, vendar ne smemo preveč upati. Reka bo menda svobodna luka, zahodna Istra italijanska, Goriška se bo delila, in kar je še iz Pariza podobnih vesti, katerih resničnosti ni mogoče kontrolirati. Res pa je, da jc četvorica povabila naše delegate, da ji razlože naše pravice in da se Orlando tega pogovora ni hotel udeležiti. Slovenski delegat dr. Žol-ger je predložil konferenci še posebej slovenske zahteve. Tudi za severno mejo gre bolj trdo, posebno na Koroškem. j Klin s klinom. Ententa je naprosila jugoslovansko vlado, da naj pošlje armado proti ogrskim boljševikom. Vlada pa je en-tenti odgovorila: Če nas drugače ne poznate in pripoznate, nas tudi sedaj ni treba poznati. Tako se govori. j Mednarodna komisija v Ljubljani, kakor jo je postavila četvorica ententinih generalov namesto italijanske, je začela svoje posle izvrševati. Izdajala bo petne liste v zasedeno ozemlje, Komisija se je čedno predstavila vladi in poveljstvu dravske divizije v Ljubljani, j Italijanska nasilstva. V Šempasu pri Gorici so Italijani raztrgali raz kip Matere 3' iožjc vso obleko, ker so našli na njej slovensko kokardo, nato so župnika in_ več kmetov zaprli. — Slovenskim obrtnikom v Gorici zapirajo delavnice. — V zadnjem tasu je bilo izgnanih iz zasedenega ozemlja 1200 jugoslovanskih železničarjev, j Italijanska grabežljivost. Italijani so *a mirovni konferenci proglasih, da spajata Celovec in Beljak k jadranskemu vprašanju in se morata ž njim vred rešiti. Italijanski imperializem ne pozna dna, j Ljudsko glasovanje v zasedenem »zemlja. Lahi so poskusili na Goriškem z asovanjem. Uspeh je bil obupen za Lahe. e samo Slovenci, celo mnogi Italijani so oddali vojc glasove za Jugoslavijo. Seveda »lepa pariška konfcrenca vsega tega ne Vidi. j Delo naših poslancev, Pjslanci Go-itinčar in tovariši so v narodnem predstavništvu vložili interpelacijo radi prehrane, Sušnik in Vcsenjak radi dobave modre galice in žvepla, Pišck radi dobave gospodarskih strojev, j Novi ministri. Kakor smo že zadnjič poročali, so sociaisti in starčevičanci stopili v opozicijo in so zalo odložili mzsta v ministrstvu. Socialisti so stopili zato ^ opozicijo, ker sc njihova hrvatska večina nagibijc k boljševizmu, starčevičanci pa sami ne vedo, kaj jim ni všeč. Ministrstvo se je sedaj preosnovalo in sicer jc prevzel med drugimi ministrstvo za prehrano dr, Korošec, minister za socialno skrb pa jc postal naš nadvse delavni poslancc Jože Gostinčar. j Na levo. V Zagrebu se je vršil dne JI. marca velik socialističen shod, ki je jako prisrčno pozdravljal novo ogrsko boljševiško vlado. Socialisti hočejo potom boljševištva priti po zgledu svojih ruskih in ogrskih bratccv do moči, kar jim bo zelo neslo. j Naša armada. Po načrtu, ki ga je izdelalo vojno ministrstvo, sc bo osnovalo v kraljestvu SHS 47 pehotnih polkov. Odpravijo se polki tretjega poziva, ki so bili do sedaj uvedeni v Srbiji, in naši črnovoj-niški polki. Vse kraljestvo se razdeli na Miri nrmadne oblasti, j Grozen doživljaj potnikov v reškem vlaku. Dne 27. marca je na reški železnici med Ličcm in Fužinami odpovedala pri večernem vlaku lokomotiva. Strojevodja je ni mogel več obvladati in vlak je drvel ni-zdol mimo prepadov z brzino 82 km na uro. Strojevodja je dajal vsa mogoča znamenja in lokomotiva je strahovito tulila in žvižgala v noč. Med potniki — bilo je 35 voz — je zavladal smrten strah, ki je trajal do Fužin, kjer se je vlak končno ustavil, potem ko so zavrli vsak voz posebej, Domačč novice. d »Ljudski glas« jc ime listu, ki ga je lačela izdajati socialna demokracija za Kmete, V svojem oklicu pravi, da je za mir, za pravično razdelitev zemlje, za samovlado ljudstva in za socialno pravico; same stvari, za katere se naša ljudska stranka ves čas bori. Torej nič novega. Novo je to, kar zamolči. Namreč, da je to proti-verska stranka, ki povsod, kjer pride do moči, naiprvo gleda na to, kako bi uvedla Domoljub 1919 razporoko in brezversko šolo (Francija, Rusija, Ogrska, Nemška Avstrija itd.), kar je menda »socialna pravičnost«. »Ljudski glas« zamolčuje tudi, da je končni najpen socialne demokracije razlastiti tudi kmetsko posest. Vse naj bi bilo državno, kmetje pa naj bi bili samo državni najemniki na zemljišču, ne pa lastniki. Zakaj »Luidski glas < ne pove tudi tega, da socialno pravičnost razumeva tako, da se pomjčejo delavci, ki imajo krščansko prepričanje, iz tovarn? d Nedolžni socialni demokratje. »Ljudski glas«, socialnodemokratičen list, ki je začel sedaj izhajati, pravi, da so slovenski poslanci obeh strank vedno glasovali v državnem zboru za nova bremena, da so se ?otem za ta denar kupovali kanoni itd, -— prašamo socialne demokrate: kdo pa jc v Nemčiji že za časa vojske pridno glasoval za vojne izdatke, ali ne socialni demokratje? Vprašamo socialne demokrate: kdo pa je v avstrijskem državnem zboru končno kljub veliki nevarnosti odrekel glasovanje za vojne izdatke? Ali ne naši poslanci? Vprašamo socialnc demokrate: kdo grozi z novo vojsko vsemu svetu in organizira veliko armado: ali ne ruski skrajni socialni demokratje, ki nosijo ime boljševiki? Dalje vprašanje: kdo je poleg Italijanov najbolj nasproten našim slovenskim zahtevam? Ali ne francoska social-nodemokratska vlada? In še mnogo drugih takih vprašanj nam je na jeziku. si Shod. V nedeljo, dne 13. aprila ob 3. popoldne sc vrši v Sostrcm v »Društvenem domu« shod Krneč. Zveze za Dobru-nc, Moste, M. D. v Polju in Podgorico. Poroča poverjenik za kmctij.<'vo, prelat Kalan. Vsi pristaši Kmečke Zveze na shod! d Slov. katol. izobraževalno društvo v Sclcih priredi na Velikonočni ponedeljek ob pol štirih popoldne narodno igro s petjem v šestih dejanjih: Dimež, strah kranjske dežele. — Uljudno vabimo. d Podružnica Kmetske Zveze se bo ustanovila 13. apr,, na cvetno nedeljo popoldne ob 3. v Bohinjski Srednji vasi. Vrši se najpreje občni zbor Kmetijske družbe, nato pa sledi ustanovitev Kmetsko zveze, Krščanskomisleči gospodarji, oklenite se Kmelske Zveze, ki bo zastavila vso moč, da se zboljšajo in—urede razmere našega kmeta. d Za naše Amerikance. V Ameriki je na tisoče naših ljudi, s katerimi ne moremo imeti sedaj nobenega stika. Belgrajski list »Pravda« sedaj poživlja vlado, da naj dela na lo, da sc ti naši ljudje vrnejo, ker jih nujno potrebujemo, posebno pa še radi tega, ker jih zdaj v Ameriki izključujejo z vseh boljših mest, katca zasedajo ameri-kanski invalidi. d Sporočilo domačim. Janez Pečar iz Bele Krajine sporoča staršem v Rusiji vje-tega Dominika Koviča iz Osredka pod Ljubljano, da je Dominik Kovič živ in zdrav in da brate in sestre, posebno pa očeta in mater lepo pozdravlja. Drugod po svefra. p Krvavi izgredi v Nemčiji. Nemškega Mstva se je lotila neka obupna blaznost. Velikanski poraz je pretresel vse živčevje __________«Uv, iy\ nemškega naroda. In zato išče — ne vemo, ali utehe ali maščevanja — v divjanju nad obstoječimi družabnimi razmerami. Vlada ne velja nič, 6tranke ne vzdrže discipline zato ljudje plenijo, ropajo in požigajo. Največ je seveda med temi delomržnih elementov, ki morejo samo v splošni zmedi veliko in poceni prolitirati, V FrankfurUi ob Meni so ljudje te dni vdrli v trgovine in zasebna stanovanja ter plenili. Vladne čete so ostro nastopile proti plenilcem; prišlo je do krvavih spopadov, pri katerih je bilo veliko vojakov in civilistov ubitih, zelo visoko število pa ranjenih. Petorica v Parizu se pa igra male otročičke. p Nova vojska. Ruska vlada je menda sklenila, da spomladi začne s svojo 750.000 mož močno armado ofenzivo proti aapadni Evropi. Ta grožnja ne bi bila tako nevarna, ko ne bi bile zapadne države tudi same tako boljševiško razpoložene. p Kreg na mirovni konferenci. Ameri-kanci niso zadovoljni z imperialističnimi gospodi v Parizu, ki glediajo samo na to, kako bi sami zlezli na vrh, vsi njihovi pro-tivniki pa naj na veke ječe pod njihovo peto. Francozi bi radi Nemčijo na en mah požrli, Italijani bi radi Jugoslovane gospodarsko in politično usužnjili. To pa ne gre kar tako, Amcrikanci to uvidevajo in sedaj žugajo, da zapuste mirovno konferenco, če sc gospodje ne poboljšajo. p Klcmanso — odstopil. Francoski minister Klemanso, ki je znan po svoji kruti in brezobzirni politiki, je odstopil. Na njegovo mesto stopi Briand, ki je menda pravičnejši. Kljubtemu pa Parizu še vedno ne moremo zaupati, dokler sedi pri sejah italijanski Orlando in dokler nc dobe besede tudi mali narodi. Dopfsf. Šmartno pri Ljubljani. Predpreteklo nedeljo je bil v Šmartnem pri g. Kebru shod liberalne stranke. Kako se te vrste shodov kmetje malo udeležijo, se jc tudi pri nas videlo. Mala družba mož in fantov je sedela okrog miz pri svojih kozarčkih kakor vsako nedeljo. Govornik se {e trudil ne vse mogoča načine, kako bi bolj ustregel našim poslušalcem, kateri pa so bili bolj obrnjeni proti svojim kozarcem kakor pa proti govorniku. Pravil jim jc, kako lepo bodo razdelili obširne cesarske gozdove med kmete itd. Nazadnje js pa izvlekel iz žepa smodke in jc začel kazali tem poslušalcem, kake vrste je kadil naš nekdanji cesar. Zares smešno! Ravtnotako, kakor v hudski šoli kaže učitelj vse mogoče stvari. Nato je pa prosil za podpise pa za kronce. Tako je dobil sedem kron v Smari-nem. pet jih je pa zanil v gostilni. Pa še te io dobil g. govornik bolj ia usmiljenja. Mislim, da jun ne bo več dišalo prirejati take shode, kateri nas kmete prav nič ne zanimajo. Pn nas bodo prav malo ribarili. Ti gospodje nas poznajo in nas ljubijo le samo pri volitvah, drugače se pa malo za nas kmete zanimalo. Mi kmetje se hočemo organizirati v naših Kmetskih Zvezah. Tukaj fe naše zavetje, tukaj naša moč. Iz Radovice. Dne 27. marca je umrl vrl mož, Martin Cesar, posestnik na Radovici št. 17, v 50. letu svojega življenja. Bil jc zgleden katoličan, zvest pristaš S. L. S., več let obe. svetovalec, Član kraj, šol. sveta, cerkveni ključar, odbornik pri hranilnici in posojilnici doma in pri kmetijskem društvu v Metliki. Pobrala ga fc sušica. Dalj časa se je nahajal v vo.nl službi in se najbrž tam »nt« naleze! kali bolezni. Koliko spoštovanja fe užival pri vseh, pričal je tudi pogreb, ki so sc ga udeležili obe. odbor z županom na čelo. šolska ■iladina z i, učiteljem ln mnogo lfnditva. Zapušča 6 otrok, katerih najstarejši dn Martin študira na univerzi t Zagrebu. Svetila mu večna luči Vrhnika. Na cvetno nedelfo, 13. aprila aopoldne po večernici bo na Vrhniki v »Društvenem domu« delavski shod. Vsi katoliško misleči delavci in delavke, manjši obrtniki in rokodelci itd,, pridite polnoštevilnol Komenda, Dragoceno priznanje nam fe podal gosp. dr. Karba, meščan in lekarnar v Kamniku, ko fe skušal v nedeljo 30. cušca ustanoviti liberalno J. D. S. in Kmetsko Stranko — seveda sedal, ko se bližamo volitvam. >— Zanimivostim iz liberalnega katekizma je aa tem shodiču v Vodetovi gostilni res vse kar naipozorneje sledilo. Na vprašanje, ali na) ■e Cerkev loči od države, si g. dr. Karba ni upal prav jasno povedati, ali naj se Cerkev loči od države ali ne, dasiravno je vsak čutil prav dobro, da bi on kot duša liberalnih krajevnih organizacij to silno rad, češ, to bomo imeli denarja od ccrkvS (ni pa rekel, ali od kamniških ali komendskih). — Veren pristaš g, dr. Karbe, g. nadučitelj iz Cerkeij, ie trdil, da je župnik ali kaplan samo zato v šoli, da bi pozneje ž njim volili. Zelo slab učitelj, kateri ima take pojme o krščanskem nauku. Tak katoliški učitelj uči lahko tudi turške otroke turški verski nauk. Ali nima otrok za Boga ustvarjene duše? — Najzanimivejše pa nam je povedal duša krajevnih liberalnih organizacij, ko je trdil, da naj se mož in žena ločita, če jima ni kaj prav, in se lahko vnovič z drugo osebo poročita; o žalostnih nasledkih tega protikrŠčanskega dejanja ni razpravljal. — Na klic: Kaj je pa Kristus govoril? — je umolknil! In to jc na vse navzoče pivce, može in iante — 42 po številu — res kar najbolje učinkovalo, — No, sedaj pa vemo, pri čem da smo. — Dragi Komendčsni! To torej so temelji meščanske Kmetske Stranke, za katero so nekateri agitirali, da se bo ustanovila stranka, ki bo hudo delala za kmeta. O najvažnejših sedanjih naših težnjah se ni razpravljalo, ker meščan, lekarnar, se razume pač morda na zdravila, nc na plug. Voditeljem te nove stranke je prvo in vse napravljati raz-por med kmeti in širiti brezverstvo. — Gosp. dr, Karba, ostanite kot meščan v mestu, delajte, če imate talente, tam, če vas bodo poslušali; nas kmete s svojimi načeli pustite pri miru. — Hvala vam za prireditev shodiča, volk [e slekel svojo obleko. Poznamo vas in vaše kmetske stranke, v katere se Koraendčani nc bomo vpisovali, če jih imenujete Kmetsko stranko ali angelsko ali nebeško. Mi smo organizirani in se bomo še bolj organizirali v K m e t s k i Zvezi', ki ima jasna verska in politična načela. Iz S t. Jerneja. »Slov. Narod« poroča dobesednG sledeče; »Kroj, organiz. JDS, v Št. Jerneju na Dolen!sketn jc sklicala svoj občni zbor 23, t. m. v gostilno g. Reclja, Ker pa je bila udeležba s strani kmetov tolikšna, se je zborovalo ca dvorišču. Gospod tajnik Šmit otvori zborovanje in poda besedo gosp. dr. Dimniku iz Krškega, ki je potem v kaj poljudni Besedi razpravljal o perečih gospodarskih vorašaniih. Narod je z vidnim zanimanjem sledil predavanju govornika. Po zborovanju se je takoj vpisalo do 100 novih članov Kraj. or-ganizacifc JDS. Zora puca!« — Tako »Narod«', oziroma njegov vneti porcčevalec šent-ferneiskf, ki menda gleda vse skozi dobro povečevalno steklo. Temu poročilu »Narodovemu« nasproti moramo pristaši SLS. pribiti naslednje resnične podatke: Govornik JDS. sam, g. dr. Dimnik, je tožil nad pičlo udeležbo pri občnem zboru: »Kje pa so možje, ki jih je bilo toliko pri cerkvi, tukaj pa tako malo?« In še od teh udeležencev je bila polovica pristašev SLS., ena četrtina sploh ni vedela, za kaj gre, druga četrtina torej bi res tvorila pnsteše JDS., kar bi s številkami povedano dajo do 30 oseb. — Voditelji JDS. šentjernej-ska imajo za ljudstvo lepe besede, a oa bi v dejanju kaj storili za blagor liudstva, jim ni mar, še celo nasprotni so vsaki stvari, ki sc stori v blagor ljudstva. To kaže jako dobro sledeči slučaj: Liudska zahteva |e konsumno društvo, da bi bili s tem ljudie rešeni neznosnih cen Šentjernejskih kapitalistov. Oni seveda. »ki delajo za narod«. —• sami namreč tako trdijo — so odločno proti konsumu in na vse kriplje delajo na to, da bi zabili ie samo misel o konsumu. — To jih je zadelo v živo! Toda ne bo šlo; dovoli denarja |e že ljudstvo zneslo v njihove žepe in jim sezidalo lepe palače; — od konsuma ne odnehamo, ljudstvo ga zahteva in to mora bitil Konkurence se ne bojimo nobene, bodo ljudje vsaj ceneje kupovali, s čimer fe že veliko ljudstvu poma-gano. Gospodarski del. Gospodarska obvestila. g Neupravičeno trgovanje in veriženje, V zadnjem času je doseglo zakotno trgovanje, prekupčevanje in s tem združeno veriženje raznega blaga, zlasti tistega, ki prihaja k nam preko demarkacijske črte, tak obseg, da postaja že občutno zlo v moralnem in gospodarskem oziru. Zlasti nepoklicani delomržni elementi, celo mladina in ženske, so se posvetile temu dobička-nosnemu poslu, ki mu je edini namen, na lahek in nepravilen način doseči velike dobičke, ki ostanejo državi skriti in obda-čenju nedosežni ter pospešujejo samo zapravljivost in lahkomiselnost te vrste ljudi. V enaki meri pa jc občutno oškodovano tudi kupujoče občinstvo, zlasti ubožnejši sloji, ker gre blago skozi dolgo vrsto verižnih trgovcev in doseže nesorazmerno visoke cene, preden pride v roke konsu-mentu. Da se odpomore temu zlu, je dala vlada podrejenim oblastim strog ukaz, da zasledujejo to zakotno, od neupravičencev izvrševano trgovino, strogo kaznujejo prestopke obrtnega reda in v vsakem slučaju veriženjj in draženja blago zaplenijo. j g Predavanje, V nedeljo, dne 13, aprila t. 1. ob pol 3. uri popoldne priredi vinarski nadzornik B, Skalick^- v šoli v Semiču predavanje o zatiranju trtnih bolezni. Želeti jc, da se vinogradniki predavanja v obilnem številu udeleže, g »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani se nahaja od ponedeljka, dne 7. aprila t, I. v poslopju deželne vlade, II, nadstropje, trakt Erjavčeva ulica in Blehveisova cesta. Koruzo upa, da prejme v najkrajšem času žitni zavod v Ljubljani. Cena koruzi v zrnu, prosto nasuta v vagon, je 150 K za 100 kg franko postaja Ljubljana; deske sc morajo vrniti. Blago bo zdravo, pripominjamo pa še, da je koruza nova, lanske letine. Naročiti jo morajo le aprovizaerski odseki, oziroma gospodarski uradi in županstva. Koruza se sme porabiti samo za pielirano ljudstva in se bo vštela v korti-gent. Oddajala se bo samo v celih vagonih Naročila naj se pošljejo takoj, kir utegne priti koiuza še ta teden. Naročniki naj naznanijo natančni naslov, pošto, bližnji brzojavn' urad in železniško podajo. g Tobak se bo podražil za 50 odstotkov. j Posestne razmere v bivši Srbiji, Srbski centrani odbor v Ženevi je nedavno izdal brošuro o posestnih razmerah v mejah bivše Srbije. Knjižica navaja med drugim: Na plodnih ravninah in ob velikih rekah Donave, Save, Morave, Ibra in Var-darja so tudi večja posestva, vendar ne tako prostrana, kakor v drugih deželah. Ra- zentega doprinaša demokratični ustroj naše družbe v to, da se ohranja mala posest; vsak posestnik živi na svojem posestvu in ga obdeluje sam s svojo družino. Le izjemoma je kdo, ki obdeluje svoto zemljo z najetimi delavnimi močmi. Zato v Srbiji ni kmetskega proletariata in tako tudi ne kmetskega delavskega vprašanja. Ta razdelitev daje organizaciji srbske družbe posebno obeležje. Mala posestva so osnovni temelj blagostanju srbskih množic, ona ohranjajo zdrave gospodarske razmere njegove družbe. Glasom popisa leta 1897. je bilo v Srbiji 293.483 posestev, in sicer: izpod 3 ha 33,490% , od 3 do 5 ha 21,161%, od 6 do 10 ha 27,650%, od 11 do 20 ha 14%, od 21 do 60 ha 3,5%, od 61 do 100 ha 0,168%, od 101 do 300 ha 0,027%, nad 300 ha 0,004 %. g Cene v Belgradu. V Belgradu ni maksimalnih cen, pač pa so obstoječe cene silno visoke. Meso je po 18 K, mleko po 4—5 K, maslo po 40—50 K, Vino je po 14 K. g Davek na vojne dobičke je v načrtu izgotovljen. Vojni dobičkarji bodo gledali, da sc ga spretno izogneo, in nazadnje bo plačeval kmet, g Naši »bratje« Čehi. Češki finančni minister jc odredil za tuj papirnat denar sledeče kurze: Srbski dinari 100 K, marka 157 K, rumunski dinari 150 K, bolgarski levi 100 K, švicarski franki 320 K, italijanske lire 240 K, angleški funt šterlingov 270 K, francoski franki 280 K itd. — Češki finančni minister ceni torej srbske di-nare enako kronam, a leve falitne romunske države celo 50 odstotkov višie! Da to ni nikakor utemeljeno v dejanskih razmerah, leži na dlani. Bog ve, če bo zdaj dr. Tavčar zopet napisal v »Narod« članek, da so Čehi naši veliki prijatelji in da moramo tudi njihove brce poljubljati. Naj napiše, brez dvoma sc mu bodo ljubljanski češki gledališki igralci zopet zahvalili in se mimogrede pridušili čez te preklicane nkle-rikalce«, Kmefie, ne cepite se v razne stranke! Škoda fe vaša! Vsi v kmetske zveze! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2°/o brez kakega odbitka. Intii ure il Milni Ho i. popolne. Clei lnserat! makinja iz Štafra. Povest- Prevaja (Dalje.) »Odpustite, gospod, odpustite! Pustite me naprej, poslušajte me! Moram govoriti.« Mož sc je omahujoč prerinil naprei. Bil ie Karol, garstenski vikarij. Zvedel jc, da ie Albert ujet in da stoji pred sodnim zborom, pa ie prihitel v Štajer, svojemu bratu na pomoč. Iu je vpričo slovesnega sodnega dvora skupaj udarU z rokami in ves obupan zaklical: »Kai takega sem moral doživeti! To je strašno! Tak konec jemlje nepokorščina! Gospod sodnik, pn Bogu in pri zveličanju moje duše, prepovedal sem mu romanje. Toda ni me hotel ubogati. i> sklenjenimi rokami sem ga prosil in rotil, pn pa se mi je smejal. Krivo pa je samo to dekle, verujte mi, gospod. Odkar hodi k njemu k izpovedi, nam je vsem v križ in nadlogo.« Albert postane bled kakor pepel. Z nadčloveškim naporom se je trudil, da bi ostal nii-ren. Krotko pravi: »Gpspod, pred desetimi leti cem prišel iz novicijata kot zrel mož in me ne izpremeni noben izpovedanec.« Deklica. Id je s poklonom pozdravila vi-karija, je tiho rekla: »K procesiji sem mu pač jaz prigovoriia, Io je že res.« »Prav žal mi je, da ne znate držati reda in strahu v svoji hiši,« je zaničljivo rekel Hendel. »Toda, pobožni gospodje, take stvari opravite med seboj v samostanu in nas ne motite v naši službi.« Karol pa je prosil naprej v silni skrbi, ki ni bila hlinjena — saj gre za dobro ime samostana in za najsposobnejšega meniha! »Go-apod Hendel, samo eno besedo še! Za Alberta se sklicujem na svoboščino za duhovnike. Tudi luteranski knezi jo priznavajo. Že cesar Konštantin jo je kot navado priznal v svoji državi, in od takrat naprej je navada, da škofe sedijo sinode, duhovnike pa škofje. Sklicujem se na vašo pravičnost, da se ne dotaknete te postave.« Hendel je govoril počasi in premišljeno ter se jc s temnimi očmi oziral po deklici, ki jo sedaj sovraži še bolj divje kakor duhovnika. »Na to svoboščino se je danes že nekdo skliceval. Duhovnik, ki je tako ravnal kakor Albert, nikakor ne zasluži, da se oziramo na njegov stan; sicer pa ne priznam nobenih svoboščin za duhovnika. Kie je duhovsko sodišče, ki nai sodi tega moža?« »V Pasavu, gospod.« Albertu se trese srce v prsih. ' Častiti oče,« je prosil. »Odpovedal sem *e zase vsaki svoboščini in sprejmem vsako kazen, ki jo mi naloži ta sodnik. Gospod Hendel, kaznujte me, kakor vsakega drugega.« Nc, ne sprejme nobene svoboščine. Ne, ne pusti jagnjeta v žrelu volka, ki jo bo raztrgal s podvojenim srdom. Če raztrga ovco, pa naj ta zver raztrga še pastirja. Milosti ne mara. »Brat moj!« Vikar je dvignil roki in ne-ostavo. V bran se je postavila vitezu, ki je ustavil procesijo, četudi ne s pravim orožjem. Mojega sina je nagnala z lažnikom. Ko sem pred petimi meseci po izvolitvi jahal v mesto, me je psovala z okna doli. Drzno in brez strahu dela propagando za katoliško stvar med šta-jerdorfskimi meščani in sedaj je hotela še iz Venga v Štajer zanesti črno smrt. Dobro ji je znana naša postava, dobro ve, kaj jo čaka za vsa ta nesramna dela. Sedaj naj prejme zasluženo kazen.« Vstal jc in ž njim se je dvignil ves sodni dvor. Potegnil je meč, ki so ga krasile boginje, spake. daritve in plameni. »Na kolena, malopridnica!« je zagrmel. 1 iho, brez glasu se je spustila na kolena prav tam, kjer se je pred kratkim časom zviiala vlačuga iri javkala za milost. Kakor nekdai sveta Neža, je klečala v svoji preprosti, revni obleki pred divjim sodnikovim sijajem in leskom, kakor bi čakala smrtnega udarca, da ga pretrpi za Krista. Naglas je zaihtel menih Albert, in Bertold, rdečebradi velikan, se je mrdal in si je brisal solze s kosmatega obrnza. Joahim Hendel, štajerski sodnik, je držal meč v roki in je izrekel sodbo nad detetom« ki je sklepalo roke nad srcem in je natihem s tresočimi se ustnicami mrmralo sladko ime »Jezusa. »Štefana Švertner, tebe bo sedaj precej rabelj postavil na štajerski sramotilni oder, kjer te bo vlcoval v železje. Tam boš stala dve uri vpričo mesta Štajer, kar se zgodi nesramnim vlačugam; na tvoji desni bo stal sodnik, ki bo ponovno razglašal tvoje dejanje, na levici pa rabelj. Kdor si drzne ti pomagati ali te celo oprostiti, zapade telo in življenje. Komur se kazen zdi kruta, pri Bogu, temu pravim: Kuga, ki si jo hotela k nam prinesti, ie se beli kruta.« Naglas je zaklical Albert: »Antijoh! An-tijoh!« »Jezus Marija!« je grgral Bertold. " Deklica je nepremično klečala, p0 bele« obra-u so ji lile tihe solze. Kabeli — t0 j* Uro/no — J uboga — uboga matil Nato «1 !• i. rutico obrisala solze ter je vprašala: »Smem li sedaj vstati?« Sodnik ji ni dal nobeucea odgovora, marveč je zapovedujoče zaklical strelcem, ki so stali pri vratih: »Nai takol ptidc*a moj sin in stotnik Gifin.« ^ »Brat,« (e mrmral Bertold, ki mu je po-bledel ves obraz okoli rdeče brade, »za kri-žanega Boga, ne stori kaj takega! Kaj te bri-ca, gre za pravico. Stari Volk Hendel praviš ■•Gospod, za naših časov je bila taka kazen le /.a nesramno, brezčastno sodrgo.« Sodtiiic te odgovoril: »Kdor hoče okužiti Štajer, je irez časti.« Albert, ki ga je prior zadrževal in rotil, je stopil pred sodnika, ki mu je zaklical i s kripavim glasom: »O človek, ki te nam je Bog poslal v kazen za naše grehe, o Faraon, ki moriš ne< dolžne otroke! Mori nas, može, ne davi nedolžnih otroki Vzemi mene, obesi me, nategni me na kolo, toda to dete izpustil Izkazal si milost vlačugi — morilki! Ne pahni v sramoto devicel Vse tvoje hudobiie ti bo odpustil Bog, te pa nikdar! To je greh zoper svetega Duha!« »Le kriči do krvavega grla! Misliš, da boš s svojimi govorniškimi figurami ganil Hendelna, da prekliče sodbo? Sicer pa, kaj ti gre tako k srcu to dekle?« Gosto obrastle ustnice groznega moža so zasmehljivo zatrepetale. »Gospod Karol! Mir hočemo! Spravite že vendar enkrat proč tega neznosnega kričačal« Pred vrati so zažvenketale ostroge mo-ških korakov. Stotnik Gifin je vstopil, za njim ie prišel kljubujoč in temnega obraza mladi Hendel. Kaj hočejo še od njega; ni li že konec teh ueumnosii — saj je vendar že vse izpovedal, kako je bilo pri zajetju. »Lajtnant Hendel, stopi sem!« zapoveduje sodnik. »Ravnokar smo kužno vlačugo Švertner obsodili na sramotilni oder. Vzemi jo, pelii jo doli, pazi, da se sodba prav izVrši in zadržuj ljudstvo, da se na njej telesno ne iz« pozabi. Ljudje bodo pač polni srda do nje, in tu po vsej pravici. Izpoloi svojo nalogo, častne je tvoja služba — ne rabeljska!« je mogočno dvignil glas, ker je slišal, da je Bertold nekaj mrmral o rablju, »To jc častna služba, ki se spodobi junaku. Ta ženska je meni, tebi ia vsemu Štajru napravila toliko strupene sra« mote, da se spodobi, da jo kaznuje junak, kakor je bilo častno za junaka Perzeja, odsekati Meduzi glavo, s katere so visele strup in kuge sikajoče kače.* Hendelnovemu sinu je samo sramotni oder zvenel po ušesih. Ves čas, ko je stal spodaj, je v srcu kuhal jezo, sovraštvo, maščevanje, vse hudo zoper to papežnico, ki mu je vrgla v obraz lažnika ... magari tudi smrtni oder... Ko je sedaj slišal sodbo, se mu za trenutek srce topi divjega veselia ... ha.., strupeni jezik ... to imaš za lažnika in zlom-Ijeui meč ... Zaničljivo se ozre nanjo, ko stoji pred njegovim očetom; toda mine ga srd, ko vidi, kako je zapuščena, kako bleda in tiha kakor sama potrpežljivost. Ubožica si privija revno ruto okoli ramen, kakor bi jo zeblo —. tudi Hendelnovega sina zazebe ▼ dno duše, da najprej zardi kakor ogenj, potem ves jh>« bledi, se ozira na tla in hripavo vprašuje! »Na sramotili oder?« — kakor bi ne mogel verjeti, da je res. »Brati Brat!« je rotil Bertold. »Ne postavi na sramotni oder te uboge revice in svojega sina jjoleg nje. — Sam hudič ti je navdihnil kaj takega; ne stori tegal« »Kar sem rekel, sem rekel!« železnotrdo odvrne sodnik. »Naj li ženska tepta mojo postavo in jaz naj bi ne imel orožja zoper to svo- I'at! Sicer jih je pa med vami, možje —« t irezmejnim zaničevanjem se je ozrl na svojega sorodnika Bertolda in na nekatere drug« svetovalce, ki so se jim porosile oči, »ki bi bili lahko postale ženske. Tukaj je moj sin, to je cel mož! On ve, kaj je vredna niegova in mesta Štajra čast. Moj sin! Pojdi in izpolni svojo dolžnost!« Henrik je pritisnil svojo morilno roko na srce... ha, doli s slabostjo, ki mu šepeče, da kazen za vlačuge ne pristoja Štefani--- Katal-Očetova časti Meč, tažnikl Stol na sramotnem odru I Tudi jas sem stal zaradi tebe na sramotnem odru, tako si me osramotila. Mrzlo in odločno ie vprašal: »Kako dol-co naj stoji?« »Dve uri. — Vsakogar, ki bi 10 hotel iprostiti, privedi semkai, da ga pobijem na nestul — Gifinf Peljite to papeško svojat, (uine romarje, iz mesta ven v Stajerdorf, in potem zaprite vsa mestna vrata. Do desetih.« Štefana je z očmi iskala svojega izpoved-uika, ki mu je rekla s čistim, slabotnim gla-tom: »Prosim, gospod Albert, molite zame.« Radelmajer fe sopihal: »S tem dnem iz-(topim iz mestnega sveta ... Po tem, kar sem danes videl in slišal, mi ne preostaja ničesar, o čemer nai bi se 7 varrr rosveioval.« »Le pojdite, pojditel Vi zavetnik pravice, vi posoda modrosti!« se zaničljivo smeje Hendel, »Grozno nam je žal za vami — sploh ne vem, če bomo brez vas sklepčni? Toda izgubo bomo dostojanstveno nosili.« »Bog te blagoslovi, Štefanu!« je vzkliknil Albert, kl so ga polile solze, da je komaj govoril. Iz daliave je dvignil svojo roko proti njeni glavi in je napravil nad njo znamenje svetega križa, potem je s hripavim, zlomljenim glasom zavpd po dvorani: »Hendell Cerkev živil Kakor hočeš tukaj pohoditi devico, tako ie tukaj v Štajru pohojena in zvezana Cerkev, toda ona živil Vstala bol In njeno mučeništvo bo nekoč tvoja in tvojega dela smrt in sodba vas vselil« Karol ga je rotil, naj bo vendar tiho, in ckorajs silo )e vlekel ihtečega iz dvorane. »Tako, sedaj smo ga vendar rešeni,« se jc oddahnil Hendel. »Cerkev živi, vstala bo. Prijatelj, s tvojo zgovornostjo gre h koncu. Nič novega ti ne | pade več v glavo... Priprošnjica zoper kugo 1 še stoji tukai!« je kipeč od jeze pokazal na j Štefano, ki je povešaioč svojo angelsko glavo ie vedno pred njim stala in čakala. »Proč s tebojl — Kako dolgo bom še moral gledati | to svetohlinsko spako7 Ven i njo! Napravimo konec! Henriki Spravi mi jo izpred oii!« »Že grenil Že gremf« je tresoč se reklo dete !n ie plaho hitelo preti vratom. Mladi Hendel je ponosno, pa vnemarno stopal za njo. Ob njegovi strani je šla po stopnjicah doli. Ni je pogledal, v zamolkli iezi je govoril pri sebi.., papežniki, svojat, farška zalega, sodrga, piav ima, konec naj boj srce mu je tako močno bilo, da fe težko hodil po sapo. Štefana ie vedela, da se ji bližajo strašne muke; pokrižala se te in je začela natihem moliti: »Jezus, ki si moral piti grenki kelih, ostani pri meni...« Ko so prišli na dvorišče mestne hiše, so ravno valovali skozi vrata romarmji, ki, jih Je spremljal stotnik Gifin 8 svoiimi strelci. Ko so romarji zagledali deklico, so naglas jadiko-vali in so jo pomilovali. Štefana, četudi v obraz bela kakor sneg, je bila mirna in še fe smehljala; eni izmed ienS je rekla: »Prosim lepo, povejte vse materi tako, da se ne bo preveč prestrašila — moja uboga mamica je bolna na srcu.« Možu, ki je nosil zastavo, )e naročila, naj pazi nanjo ter naj jo nese v gar-etenski samostan. Sodni sluga, ki j« čakal pred vrati, fe stopil k mestnemu častniku ter je vprašal, kie je švertneričino dekle. Štefana se ie zdrznila in te nekoliko nazaf stopila. »Tukaj je,« jc rekel mladi Hendel in je zaničljivo namršil obrvi proti njej, Birič jo je odpeljal skozi vrata. Roke je imela trdno sklemene in je molila. Mladi Hendel ie pred vrati zajahal konja in je zapovedal oddelku strelcev, naj narede skozi množico prosto pot tja do sramotnega odra. Počasi je jahal skozi valujočo množico proti iarni ulici. (Dalje.) X To in ono. Zračni pritisk lahko usmrti, "e ▼ prcfSnffh vojskah so trdili, da zračni pri-tisk lahk« koga policodufe, tako mu na primer tanko rebra polomi, 'V svetovni vojski .»o s« M t* trditve potrdile. Zelo velikokrat nnsta- nef® vo|ald vsled iračucg m pritisk« gluhi. N«. m so tudi mrtve, ki niso bili zunaj nič poškodovani. V nekaterih slučajih so preiskovali (■ našli, da pljuča počijo fn da fe bOa prsna votlin« polna krvi. Močan zračni pritisk se fe torei v pljučih nadaljeval in plfuč« nekako raztrgal. Vendar fe tndl mogoče, da fe bil zunanji zračni pritisk zelo majhen in da je notranji pritisk plfuča pretrgaL Slične reči so se opazovale pri ribah, ki so poginile v globoči-nah pod velikim pritiskom, če so fih vzeli iz globočine venkaj na površje, kjer fe pritisk manjši, se le drobovje razpočilo. — BiH so slu-čafl, da so vofaki, ki so vsled pritiska umrli, ostali nespremenfeni v oni legi, kakor fih je zaloti?« nenadna smrt, na primer, da so sedeli kakor podobe iz voska. Plemensko čisti Indlfanci žive v Zedinjenih državah. Okoli 300.000 fih fe še. Tretjina fe katoličanov. Književnost. - Valentin Bernik: Marija in sv, mai«, Smarnice. V Ljubljani, 1919. Založil« Jugoslovanska knjigarn*. N« domačem polju cerkvenega slovstva zraste vsako pomlad lep grm blagodiiečih nebeški Kraljici Marffi posvečenih cvetlic — šmarni c. Tndl ta letošnje, slovenskemu ljudstvu tako priljubljeno majnikovo pobožnost, fe posvetila podpisana knjigarna krasen šopek Marijinih cvetlic. Posvečene so Marifl, »Kraljici miru«, in pripravne, da se v letošnjem mafniku z njih pomočjo zahvaljujemo Bogu za tako dolgo pogrešani, tako težko Eričakovani mir. — Marija je »Kraljica miru«, er fe mati »Kneza miru« — Jezusa Kristus«, ki fe v svofem živVenfu oznanfeval mir in fe dovršil svo-e odrešilno delo sprave in miru z daritvijo na gori KalvarijL To daritev ponavlja pri vsaki sv. maši. Pod križem pa fe *o-d«rova!a in sotrpcla kraljica mnčenccv. Mati božfa, Marija. — Knj fe bolj primerno sa ore-mišlfevanje pri Smarnicah kakor razlag« in nen svetih obredov in molitev, s katerimi .erkev obdala ponavljanje Jezusove daritve, ki se vrši vsak dan pri sv. maši. Tako razlago podajajo letošnje Valentin Bernikove 5m«rnice fn prav neprfsHfeno slikajo skrivnostno zvezo Marijino z daritvijo njenega božjega Sina. Šmarnice se naročafo v Jugoslovanski kn figami v Ljubljani, ki bode knfigo razposlala v isti vrsti, kakot bode dobila naročilo. Nov n2nl pripomoček za pouk stfodoviae fe »Kratk« zgodovin« Slovencev, Hrvatov in Srbov«, kl jo fe spisal Matij« Pire. profesor v Mariboru, PoverfenHtvo z« uk fn bogočastfe jo fe z odlokom 1 dne 28. marc« 1919, Štev. 1457 kot učni pripomoček srednfe- In Ifudskošolski mladini priporočilo. — Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vfn.j pri naročbi nad 50 iztisov dobe gg. učftelfl In učiteljice 10 % popust«, Raznošilfe jo pisatelj Matij« Pire, profesor ▼ Mariboru. Mnoflo jih ne ve, da je lenivo izpraznenjo telesa, zagatenjo in zapeka vzrok glavobola, lenivostl, utrujenosti in slabi volji. Takoj pa se počutimo bolj sveže, gibljivo ln delavoljne, če si preskrbimo olajšanle s Fellerjevimt milo odvajajočimi rabarbarskimi ,.EIsa-krogljieami. To izborno, želodec kropeče in tek vzbujajoče odvajalno sredstvo zasluti prednost pred drastično učlnkujočimi odvajill, kt slabe črovo. Naročile naravnost G škatijic za 9 kron 50 vin. prt lekarnarju E V. Feller, Stublca, Elsa trg 16. Hrvatsko. Omot ln poštnina se računa posebej najccneje. Čim več kdo naroči skupno, tem manj odpado na poštnino. (ef) SvinorelGi-praHiMil Saucrman-Kerber-jevo krepllno krmilo, kot svetovno znana krma «« govedo, praSIfc In konje je po dolgem času zopet dosio. Učinkuje: pri govedi kot najboljša detelje, pri prašKih kot najboljši otrobi. NaroČite da se prepričate t zavoj 5 kg K 14-80, 10 kg K 29*90. Glavna zaloga in prodala Milan Kf avanla. Beatutf« pri Rakeka. Cerkveni v VMM iste dečka kl bi bil prost šol«. Oglasiti se j« pri cerkve-nlku trnovskega iupnišča v Lgubliani. 2275 Partijo volnenega blaga za možke in ženske obleke, nudi po ugodni ceni samo za preprodajalce, trgovina Hed. Šare, Ljubljana' Selenburgova ulica 0. 2138 (2) V najem s« vzame ali kupi m malo posestvo s nekaj zemljiščem ali večjim vrtom v kakem prometnem večjem kraju ozir. vsaj v obližju. Pogoji s ceno pod Posestvo 2323 na upravo list«. Gospodinja se išče za malo gospodinjstvo n« deželi k samostojni osebi. Ponudbe pod 2220 na upravo Ust«. Javna plemenskih kobil ln mladih žrebcev. Dne 15. aprila 1119 ob 9. url dopoldne bo v Pragarskem (na preddvoru žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti od 4—8 let, dna 16. april« Iti« ob isti uri in na istem mestu pa dražba 82 dveletnih, 1 triletnega irebca in 8 triletnih skopljencev. Polovica kobil in žrebcev je reservirana samo za konjereje« skrajnih glavarstev Ljubljana okolica, K ribo, Novomeato, Črnomelj ln Kočevje, drug« polovica pa za konjereje« ta sodnih okraj.v Ljutomer, Gor. Radgona samo St. Jurško okrožje, Brežice^ Ptuj, Ormož ln Maribor levi in desni breg. Prekope! s« liključsnl Vsak konjerejec so mor« Izkazati s potrdilom pristojnega županstva, d« se resnično bavt s konjerejo. Prevzemniki prvo- in drugovrstnih kobil se pismeno zavežejo, d« obdrže plemenske kobile saj tri let« za plemo. Prodaja kobil v t«) dobi se sme svrtiti le z dovoljenjem oddelka za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani. Kupnino bo takoj plačati, Uvol pa na mostu odgnati. Upravičenim kupcem so kobile na ogled n« dan dražb« od 7. ure zjutraj dalje. Konjereje! se opozarjajo, d« konji niso podkovani in tudi niso vajeni vožnj« ter so vsled tega nesposobni za daljšo bojo po trdi cesti. Na dan dražbe bo na postaji Prsgersk« konjerejcem na razpolago 20 praznih vagonov sa eventualni transport konj po tel«snici. Povodce (halftre) je vsekakor prinesti sabo. Dražba se vrši ob vsakem vremenu. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade. 8295 Načelnik: Prelat Kalan s. r. Prvovrstna laska •li nemška detelja LUCERNA w tfavnokaif došlal-n Dobi bo v poljubni množini pri 2ue pr. PogatnSk-u v (Jubilant, Dunajska cesta Itev. 36. 2* mumiuAM — r-rr n0 ■ r;vr smp aMifl iOinaC«ya ntleika erj« iri poročam :a liieiia j«iu lUimiCtio ju men. SMtuA KAR0L, :evi|ar>tu t VSI itujscer, Limovica ir« Domitajail. (10) Sadjevec, vino in kisJo vodo -rncposllja l Javli p. limiiaai. r»&8 m m mm tXH m *vri>«, v-lUjSuijSl SaKuvvbu, pri poroda Jdon Sjmnv, ipMUjailM _t|JUVllltt »• LeoiM a mmcmil luimlKlu r 'j,ui)i)am, lOtOuVursiu lilCU 57. n. >o. LX-jai)Gun ■ uu- Mlitt »t»MJ»V», Wli» * — crvn. — 'Sluu«no. % Uaam, SjuTtur rt. 'S. SftMiico, lisai« Dutiram irav ia#io ir. nenen-j ETir. vutouito '.B.jWi)Ltouu ,-JkmMiiorm-* na-ulo" -'ipuiuvuiu >nz luna. a« nuzei Pob*.umui onten li v— reilto i lurcija -« init»nu i O*—. Z&wKa m u,ui>i}aau u ojtuilco: 'iMdfnma m uaigan Uinnijan«, Vaniln '65*1 m 'rr»t\ UUU * U KUJ K O Krmila manjka! 'ftio « tpurnmjajo lauomeBtna ureuatvaia «roila. ;a o ;riuo Ivina, lenumna looro »rattan a lopuinouia zaonsU, iaj t« ,n-nvtn irai aa euen Umi. ,na >eat ,OUUi iatlll ? * "m«oczy-H eollni imam. ^MUI >«,,]» : K. 5 luKeiov B 'iloiZ «u»» tubio. . .hkovot .auostuje sa i n««.« » m««. voM, travo al ,nuil£ Vw £2 Jooiva * in rgovcu. t. utavn« '.iuokb: efcaraa Trnkoczy !- -.raven oiovia 7 Ljubljani. tUailn e bil luiikovan , laj viSJlmi »minami » aisiavao. aa Tunaju. * ^ .unuoaTS Umu. te Usoce Onniovaicev ivaU i* -«ol MaaUn-1 icu*)ft ONuiorcii J0HKMitt0a«. S Avtomatična past s u poUK«UU K •• m iiUMbivuio tvciil. ^ n*oo o v« j in. -jati* «or»tv» ju •« *iv»ii " jui UUil, UU -upu«!« UlliiUST) UUiU u .11111» »Ul.ut U1WIB»1|0. 'i.____ GOi>PO OA.KSK.V PIS.VRNA —»? D£ IVAN C£RNE j UUMJAM4 11MV»lC«a senu1 ft«. i »tfritfpjc LJ11tf»AX Jll^UL f Jaje losveie»v»oiiyuspuuttr!iiull ^oiievoil in pre-nuioiijsiili vpro^iiuUi. izpuunje puMjjlia, juure-auje jiuviftjo a takup »rminusinih laptrjer a nue^avteiMuia, .msreiiuje imprutlajan innakopih UMSdintovaib*. 2>rš«ueu«iutveibi>utetie. ^oim* ! Unei tio. euiaa lisama 'e Trne » uyo»ittvi|L MUCVil J-U HK«P..Mi3. ). IR I imw. vprašaju: * uimoml znamha' s murkantilni tnuni, 'lusko n ploiii i vaijonalUb iiuu/.uiaii. ''iiiuulin -jtju >j["«n nmuuioi u uiibeo. Ponuu!)e :u naogoO« » :t»nu e DiiHlntt au: il^JU Franc immml i Presene ilev. i2 X ■'m S) et rirMiiiUljuno mtoLktt S8E9STVO •u =t» vnu- cniorn nnuKo iauc lružin So -tulili ona ibpu»nu Tun iroU ^liivunulii, loie^m v vratu, uuviuu^u, untiju, tni-.avoHtt n nmniujoniu, ja i.<°ollorjHo EISA • FLUID i ivojniU ul ! Ipecialm itokiun. '-oil ierouni prebavi, jnSA Ul. nimu ''oiierjevo -noar')ttrn H iknttjic 'J K iio 7, joaltiu prava , >n 1 ekarnanu Svgann V. filler, itunica. 31ta rp o, lir". Sag., 'mM a ni»tziin» <• uu» lUMUm iojo«uih«. LUor luooi tu »bnuvia rihnu nnogv. II. 99T ŽEMSKA n » starosu JO-40 let so sprojmo v službo za po-meianM ribanje hodniku* in strani«. Stanovanje v biSl ali tudi lahko izven bise, hrana iobra ili jadostna, pluiJa po dogovoru. Ponuditi se je HOTEL »SLON« v Ljubljani- ljW> Zobotrcbce vs«li boljših vrat iz trdega lesa k a o u j e po naj-f)()l dnevui c«ni »sako mnciiao da 20. apr. tvrdka JL Oauhea. Viaaiagora. j miši - pcdgane "S^5 Si£i5i££ - ščurki i in 7sa ;oia2«a mora pogrnit ako porabljat« mo;a auiboii« pruizkaauna n sploino hvaljena irvjdstvi kot proti poljskim mižim K S'—, ra podgan* in oiai S 5*—; jsobito ustra pasta ra potiijane K 4*—; lihirk« 5 K; joseiino aiočaa tfcktara xu irenic« : S; imwaiK oollrv t T—. irxi*k mfi Brč«*)m a -vi. Innror^ srotj a ion 91- liadafe I K; aa-nlo 9 lil m Si»'HJ i K. uni«* a iH » abieai lo junla K -"—t 'tnH.-u. a ca ioib« jr j«* I 1 50t Inurnra noti nr-.rsa aa Mirtn m taiaaindi unt-jvvaieu rastlini l i —« — foiilla po povzutju Ia-7oii :a tnsfmr M. Jiinker. Zj«r«b 1. P«*riniska alica 3. Kapi ia tesaai in rezani Posestvo na dražbi, Dne 17. aprila «e 7rSl v Koprivnlkn pri j;«, .>vju draiba posestva, ki men 17 hektarov HiAa je pritliina. a 5 sobami, v«tn, kuhinlo Primerr.a je za trgov.no, ker je nasproti -. urn. cerkve la cb okrajni cesti raaborgova al. 4. Pravo ioiio domaoemilozapranje t k? K U-—. Pri naroObi enoga rabojtka okoli 1 '<. kjt K SJ-00 frauko. Pošilja po povzetju r.avod za