Qt2£jom
s-yuS&ce
NO. 197
Arie r I $k a Domovi na
' N.y
^ >122?
AM€R!CAN !N 1'IRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
;-y-i
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. OCTOBER 14. 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Yahya objavil nove volitve v skupščino
Predsednik Pakistana Yahya Khan je objavil, dopolnilne volitve v skupščino za 23. december, sklicanje nove skupščine pa za 27. december 1971.
KARAČI, Pak. — Predsednik Mohamed Yahya Khan je pretekli torek govoril narodu Pakistana preko televizije in radia. Objavil je dopolnilne volitve za 23. december, na katerih bodo izvoljeni novi poslanci namesto tistih, ki jim je bila v Vzhodnem Pakistanu izvolitev razveljavljena, ko so se pridružili “u-Poru” vodnika Avami lige Mu-jiburja Rahmana. Nova, tako dopolnjena skupščina se bo nato 27. decembra 1971 sestala.
V Pakistanu so imeli prvič v času obstoja države lani 7. decembra svobodne volitve. Pri teh je dobila absolutno večino, 167 poslancev od 313, Avami liga Mujiburja Rahmana, vodnika izhodnega Pakistana. Ta zahteva za Vzhodni Pakistan enakopravnost z Zahodnim in njegovo čim večjo avtonomijo. Yahya se je temu uprl in dal Mujiburja prijeti in postaviti pred Sodišče kot “izdajalca”, upor v izhodnem Pakistanu pa skuša 2 vojaško silo zatreti že od 25. ^arca letos.
Predsednik Yahya je Avami hgo prepovedal, 78 njenim poslancem odvzel poslanski mandat, “ker so izvršili zločin proti državi”. Veliko preostalih je pobegnilo preko meje v Indijo.
Ko se bo sestala nova skupščina in začela redno delo, bo
Novi grobovi
Anna Bergoch
Po dolgi bolezni je umrla v iuclid General bolnišnici 86 let stara Anna Bergoch s 15500 Glencoe Avenue, roj. Sintič v Orehovcu pri Kostanjevici na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po 1. 1955 umrlem možu Gregory]u, mati
¥ Italiji imaje tarife za popravila avtomobilov
RIM, It. — Okoli 150,000 italijanskih garaž in bencinskih postaj se je prostovoljno združilo v društvo, ki določa cene za nadomestne dele pri avtomobilu, za delo pri popravilih pa računa $3.50 na uro.
Ako je avtomobil slabo po-
slov. naselbin IMEN0VAf.it V VRHOVNO
SODIŠČI PRIHODNJI TEDS«
Anne Grill (Sunnyvale, Calif.) pravljen, ga mora garaža ali
k:
^alu sestavljena nova osredja vlada, je dejal Yahya. Kako ho ta sestavljena, ni povedal. Skupščina bo vsekakor imela po
in Stanlevja J., 5 krat stara mati in 5-krat prastara mati. Pokojna je bila članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želetovega pogreb-iega zavoda na E. 152 St. v so-ooto ob 8.45, v cerkev sv. Jero-ma ob 9.30, nato na Kalvarijo. Namesto vencev priporoča družina darove za Slov. dom ostarelih na Neff Rd.
Johanna (Jennie) Luzar
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla v torek 82 let stara Johanna (Jennie) Luzar preje 3 1035 E. 69 St., roj. Mohar v vasi Ret j e pri Loškem potoku, od koder je prišla v ZDA 1. 1909, vdova po pok. Antonu, mati Jennie Paik, Josephine Brodnik, Anthonyja D., pok. Josepha, pok. Johna, Anne Doles, Franka, Veronice Gerjevic, Mary Eckart, 20-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Antonie Nem-gar. Bila je dolgoletna kuharica za bankete in svatbe. Bila je članica ADZ št. 37, KSKJ št. 162, Oltarnega društva pri Sv. Vidu, Podr. št. 25 SŽZ, Marijine legije pri Sv. Vidu in Kluba slov. upokojencev. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v soboto ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder jutri, v petek, popoldne ob 2.
bencinska postaja znova brezplačno popraviti. Vsako podjetje, ki je član te zveze, dobi poseben znak, da ga obesi pri vhodu v delavnice.
Pravijo, da je ta sistem začel prav dobro delovati. Nekateri tuji turisti, tudi iz Amerike, ga ne morejo prehvaliti. Zveza uživa seveda vso podporo tako policije kot sodnij. Važnejše spremembe pravil in tarif so objavljene tudi sproti po radiju in na televiziji.
nez in Koloman Grabar sta prejela žalostno sporočilo, da jima je 4. oktobra 1971 umrla v domačem kraju v Sloveniji zadeta od kapi 75 let stara mati. Poleg omenjenih v ZDA zapušča v Kanadi sinova Alojza in Leopolda ter hčeri Marijo in Angelo, v Jugoslaviji pa sinova Antona in Štefana ter hčerko Vero, v ZDA 5 vnukov, v Kanadi 8, v Jugoslaviji pa 7.

Vsa letala C-5A na tleh
WASHINGTON, D.C. — Poveljstvo Letalskih sil je odredi-
enovanju nove vlade možnost|lo, da ostanejo do nadaljnega vsa
v teku 80 dni predložiti spremembe k ustavi, ki jo izdelujejo
E10 navodilih predsednika Yahy-je.
na
velika prevozna letala C-5A tleh, dokler ne bodo pregledana in dokler ne bo poskrbljeno, da bodo njihovi motorji dovolj trdno in pravilno pritrjeni na o-grodje letal.
Pretekli mesec je na Altus le-!resni finančni krizi, sam glavni falskem oporišču v Oklahomi tajnik U Tant je nedavno sva-
Lobanjo staro 200,000 let našli pod Pireneji
NEW YORK, N.Y. — Na južnem robu Pirenejev v Franciji so francoski paleontologi našli del človeške lobanje, ki naj bi bila stara okoli 200,000 let. Upajo, da bo mogoče iz ostankov lobanje dobiti vsaj približno podobo glave tega davnega prednika evropskega človeka.
V jami je bilo izkopano obilje kosti tedanjih živali, tudi medveda, bivola in neke vrste mamuta. To naj bi pričalo, da je bil tedanji človek sposoben in pogumen lovec, četudi je bilo vse njegovo orožje iz kamna. --------------o-----
Svarilo ZDA Združenim narodom
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ameriški zastopniki v ZN svarijo zastopstva drugih držav, naj ne pozabijo, da utegne Kongres ZDA temeljito zmanjšati podporo ZN, če bodo ti izključili Tajvan. Pri tem poudarjajo, da to ni stališče vlade ZDA, ampak da je pač v Kongresu tako razpoloženje.
Združeni narodi so že zdaj v
Kam s koruzo?
Washington, d.c. — Lani
Zo ”!1ke vrste r;ia napadla k°riu'iodpadel eden od štirih motorjev. ril, da nima dovolj denarja da
.takega letala, ko '	’	'........- j
Iran slavi SifiO-isfnieo
SHIRAZ, Iran. — Iran je začel včeraj slaviti 2500-letnico u-stancvitve Perzije po kralju Kirn Velikem. Slavje je organizirano izredno veličastno in na široko. Udeležuje se ga 63 kraljev, predsednikov in podpredsednikov tujih držav z vsega sveta.
Kralj Reza Pahlevi in njegova soproga kraljica Farah sta o-biskala v torek preprosto grobnico Kira Velikega pri Pasar-gadah, pravo slavje pa se je začelo naslednji dan in bo doseglo višek jutri. Vrši se na kraju starodavne prestolnice Perzepolis, kjer je dal kralj Reza postaviti vrsto krasnih, velikih šotorov, ki so res kraljevsko o-premljeni.
Tudi oskrba s hrano in vsem drugim je kraljevska.
Nekateri domačini, še bolj pa tujci sprašujejo, čemu toliki stroški za proslavo, ko ima vendar dežela obilico pc treb ip bi bilo denar mogoče z., te koristnejše porabiti. Kralj Reza je odločil drugače. Slavje je v teku in oči vsega sveta so v teh dneh obrnjene v Iran. Ta je v zadnjih letih napravil velik korak naprej na
Predsednik Nixon je izjavil, da bo imfenoval nova člana v Vrhovno zvezno sodišče prihodnji teden. Izbira imen je zdaj omejena na šest oseb, med katerimi sta dve ženski.
WASHINGTON, D.C. — Na času glavnega sodnika E. War-svoji tiskovni konferenci je rena. Tedaj je Vrhovno sedišče predsednik Nixon dejal, da bo odločilo, da so “ločene in enake menoval nova člana v Vrhovno šole” v nasprotju z zvezno usta-zvezno sodišče prihodnji teden.1 vo in odredilo integracijo šol.
Lista kandidatov ni bila sicer Na področju kazenske zakono-objavljena, toda imena so zna-jdaje je gledalo predvsem na za-na, ker so bila predložena v pre- J ščito pravic obtožencev, dosti-
sojo Ameriški odvetniški zbor-tici. Ta vir navaja sledeče kot sodniške kandidate:	sen. R. C.
Byrd, demokrat iz W. Virginie, ki je sicer končal študij prava, ni pa nikdar položil odvetniškega izpita; H. H. Friday, 49 let stari odvetnik iz Little Rock, Ark., 50 let stari zvezni prizivni sodnik Paul H. Roney iz St. Petersburga v Floridi; 48 let stari zvezni prizivni sodnik C. Clark iz Jacksona v državi Mississippi; 56 let stara kalifornijska državna prizivna sodnica M. L. Lillie; 39 let stara sodnica na višjem sodišču v District of Columbia Sylvia Bacon.
Kdo bo imenovan, o tem je polno ugibanj, toda predsednik dejansko ni prav nič nakazal kdo naj bi bila njegova kandidata. Od smrti sodnikov H. Blacka in J. Harlana so bila o-menjena že razna imena, med njimi kong. Poffa in državnega tajnika W. P. Rogersa. Oba sta izjavila, da na imenovanju nista zainteresirana. Za kongresnika trdijo, da se zaveda, da bi imel
krat na škodo družbe, ki ima brez dvoma pravico do osebne varnosti in varnosti svojega imetja.
vseh poljih, pa, je seveda t£^ave v Senatu, ki mora ime-
še vedno med nerazvitimi deželami. Bogat na petroleju dobiva letno od izkoriščanja tega preko 1.3 bilijona dolarjev.
. Pridelek je bil manjši, k°t so računali. Ker so pričako- j" Wb, da se bo rja letos zopet po-JaWla, so svetovali farmarjem. llaj sade več koruze, da bo mo-1 Soče kriti vse domače potrebe imeti dovolj pridelka tudi za izvoz.	/. j
, bja se letos ni pojavila v več-b meri in pridelek koruze je iz-£edno velik. Zdaj se sprašujejo armarji: Kam s koruzo? Njena je padla kot že davno ne. ongresniki iz Iowe so obvesti-1 Belo hišo o hudi nejevolji ^d farmarji v svoji državi.
se je priprav- bi plačal do konca tega leta vse 'svoje uslužbence!
Britanske čete rušijo ceste v Severni Irski
BELFAST, S. Ir. — Britanska armada je začela načrtno rušiti; ceste, ki vodijo preko meje Se-1 v
novanje potrditi. Znan je kot konservativec, ki ga liberalno usmerjeni senatorji nočejo, prav tako so se izjavili proti njemu predstavniki boja za civilne pravice. W. P. Rogers bi bil nemara lahko potrjen, pa mu o-sebno ni do mesta v Vrhovnem sodišču.
Predsednik Nixon bi rad imel Vrhovnem sodišču sodnike
verne Irske v Irsko republiko, I konservativnih nazorov, ki bi se da bi na ta način otežila, če že j v glavnem strinjali z njegovimi, ne preprečila prihajanje pripad-!On je na stališču, naj Vrhovno nikov Irske republikanske ar- zvezno sodišče zakone le tolma-made v Severno Irsko.	|či, ne pa “dela”, kot je bilo to v
Sialisce delavskih unij do Nixonovega boja profi inflaciji
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — V preteklem tednu je kljub ostrim bojem na meji Kambodže bilo v bojih mrtvih le 8 ameriških vojakov, 72 pa ranjenih.
BUENOS AIRES, Arg,— V boju za šahovsko svetovno prvenstvo sta končala Amerikanec B. Fischer in Rus Petrosjan 4. partijo remis. Vsak imata zdaj po 2 točki. Zmagovalec 12 partij bo nastopil proti svetovnemu prvaku Rusu Spassovskemu.
WASHINGTON, D.C. — Delavski tajnik James D. Hodgson je dejal včeraj, da v pogodbah dosežena povišanja plač ne bodo delala posebno težavnega vprašanja, ker so vsa glavna povišanja že bila uveljavljena, i ko je Nixon proglasil zamrznitev plač 15. avgusta.
BRIGHTON, Ang. — Konservativna stranka je včeraj tu na svojem letnem zborovanju z veliko večino sklenila, naj Velika Britanija stopi v Evropsko gospodarsko skupnost. Za vstop je glasovalo 2,474 delegatov, proti n j/mu pa 324. Pričakujejo, da bo parlament 28. oktobra, ko bo glasovanje o vstopu, tega s precejšnjo večino odobril. Potrebno večino ima konservativna stranka v parlamentu sama, pa računajo, da bo za vstop glasovalo še kakih 50 članov delavske stranke. Napovedujejo, da bo kakih 10 do 15 poslancev konservativne stranke pod
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima redno sejo v nedeljo ob 1. ;opoldne v SND na E. 80 St.
Društvo sv. Cecilije št. 37 vDZ ima svojo redno sejo no-joj, 14. oktobra, ob 7.30 v šoli sv. 'Zida.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 katoliških borštnarjev ima jutri /večer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
Visoka starost—
Preteklo nedeljo je družina Jerneja Hribarja, 954 E. 144 St., obhajala njegov 90. rojstni dan.
estitamo in želimo vso srečo in veliko zdravja za bodoče! V preteklem junija sta Jernej Hribar in njegova žena obhajala 60-let-nico poroke.
K molitvi—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ vabi svoje članstvo nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Charlesa McDonougha.
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida, Podružnice št. 25 SŽZ in Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ so vabljene v soboto ob 9. dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Jennie Lužar.
i Članice Društva sv. Marije j Magdalene št. 162 KSKJ so va-j bljene jutri, v petek, ob dveh popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo čla-Inico Johano Luzar.
| Vaja za Miklavževanje—
Pri Sv. Vidu bo vsako soboto od 11. do 12. vaja za Milavževa-nje Slovenske šole. Vse deklice od 2. do 8. razreda bodo zato zadržane v šoli do 12. ure. Na vajo so iskreno vabljena tudi dekleta, ki so že v 9. in 10. razredu, pa so voljna sodelovati. Kandidat J. Carney išče podporo med slovenskimi volivci—
Demokratski županski kandidat James Carney se je v družbi E. Kovačiča oglasil v uredništvu AD. Obrazložil je svoj program, j izjavil, da podpora volivcev 21.
| kongresnega okrožja ni bila na-
^anjši pridelek citrusov
LAKELAND, Ela. — Letošnji Widelek citrusov bo precej arijši od lanskega delno zaradi hde zime, ko je mnogo nasa-0v trpelo škodo od pozebe, del-zaradi suše v letošnjem
Vremenski
prerok
pravi:
„ Belno oblačno in milo. Najvi-sia temperatura okoli 65.
WASHINGTON, D.C. — Nixon ve, da bo boj proti draginji zvezan z žrtvami, ki se jih bo vsakdo otepal. Zato si je izmislil tako taktiko na tern polju, da pritegne na eni strani vso deželo k prostovoljnemu sodelovanju, da pa obenem ustvari tak sistem bojevanja, ki bo dal vsem, ki so na boju zainteresirani, možnost aktivnega sodelovanja, ne pa končnega odločanja v konkretnih slučajih. To naj bo pridržamo federaciji. Delavske unije so hitro zavohale, kaj hoče Nixon doseči, in so se mu radi tega postavile po robu. Po precejšnjem obotavljanju so končno pristale na sodelovanje, vendar pa pod pogojem, da bo Odbor za plače, kjer bodo sodelovale, odločal dokončno. To se pravi, zakladni tajnik Connally ne bo mogel v Svetu za življenjske stroške prekucevati to, kar bo sklenjeno v Odboru za plače.
To bo imelo sledečo posledico:
Unijski zastopniki bodo v Odboru za plače kmalu zahtevali, da stopijo v veljavo
povišanja plač in mezd, ki so bila sklenjena pred 15. avgustom. Temu se bodo z vso silo uprla podjetja, ako jim federacija ne bo dovolila tudi primernega povišanja cen. Če bo Nixon tu popustil, bo ustvaril vrsto lukenj, ki bodo hitro podminirale ves njegov boj proti draginji.
Ne smemo misliti, da Nixon in njegova okolica vsega tega ne vidita. Kako torej moreta toliko tvegati, da se podajata v tako nevarnost? Opirata se na znani pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot je kuhana. Res je sicer, da se je Nixon obvezal, da njegov Svet za življenjske stroške ne bo torpediral sklepov Odbora za plače, toda ni se s tem obvezal, da ne bo iskal drugih načinov, kako pokopavati preveč predrzne sklepe Odbora za plače. V federalni administraciji se bo zmeraj našel organ, ki bo večji in višji od zakladnega tajnika in ki bo lahko “popravil” sklepe Odbora za plače. Končno pride Odbor lahko tudi v krizo in delavski zastopniki bodo odstopili. Nixon
bo postavljen pred nalogo, da imenuje nove člane. Med tem se lahko zgodi, da bo Odbor prišel v javnosti v tako dober glas, da ga odhod delavskih delegatov ne bo smrtno zadel. Da bo prišlo do kriz v sistemu boja proti draginji, o tem ni treba dvomiti. Sprožil jih bo lahko vsakdo, kdor se bo ■čutil prizadetega, takih pa ne bo ravno malo.
V stališču delavskih unij je še ena kočljiva točka:	unije
so sklenile, da bodo postavile lastne “opazovalce”, ki naj gledajo, kako bodo nihale cene. Opazovalci ne bodo o-pr avl j ali tega posla za zabavo. Silili bodo unije, naj se s kršenjem predpisov o cenah postavi meja in uvede kaznovanje. Kdo naj vrši ta posel? Ker bodo opazovalci kriti z u-gledom unijskega gibanja, ne bodo mogle unije molčati. Tako bodo kršenja predpisov prav kmalu povod za prepire v vseh organih akcije proti draginji. To bo le škodovalo Nixonovemu načrtu. Prva, ki se bodo delu unijskih opazovalcev uprla, bodo prizadeta podjetja, ki bodo iskala po-
moč v podjetniških delegatih tako v Odboru za plače kot v Komisiji za cene. Tam unije ne bodo imele svojih uradnih zastopnikov kot v Odboru za plače. Tudi iz tega lahko nastanejo trenja in nesporazumi.
Sila nevarna je tudi unij-ska pripomba, da se bodo unije borile za polno zaposlenost. Problem zaposlenosti sploh ni vključen v program boja proti draginji. Ali naj ga Nixo-nova administracija vključi naknadno unijam na ljubo? To bi samo kompliciralo delo sistema boja proti draginji.
Ravno tako sumljiva je izjava unij, da se bodo borile proti davčni zakonodaji, ki se sedaj nahaja pred Kongresom. Ker ne omenjajo, kako naj se krijejo popusti na davkih z novimi davki, bi človek rekel, da tvegajo novo inflacijo. Kako naj pobijajo draginjo, ako ne zaprejo vseh ventilov za novo inflacijo?
To so prvi vtisi, ki jih človek dobi pri premišljevanju o unijskem stališču., Niso prijetni, pa ravno zato je treba vedeti zanje.	j. a.
vodstvom znanega desničarja meniena toliko njegovi zmagi Enocha Powelia glasovalo!pri Primarnih volitvah kot po-proti vstopu.	iazu A- Garofoiija. Obljubil je
BONN, Nem. — Japonski cesar | IiaPraWti red v mestni upravi, Hirohit« je včeraj končal tu; svojo pot po Evropi in odletel |
domov.
Zvezni izdatki za plače se v 10 letih podvojili
!kjer bo “moral vsak delati”, če bo hotel ostati tam. Zanimal se je za položaj v slovenskih naseljih mesta Clevelanda in se priporočil slovenskim volivcem za podporo pri volitvah 2. novem-j bra.
WASHINGTON, D.C. — V de-'AFL-CIO za Carneyja— setih letih so se izdatki za pla- Odbor za politično vzgojo če uslužbenstva več kot podvo- AFL CIO je sinoči sklenil pri-jili. Leta 1961 s znašali 13.9 bi- poročiti organiziranemu delav-lijonov, letos pa 29.1 bilijonov. | stvu Clevelanda pri volitvah 2.
V tem času so plače zveznega novembra za mestnega župana uradništva porastle za nad polo- J- Carneyja. Pri primarnih vo-vico, največ izmed vseh skupin Ltvah je podpiral A. Garofoiija. javnega in privatnega uposlenL CEI bo gradila atomsko
stva z izjemo delavstva v gradbeni industriji.
Priznanje Pankowa
elektrarno v Perryju—
Cleveland Electric Illuminating Company je včeraj objavila načrt za gradnjo velike atomske elektrarne v okraju Lake 7 milj severovzhodno od Painesvilla. Dva generatorja bosta dajala
BERLIN, Nem. — Ko bodo sedanji razgovori med Zahodno in
Vzhodno Nemčijo o Berlinu u-;vsak po 800,000 kilovatov, ko bo spesno zaključeni — trdijo, da elektrarna v kakih 10 letih zgra-boto še pred novim letom — in jena. Računajo, da bo gradnja potrjeni od štirih velikih sil, bo- stala 632 milijonov dolarjev, do zahodne sile z ZDA vred pri-! CEL gradi atomsko elektrarno znale Vzhodno Nemčijo z vlado, na zahodni strani v Clintonu v Pankowu pri Berlinu in pod- okoli 90 milj od Clevelanda. Ta prle sprejem obeh Nemčij v j bo predvidoma stala 300 mili-Združene narode.	Ijonov dolarjev.
Ameriška Domovina
;ponskega cesarja, na Holandskem pa je prišlo naravnost ' do demonstracij proti Hirohitu!
/»■iWr i/ I c- »	11« » Al I
C^.17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
‘ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ia Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece jia Kanado in dežele izven Združenih držav:
.	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
•Jnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months Canada and Foreign Countries:
SIS-1® per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
" SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
13	No. 197 Thursday, Oct. 14, 1971
Japonski cesar potuje
Joliet, 111. — Prve dni v septembru smo imel tod par hudih nalivov. Preje več tednov suša in vročina. Viharni nalivi so po nižavah pustili za seboj kar luže po nekaterih krajih. Po višjih krajih se ni toliko poznalo, ampak okrog rek Kankake in Illinois pa vse tja do Ottaw'e in še naprej so pa bile ceste in pota marsikje poplavljena in avtomobilisti so morali za nekaj časa na druga pota.
Vreme se spreminja in po svoje obnaša. Ko smo v tednu po Mali maši pri Juretu govorili o
Japonska se med raznimi prvenstvi, ki jih je dosegla v sedanji družbi ’ bodisi na gospodarskem, tehničnem in športnem področju lahko postavlja tudi za današnji čas kaj nenavadnim rekordom. Ima vladarsko rodbino, ki se je obdržala ista v vsej 2600-letni japonski zgodovini in katere sedanji cesar Hirohito je že 124. po vrsti.
Glede na posebno vlogo cesarske dinastije, ki jo je v Državi vzhajajočega sonca vedno opravljala, kot glede na dejstvo, da do sedaj japonski cesar ni nikdar stopil na tuja tla, je sedanje potovanje cesarja Hirohita in njegove žene po Evropi zelo nenavaden in istočasno pomemben dogodek.
Postaje na tej cesarjevi poti so bile sledeče: srečanje s severno-ameriškim predsednikom Nixonom na Aljaski, za-
seben obisk pri kraljevskih družinah Danske in Nizozem- i11^°1^a^as^r°fo’.^ko,„seu^ ske, zaseben obisk v Franciji in Švici ter uraden obisk v Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji ter Veliki Britaniji.
Prav te dni je v New Yorku izšla 1280 strani obsegajoča knjiga, ki jo je spisal univerzitetni profesor David Bergamini in nosi naslov “Japonska cesarska zarota”. V njej razglaša Bergamini cesarja Hirohita za vojnega zločinca, češ da je trpel razvoj japonskega militarizma in dovolil poseg Japonske v zadnjo svetovno vojno, nazadnje pa si umil roke, češ da ni imel v državi nikdar oblasti, temveč bil zgolj podpisovalec vladnih ukrepov.
Nekdanji ameriški veleposlanik na Japonskem Edwin Reischauer je v zvezi v to knjigo dejal, da japonski cesar vojni zločinec nikoli ni bil, ker njegova oblast nikdar ni bila tolikšna, da bi lahko odločilno in bistveno posegal v politiko, da pa knjiga ni mogla iziti v slabšem trenutku, saj so odnosi med ZDA in Japonsko že itak dovolj napeti zaradi zadnjih Nixonovih gospodarskih ukrepov, ki so najhuje prizadeli ravno japonsko gospodarstvo.
Dejansko japonski cesar, ki so ga podaniki sicer imeli za boga, nikdar ni vladal, temveč le načeloval državi. Tako so v fevdalnem obdobju namesto njega vladali “šoguni"
(generali), po japonskem odprtju zunanjemu svetu leta 1868 pa vojaški krogi.
Po vojaškem porazu je cesar tudi dejansko prišel ob vso oblast. Ustava, ki jo je sestavil ameriški general McArthur in vsilil Japoncem, daje cesarju le še nekaj pooblastil: on predstavlja državo, je simbol enotnosti ljudstva in podpisuje zakone ter odloke.
Tako se je Hirohito prelevil iz boga v meščanskega vladarja, ki se ne vmešava v politiko, živi mirno v družinskem krogu in se enkrat na leto pokaže ljudstvu, drugače pa “je tak kot drugi”.
Vendar pa bi mnogi Japonci želeli, da bi spet zrastel pomen cesarja, saj bi s tem prišla do veljave nekdanja veličina Japonske. Zato se skuša spet dati večji poudarek tradiciji, spet se razobešajo japonske zastave in o dinastiji se piše vedno več.
In takšen cesar, ki se je z ene strani nekoliko pome-ščanil, z druge pa si pridobil nov ugled in novo vlogo v japonski družbi, se je odpravil na pot po svetu.
Pričel je pri Nixonu. Nixonove ukrepe za obrambo dolarja so na Japonskem označili za “gospodarski udar”, ki naj bi med drugim zavrl prodor japonskih izdelkov na ameriškem trgu. Odnosi so se tudi skalili, ker je Nixon začel ljubimkati z rdečo Kitajsko, ne’ da bi predhodno obvestil svoje zveste zaveznike Japonce. Obema stranema je sedaj postalo očito, da se bo moralo med njima marsikaj spremeniti, vendar zelo obzirno in počasi.
Bolj pade v oči, da si je cesar Hirohito za svoje potovanje po svetu izbral kar sedem evropskih držav. To da misliti, da bodo sedaj Japonci usmerili svojo gospodarsko o-fenzivo na zahodno Evropo. Do sedaj je Japonska izvozila v to področje “komaj” 17 odstotkov svojih izdelkov, medtem ko so bile ZDA udeležene kar s 30.7 odstotka. Z drugo besedo: posamezen Nemec je kupil lani za 9.40 dolarja na japonskem trgu, Francoz 2.50 dolarja, Britanec 5.80, na Američana pa je prišlo kar 29.90 dolarja.
Japonska se zaveda, da mora te številke v Evropi nujno dvigniti. Zato je popolnoma utemeljena domneva, da Hirohitov obisk v zahodno-evropskih deželah ni zgolj vljudnostnega značaja. Japonski cesar se je tako iz boga spremenil v trgovskega potnika. Zaradi tega se njegov u-gled ne bo zmanjšal; nasprotno: njegovo ljudstvo bo znalo ceniti to njegovo pot in njegova dinastija bo v narodu pognala še globlje korenine.
Cesar Hirohito je bil na splošno povsod vljudno in prijateljsko sprejet, vendar je prav lahko spoznal tudi, da svet še ni pozabil japonskih nasilij in grozodejstev v drugi svetovni vojni. Na Angleškem je vojvoda Mountbatten, poveljnik britanskih sil proti Japoncem v drugi svetovni voj-|leP° °poha in ocvre (to po doni v vsej južni Aziji, izostal od slavnostnega sprejema ja- mače povedano) piščance, pa se
vedno dobi, da kdo ni zadovoljen z njimi in našteva pomanjkljivosti, da niso prav osoljeni, ’‘ožmahani’ itd. Take neslane pripombe seveda razburijo kuharice, ali pa kuharje, ki imajo s takimi zadevami in poklici o-pravka. Ko smo o tem končali razpravljati in izražati svoje mi' sli in mnenja, je pa Nicka prijela neka požeijivost mene malo pokritizirati in potipati. Kar naenkrat je padel po meni z vprašanjem:
“Ti, Tone, ti si pa postal nekam zaspan. Kaj pa, da bolj pogosto ne poročaš tod od nas, kako se gibljemo in živimo. Kaj ti je zmanjkalo tin te, ali nimaš več novcev za znamke, da bi poslal kaj A.D. za objavo?”
Ta pripomba me je kar malo privzdignila, da sem se premaknil na stolu in pogledal gori proti nebu. Kaj zlomka ti je pa padlo v glavo, sem si mislil o Nicku. Drugi so obrnili oči proti meni, kaj bom rekel na to.
tem, je nam Jure povedal, da je nai bi rekel’ sem sam Prj pred par dnevi čul na radiu na-T^ misliL Pri tem stoPJ fed poved, kako zimo bomo imeli le- mene sPomin na Janeza iTrdin°;
ga po pošti poslal domov. Kako ga je prinesel potem preko Gorjancev domov, bom pa enkrat prihodnjič povedal. Birt je bil zelo navihan in uspelo mu je, da je preko Gorjancev prinesel domov skoro pol milijončka.
Čitateljem iskren pozdrav z našega hriba in dobro se imejte vsepovsod, kjerkoli ste!
Tone s hriba
Sla družabni večer!
tos. Neki razlagatelj, ki je o tem govoril, je omenjal čudno vremensko obnašanje gori v sever-rih krajih v Aljaski in ob Ka-
vcliko letalo razbilo in so bili vsi potniki in osobje ubiti, je zašlo v težke, temne megle in vodja letala ni videl visokih skalnatih pečin in vrhov, letalo se je zaletelo v nje in vse je bilo pokončano. Nekaj strašnega je to moralo biti. Viharji so divjali naprej. Mrtve žrtve pa so več dni potem iskali okrog.
Razlagatelj je omenjal, da po takih vremenskih obnašanjih v severnih krajih sledi rada silno ostra zima. Omenjal je spremembe vročinskih sil v notranjosti zemlje, ki baje vplivajo in povzročajo taka vremenska obnašanja, ta pa prinašajo in spreminjajo spreminjanja sezon in da radi tega zna slediti letos ostra zima.
Prerokovanja in napovedi so zanimive, želeti pa je, da bi se ne uresničile, kajti ostrih zim in slabih vremen nihče ne ljubi. Dal Bog, da bi ne bilo tako, kakor je čul Jure to prerokovanje.
Ko je Nick to čul, je pripom-
"'»VViV- Vi f rr.*iifM~f ~ >i~i"iii


M ilwauski zapiski
ki je pred malo manj kakor 100 leti opisoval Dolenjce, Podgorce, Belokranjce in clruge. Včasih kar zanimivo. Ob spominu nanj, ko sem ga enkrat videl Bršljinski gostilni ob železniški postaji, nosil je bel klobuk, kakor kak mlinar. Imeti pa je možakar moral dobre oči in velika ušesa, če večji pa spomin, da si je toliko zapomnil vse, kar je videl in slišal po Beli krajini in vsej Dolenjski.
Naj se vrnem k Nickovi opombi, zakaj ne poročam tako in toliko, kakor on želi in menda še kdo drugi. Razlogi so, v take družbe, kakor so nekoč bile, ne zahajam več, ker jih ni več toliko. Čas pač vse spremeni, pa je spremenil tudi to. In če o čem ne čuješ, kar se kje zgodi in dogaja, o tem ne veš, potem tudi poročati ne moreš o tem. V teh ozirih si bomo morali kako pomagati. Kako? To je važna zadeva.
V tistih časih, ko je pok. Janez Trdina stikal za raznimi zadevami in poročili okrog po tleh naše stare domovine, so imeli tudi težave glede zbiranja in objavljanja poročil. Vršili so pa to po tedanjih načinih. Kako, to v svojih spisih kar poučljivo (v tistih časih seveda) pove in razlo-
svoj ih
CLEVELAND, O. — Postaja hladnejše, življenje v naravi bo mirnejše in tišje, dokler prvi sneg ne bo vsega docela umiril.
V človeku je, da v času, ko se narava umirja, skuša na nek način ohraniti živost, ki jo je narava tako bogato razdajala v poletnih mesecih. Prav zavoljo tega je ravno v tem času toliko družabnih prireditev.
Tudi krajevno društvo Slov. protikom. borcev jo pripravlja za soboto, 16. oktobra, zvečer v dvorani pri Sv. Vidu.
Čas prinaša spremembe. Mnoge dobre, mnoge slabe, mnoge celo take, ki naravnost spodjedajo vse duhovne temelje v posameznikih in v družbi. Nevarnost je, da prično popuščati celo tisti, ki včasih niti mislili niso, da bi mogli. Velika opora v duhovni stiski je med mnogimi sredstvi tudi združevanje ljudi, ki enako mislijo, ki žele ohraniti tiste osnove, na katerih so nekoč zidali. Vsaka duhovna sila se krepi ob zavesti, da v boju nisi sam, da so še mnogi, ki s teboj vred gledajo v iste cilje.
Gotovo, da družabnim večerom daje ceno tudi še poseben namen. Društvo Slov. protikom borcev želi še naprej po svojih močeh podpirati tiste, ki so v boju proti komunizmu dali vse in so danes v stiski. Prav tako želi podpreti tisk, ki zagovarja vse tiste duhovne vrednote, na katerih stojita tudi svoboda in vse človeške pravice^. Čeprav prihaja nad marsikoga izmed nas tudi materialna stiska, se mi vendar zdi, da je duhovna še hujša in da je vredno darovati nekaj dolarjev, da bi jo olajšali. Mislimo na tb v soboto zvečer in zberimo se. Občutek duhovne e-dinosti je v tem času vreden več kakor karkoli. Poskušajmo biti močnejši od časa!
Karel Mauser
OBČNI ZBOR DRUŠTVA TRIGLAV. — Občnih zborov se rad udeležujem. Človek veliko novega zve. Če že ne novega, pa vsaj zanimivega. Ta občni zbor me je še posebej zanimal. Sedaj je že malo zares slovenskih društev, kjer bi bilo delovanje in žvljenje tako slovensko, kakor je prav pri tem društvu. V njem so večinoma zbrani Slovenci, ki so prišli v Ameriko po drugi svetovni vojni in so enakega svetovnega prepričanja z istimi cilji:	ohraniti slo-
vensko kulturno dediščino čim-dalj in jo seveda posredovati mlajšemu rodu kot nekaj, kar ima trajno vrednost.
Občni zbor naj bi se začel ob treh popoldne. Vseh članov, ki imajo pravico voliti in voljeni biti, je 86. Po pravilih jih mora biti zbranih večina, da se zborovanje točno začne in da so vsi ukrepi sklepčni. Z majhno zamudo se je ta večina zbrala in zborovanje se je začelo. Pred-
nil: “To mi nekaj pravi, da se je
treba dobro pripraviti za zimo, I if Tanez Vrd'kiT On v da nas ne bo zeblo in da nas aielspisih prip0Veduje tole:
“V Mirni peči poznam krčmo
bo zima tresla.”
Bara pa je nato pripovedova-
(to v njegovem času — moja o-
la, kako se je njen oče priprav-'pomba), ki bi jo lahko nazival ijal vsako jesen za zimo. Nape-|nabiralnica in kovačnico novic, ijal je drv, jih žagal in vložil v Ko pride kak gost, skočijo pre-skladovnico, da so jih imeli za Tej gospodinja in njene hčere k vso zimo. Ob topli peči pa so po- njemu in ga sprašujejo, kaj je tem ob večerih luščili fižol, lic- novega. Radi te zvedavosti so kali koruzo, zraven pa razne sto- dobile priimek “novičarice”. rije pripovedovali, vesele, da so Kdor kaj ve, jim pove, kdor je se ob njih smejali, včasih pa tu- prazen, se jim pa kaj zlaže, da di take, da je bilo vseh strah, da ustreže klepetuljam. Neko nede-so jim kar lasje pokoncu stali, jljo sem sedel v tej hiši vse po-Nick je k temu zopet pripom-j poldne in poslušal marne, kate-nil: “To so bili res veseli časi v(re so pravili pivci natakaricam, naših mladih letih tam v lepi One so od veselja kar skakale Beli krajini, naši domovini. Ve- in ploskale, kajti zvedele so ve-
seli smo jih bili mi in Bog!”
Da, da bilo je nekdaj tako, smo mu pritrdili.
— Zatem smo krenili k drugim zadevam. Nekaj časa smo obde-lavali in med seboj razlagali nastop predsednika Nixona glede sedanjih gospodarskh težkoč in zadev. Vsega je na svetu, kakor beremo, slišimo itd., dovolj, zraven pa stokamo, da nam ne sije sonce življenja tako lepo in zadovoljivo, kakor bi radi. Kaj zlomka pa je narobe? Ob tem vprašanju je nam Jure skušal pojasniti in dokazati, da na svetu ni bilo še nikdar tako, da bi bil vsak zadovoljen. Kar prav in stvarno je to dokazoval. Bo res tako. Naj kaka kuharica še tako
liko novic, da so jih lahko kar cel mesec zatem pripovedovale gostom, zraven so jih še malo zabelile po svoje in pomnožile. In novic tiste čase v Mirni peči in okolici daleč naokrog ni nikoli zmanjkalo.”
Na ta Trdinov opis sem se spomnil in sem dejal Nicku in Juretu, da bomo morali organizirati tudi ma našem hribu kako tako “kovačnico novic”. Potem bom pa imel vedno dosti za poročati.
Prihodnjič bom pa povedal, kako je v Trdinome času neki belokranjski birt v loteriji “terno” zadel. Bal se je pa nesti denar domov čez Gorjance, ker v tistih časih je bil vedno kdo napaden in oropan na Gorjancih. Zaupal pa tudi ni pošti, da bi
tev so bili pripravljeni pod vodstvom gospe Dari Strmšek. Iz tega poročila smo lahko posneli, da je mladina v precejšnji meri doprinesla svoj delež k napredku in razvoju društva. Vsa čast mladini! Upanje je, da bo kljub ameriški usmerjenosti imela tudi smisel za slovensko kulturo jo vključila v svoj delavni program za bodočnst po starem pravilu:	Kar se Janezek nauči,
to Janez zna.
Poročilo podpredsednika je poudarilo stvari, ki so bile že preje izrečene in je bilo kratko.
Všeč mi je bila misel duhovnega vodje p. Klavdija. Poudaril je zvezo med dnevnim življenjem slovenskega človeka in cerkvijo. Ne morete si misliti eno brez drugega. To gre roko v roki. Ce pa kdaj nastanejo kaki nesporazumi, ne trajajo dolgo. Kapelica v parku je priča povezanosti Slovencev z njihovo vero. Ne moremo si misliti e-nega brez drugega. In kadar
sednik Janez Limoni je naprosil pridejo nesporazumi, je kapelica, oziroma vera tista, ki jih zopet zveže. Tako je bilo v pre-
ilastag laiba
poda kmtcarf
CLEVELAND, O. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v nedeljo, 7. novembra, v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave., pod spretnim vodstvom ge. Valentine Fillinger.
Na programu bodo slovenske klasične in narodne pesmi, nekaj znanih in nekaj novih, da bo vsak poslušalec zadovoljen. Za ljubitelje opere bodo odlomki iz znanih oper Marta, Norma, Faust in Hoffmanove pripovedke. Tudi angleških pesmi ne bo manjkalo, izbrali smo dobro znane Rombergove pesmi iz priljubljenih operet.
Spored je skrbno sestavljen in bo gotovo vsem ugajal. Poleg mešanega zbora bodo nastopili tudi solisti, dueti, kvartet, vsi s spremljavo muzikalnega ansambla.
Če hočete uživati popoldan ob prijetnem, lepem petju, sezite po vstopnicah, ki so v predprodaji in se dobe pri članih zbora. Vsi sedeži so rezervirani.
Ljubitelji slovenske pesmi ste prijazno vabljeni na koncert Glasbene Matice. Vstopnice bodo tudi naprodaj pri vhodu v dvorano na dan koncerta.
Odbor
duhovnega vodjo p. Klavdija, da je začel občni zbor z molitvijo. Nato so sledila poročila.
Na vrsti je bilo branje zapisnika prejšnjega občnega zbora, ki je bil v celoti sprejet, in nato poročilo tajnika. Poročilo je bilo zanimivo v tem oziru, ker je podalo kratko zgodovino dela prejšnjega leta. Iz tega omenjam le, da je bilo v tem poslovnem letu praznovanje 20-letnice ustanovitve društva, ki jo je prikazal kot velik mejnik v razvoju dela in napredka Slovencev v Mil-waukeeju, kakor tudi 10-letnico parka, ki je čudovita pridobitev za društvo. Tu se namreč zbirajo člani kakor na koščku svoje domovine, ki jo lahko imenujejo malo Slovenijo. Poleg tega je opisal potek drugega dela v društvu, kakor razne sestanke in prireditve, ki so vedno bile odraz slovenskega duha in mišljenja. Prav tako priložnost za mlajši rod, da je pokazal svoje talente in doprinesel svoj delež pri ohranitvi slovenske kulturne dediščine. Poročilo je bilo krasno sestavljeno in je tajnik žel prav lepo priznanje in ni bilo potrebno dodati nobenih stvari, ki ne bi bile omenjene, ali jim dati drugačno obliko. Poročalo je bilo soglasno sprejeto.
Sledilo je poročilo blagajnika. Vsakdo je napel ušesa, da ja ne bi preslišal kake številke ali dobil napačno poročilo. Številke tu niso važne. Važne so le za
Mednarodna poštna zveza
Ena od prvih mednarodnih organizacij, ki še vedno obstoja,
teklosti in bo tako v bodočnosti. Za te jedrnate besede je članstvo nagradilo duhovnega vodjo s toplim ploskanjem.
Iz poročila predsednika naj omenim le to, kar je še posebej vsemu članstvu polagal na srce. Ko so kake prireditve ali cerkvene pobožnosti v okviru tri-glaskih prireditev, je prav, da je članstvo bolj številno zastopano. Mladino moramo navdušiti s tem, da cenimo njene nastope, da ni samo oder poln, ampak tudi dvorana ali cerkev.
Ko so bila poročila podana, je prišel čas za voltiev novega odbora. Franjo Mejač je bil določen za predsednika komisije, Jože Kunovar in Rudi Kotar pa za štetje glasov. Da je bila prej podana razrešnica staremu odboru, se samo po sebi razume. Volilni predsednik je potem vprašal stare odbornike, če kdo hoče še naprej ostati na položaju, ki ga je opravljal. Le tajnik Franc Rozina se je okorajžil in povedal, da je voljan prevzeti tajniško mesto še za eno leto. Prišlo je do predlogov za nove odbornike. Po kratki debati in prijateljskem prigovarjanju so bili postavljeni in soglasno izvoljeni sledeči kandidati:	Predsednik
Jože Ornik, podpredsednik Karel Dovnik, tajnik Frank Rozina in blagajnik Frank Mencak. Za gospodarja je bil izvoljen Ivan Bambič. V nadzorni odbor so člane, ki poznajo delo, ki je bilo prišli: Franc Mernik, Jože Smo-vloženo v posamezne prireditve.1 lic in Martin Simčič. V razso-Prav tako tudi vedo, kako se u- dišču so: Franjo Mejač, Ivan Li-pravlja z denarjem v razmerah, Imoni in Janez Levičar. Za šport ki vladajo tukaj. Jaz samo to'za fante skrbi Franjo Mejač, za lahko rečem. Finančen uspeh je1 dekleta se določi naknadno,
skoraj neverjeten. Lansko leto je bil dolg, ker so se izvršile mnoge nove pridobitve, ki so zahtevale precejšnje denarje. Letos tega dolga ni več, pač pa se društvo lahko pohvali s prebitkom. Tajniku Franku Rozini in blagajniku Ivanu Kunovar ju vsa čast! Tudi pri blagajnikovem poročilu ni bilo nikakega povpraševanja. Znamenje, da so bili ljudje povsem zadovoljni.
Nato je sledilo poročilo gospodarja Jožeta Ornika. Povedal je, kako so ljudje čistili park z dobrodelnim delom. V to so vložili še čez tisoč ur dela. Ce bi morali vse to plačati, bi zneslo precejšnjo vsoto denarja. Poročal je nadalje, da so posadili nekaj smrečic v obliki drevoreda pred kapelo, da to boljše izgle-da. Posuli so ceste s peskom, napravili cesto za obračanje avtomobilov. Zares, veliko dela je bilo opravljenega. Vsem se je zahvalil, da so toliko žrtvovali v dobrobit slovenske stvari. Je res užitek priti v park.
Poročilo športnega
dramski odsek se sestavi po potrebi. Za kuhinjo poskrbi vsakokrat Rudi Kotar. Njegova naloga je, da dobi žene, ki bodo prišle in kuhale in pripravile vse potrebno za vsak slučaj posebej.
Ves občni zbor je potekel v naj lepšem redu in v splošno zadovoljstvo. Novemu odboru čestitamo in mu želimo veliko u-speha. Verjetno bo prav, kakor pravi novi predsednik, da želi, da vsi pomagamo in sodelujemo, da bo napredek in uspeh zagotovljen. Jaz tudi tako pravim-
P.
ZA SMEH
V vaški šolski oblačilnici je bil nad železnim kavljem na steni napis: “Samo za učitelje”-Pa je neki duhovit učenec spodaj pripisal: “Se lahko rabi tudi za suknje in klobuke.”
je Mednarodna poštna zveza, u-'Je podala Marta Modic, pred-stanovljena leta 1874. Svoj se- stavnica mlajšega rodu. Delo in
dež ima v Bernu v Švici.
Mož in žena sedita zvečer na ‘porču’. Naenkrat žena otožno
referenta'pravi:
’Kako lepa majska noč!”
“Da, prava škoda, da sva že
programi raznih naših priredi- poročena,” zaključi mož.
KAREL MAUSER:

xxxxxxxxxxxxx^lxxxxxxxx:
VELIKA RIDA
Naj jih kar. Vesel je Smrečnik to uro. Kar vidi jo, kako jo davi vek, kako bi rada, da bi bil Nan-tej med njimi, ki se vračajo.
Ko je slišal, da je prišla v vežo, je nalašč stopil na prag. Kakor da mu ni nič mar, je stisnil skoz zobe:
“Nekaj jih pa le pride, a?”
Pogledala ga je in videl je, da je imela obvekane oči. Toda ni rekla besedice. Stari je odšel na dvor, počasi z očmi preletel Do~ brač, potlej pa zavil v kolšče.
Dobre volje je bil. Že dolgo ne take.
* * *
Pri Pačniku je bilo dela čez glavo. Najprej sta stari in Barbara orala za čompe. Žobarila sta vseskozi, Nanteja pa se nista dotaknila niti z besedo. Komaj sta bila s čompami pri kraju, je klical sirek. Delo je letelo na kup. Ozimina je čakala na ple-tev. Stari je že: vse njive ogledal. Tista koj za kolščem še ni bila preveč zaraščena. Toda V oni za vasjo se je pa razrasel smoler, da ga je bilo toliko kakor že dolgo ne.
Morali so najeti. Sicer je tudi strina pomagala, ker sta bila otroka že tolikšna, da sta s ple-vicami kolavstrala po njivi, toda eden je le moral skrbeti za kuho.
Strina je nalašč omenila Petrovo, pa je bil stari kar koj v ognju. Raje sam plevp.^ Saj ji je menda že Smrečnikova pokazala vrata. Je nosila okoli, da ji. je Nantej že pisal, kako bo, ko pride domov.
Opleli so brez nje. Celi kupi osata, smolca in steklase so se nabrali. Ko so se kupi vsaj Za silo osušili, jih je Račnik znosil na ozare' in zakuril. Poležana
ko je zavekala, da je še staremu zameglila oči. Potlej je prišel avto, Barbara in Račnik sta se zrinila vanj, nekdo je zaprl vrata in odpeljali so se.
V bolnici nista imela težav. Otroka so koj vzeli in, ko je v Barbarinih rokah ostala samo še odeja, v katero je bila Moj-cika zavita, se je Barbara naslonila na zid in tako zahlipala, da se tudi Račnik ni mogel zdržati.
“Saj ne bo umrla,” se mu je tresla ustnica. “Tak dober otrok je. Boš videla, da ne bo. Nikar ne vekaj.”
Stala sta tesno drug poleg drugega in Račnik je vedel, da ni več hiše, če Barbara ne ostane za vselej v njej, da ni več Plev-nikova, da je Račnikova, če jo Nantej hoče ali ne.
Ko sta stala na vrtu, je nenadoma rinilo iz starega.
“Barbara, se ti ne zdi, da bi bilo prav, ko bi ti ostala v Beljaku, dokler bo otrok tukaj? Da ga boš lahko vsak dan pogledala, da ne bo tako sam ta moj
'■ n‘ ■ ■■■
Pa ni mogel več žobariti. Davilo ga je v grlu in brez besedi je strmolel v okna velikega poslopja. Na vosah so mu nabirale velike solze.
Odšla sta k “Zlati ribi”, kjer je bil Račnik poznan. Potlej sta stopila po mestu. Mimogrede je Račnik kupil še veliko rdečo ropotuljico.
, “Če se ji obrne na bolje, da se bo imela s čim igrati,” je rekel tiho.	■■
Z večernim avtobusom se je Račnik odpeljal. Barbara je bila pri njem, dokler avto ni potegnil. Bila je zbita, žalostna in zdaj tako neznansko sama, da je
ozimina, po kateri so se plazile kolavtrala nazaj kakor človek,
plevice, se je medtem že vzdignila in bila kakor zeleno morje. Račnik ga je bil vesel.
To leto je Barbara žinjala, da si z otrokoma spet ogleda šteh-vdnje. Pa se je vse podrlo zavoljo Mojcike. Kar na lepem se je otrok sredi noči prebudil, obračal in pričel vekati. Barbara je nažgala luč. Iz otroka je gorelo kakor iz peči.
Ustrašila se je. Že tako je otrok kakor pena. Stekla je v vežo in v kanterlu poiskala je-siha. Potlej je namočila cunjo in zavila vanjo otrokove nožiče. Za kratek čas se je Mojcika umirila. Potlej je pričela znova vekati. Vzela jo je v naročje in nosila po naizbi. Otrok je stokal, lovil sapo, iz telesca pa je žarelo kar naprej. Barbara je gledala v okno, želela, da bi se zdanilo, toda ura je bila komaj tri.
Strina je začutila, da je nekaj narobe, in je na pol opravljena prišla pogledat. Potlej se je zbudil še Račnik.
Koj zjutraj sta zapeljala otroka, dobro zavitega, k doktorju. Ni se dolgo mudil. Bil je star, prijazen gospod.
“V bolnico bo morala, mama,” je rekel proti Barbari.
Vsa črn jeva se je zastrmela v Račnika.
“Kaj ji je?” je goltnil stari.
“Pljučnica. Otrok je slaboten in doma si ga ne upam pustiti.”
Tedaj so se BarbarPulile solze. Z Mojciko v naročju je stala pred zdravnikom in noge so se ji tresle, da se je bala, da se bo sesedla. Tedaj ji je stari gospod položil roko na ramo.
“Ne vekajte. Vsaka mama ima rada otroka, če mu res hočete dobro, peljite ga v bolnico. Tam bodo naredili, da bo vse prav.”
Samo pokimala je. Ni hotela reči, da ni mama, zdaj je žinjala samo na Mojciko in na njeno življenje. Ne sme umreti, in če mora z njo ne vem kam.
Račnik je samo toliko stekel domov, da je povedal strini. Ta-
ki mu ni več za življenje.
Večerjo so ji prinesli v sobo, toda komaj se je dotaknila. Ni mogla jesti. Na postelji je ležala Mojcikina odejica in, ko se je spomnila še na malega Nanteja, kako bo sam v naizbi, jo je obšla taka bridkost, da se ni mogla umiriti.
V čudnih klamah se je vrtila vso noč na tuji postelji, slišala je, da jo kliče Mojcika in da jo kliče Nantej, prižigala je luč in gledala na uro, dokler se ni zjutraj še pred svitom dvignila.
Koj potlej je odšla v bolnico. Dolgo je čakala na zdravnika. Ko ga je videla prihajati, jo je stisnilo pri srcu. Potlej ga je plašno nagovorila.
“O, vi ste,” je ni koj spoznal. “Prav, da niste odlašali. Toliko je mater, ki čakajo do zadnje minute. Vse bo prav. Zvečer lahko otroka pridete pogledat.”
Sama ni vedela, kdaj se ji je stegnila roka proti zdravniku.
“Hvala, gospod! Hvala,” je slo vkovala in z žuljavo roko tiščala zdravniškove prste.
Nasmehnil se je in odkoračil po hodniku.
Vse v njej je vriskalo. Čutila je, da se ji vrti v glavi, in tipaje z roko ob zidu je kolavtrala proti vratom. Zunaj je pršilo, toda njej se je zdelo, da sije sonce, da je sonce na vseh hišah in na vseh cestah.
Mojcika ne bo umrla.
Zavila je v prvo cerkev in poiskala oltar sv. Ane. Prižgala je lučko in šele, ko je bila spet na cesti, se je domislila, da je sv. Ana patrona mater. Pa ji je prižgala lučko, kakor da je tudi sama mati. Toda srce ji ni očitalo greha. Kar naprej je pelo In še malo ni čutila, da bi droben dež našel pot skoz njene goste lase in v debelih kapljah polzel za vrat.
Zvečer je tiho obstala pred sobico, ki so jo ji pokazali. Kar ni si upala vstopiti. Čista tiho je bila v sobici in, ko je odpirala vrata, se je mučila, da bi potlačila ganjenost.
(Dalje prihodnjič)
ive gosfovanji euclidsfdh upokojencev
EUCLID, O. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu je zelo živahen, čeravno so člani že več let nad Abrahamovo starostjo. Med drugim razvedrilom in zabavo gredo tudi večkrat na izlet in gostovanje. Tako so bili pred kratkim v Torontu, Kanada, kar z dvema busoma. Da so imeli “gut tajm”, se razume samo po sebi.
Na prošli seji ob navzočnosti 225 članov so sklenili, da bodo šli v soboto, 16. oktobra, v Barberton na banket ondotnega kluba upokojencev. Vstopnice so bile takoj vse razprodane. Peljali se bodo z busom, ki bo odšel izpred SDD na Recher Ave. točno ob 5. uri popoldne, vrnil se bo pa ob 10. uri zvečer. Bodite torej točni, da ne bo zamude!
V soboto, 6. novembra, se bomo udeležili banketa kluba upokojencev v Newburghu. Tudi tja nas gre poln bus. Odhod izpred SDD na Recher Ave. bo ob 5.30 popoldne, vrnili se bomo pa ob 10. uri. Tudi za ta bus so vstopnice že prodane in kdor se še želi udeležiti, bo moral za-preči svojega železnega konjička, ali pa iti peš, kar je zdravo za cirkulacijo krvi. Bodite torej točno na mestu!
Člane se poziva na veliko u-deležbo prihodnje seje, 4. novembra, na važno predavanje in predvajanje slik Zavoda za izboljšanje vida (Society for blind). To predavanje in nasveti bodo nedvomno koristni za starejše člane, ki imajo težave z očmi.
Klub bo tudi poslal protestno resolucijo na pristojno mesto zaradi nameravanega povišanja prodajnega davka (sales tax).
Federacija klubov je na zadnji seji sprejela v svoj krog Klub iz Fontane, Calif., in iz Detroita, Mich. Za pristop je vprašal tudi Klub iz Waukega-na, 111.
Federacija sedaj šteje že devet klubov s približno 2,000 člani. Poziva se tudi ostale naše klube, da pristopijo, kajti čim več nas bo, tem več bomo dosegli, bodisi pri socialno-zdrav-stveni zaščiti ali pri drugih važnih svetovnih problemih. Pristopnina k Federaciji je samo $10, mesečnih prispevkov pa nobenih, kajti blagajna, ki je narasla na $1,577.78, krije vse stroške.
Pred kratkim je Federacija poslala dve resoluciji na pristoj na mesta. Ena se je tikala znižanja davka na posestva (Homestead Exemption Bill) za starejše državljane-posestnike, kakor tudi za olajšanja stanja najemnikom.
Druga resolucija je bila za bolj pogosto zasedanje državnih in zveznih odborov za reševanje problemov starih ljudi (White House Conference on Aging) in sicer za državne konference za vsaki dve leti, za zvezne pa vsake tri leta, namesto desetih let, kot doslej. Stroške naj nosi zvezna vlada. Vsi odgovori na resolucije so bili povoljni z obljubami, da bodo poslanci in senatorji storili vse, kar je v njihovi moči.
Federacija je tudi članica vplivne National Council of Senior Citizens Inc., ki ima tri milijone članov. Na njihove konvencije redno pošlje svojega delegata. Iz tega sledi, da je Federacija vedno na delu v korist svojih članov .
Frank Česen, por.
Globoke korenine
DES MOINES, Iowa. — Ko-' renine alfa-alfa sežejo včasih do 15 čevljev globoko v zemljo.
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo nai-oenino-Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljuj razvoj.
Hvala!
Star časopisni papir
Skoraj ni družine, ki ne bi bila naročena vsaj na en časopis. Marsikje ga sproti porabijo, pri drugih pa se papir začne nabirati in večkrat smo v zadregi, kam z njim. Večkrat gospodinje pazabljamo na časopis in ga premalo uporabljamo pri svojih vsakodnevnih poslih.
Nobenega gospodinjskega dela ne bi smeli začeti brez časopisa. Naše delovno mesto, naj bo to klasična miza, sredi kuhinje ali prostor, namenjen pripravljanju jedil v modernih stanovanjih, pregrnemo vselej z več listi časopisa. Na njih čistimo zelenjavo, lupimo krompir, trebimo solato, režemo čebulo, skratka opravljamo vsa dela, ki spadajo v predpripravo jedi. Po končanem delu odpadke zavijemo, vržemo v posodo iza smeti in se bomo lahko lotili naslednjega dela. Ali ste pomislile, kako nam koristi časopis? Miza je o-stala čista, nobenih smeti na tleh ni bilo, ne prask ali urezov, ko nož mimogrede zdrkne ali kak drug predmet za pusti trajno o-kvaro.
S časopisnim papirjem, dobro narezanim ali natrganim, naj-iepše umijemo mlečne in oljne steklenice. Ko ga spravimo v steklenice, ga zalijemo z malo vroče vode in gosto kašo toliko časa potresavamo, da pobere vse mlečne ali oljne ostanke.
V slabem vremenu, ko se vrnejo družinski člani domov z mokrimi čevlji in klobuki, se spet spomnimo časopisa. V obuvalo natlačimo v kepe zmečkan papir, da vpije vlago z notranje strani. Čevlji se hitreje posušijo, kar si posebno želimo pozimi, da lahko malemu smučarju ali sankaču čim prej spet omogočimo zimsko veselje, obenem pa čevlji ohranijo tudi prvotno obliko. Isto velja za pokrivala.
S časopisom nabašemo zimsko obutev, ki jo spravimo čez poletje: škornje, visoke čevlje itd. Papir odleže iza kopita, ki jih ni v nobenem gospodinjstvu toliko, da bi jih lahko napeli v vsak par čevljev.
Časopisni papir je odlično polnilo za vložke med \ dvojnimi okni pozimi. Na lahko zmečkan papir ovijemo z več razgrnjenimi polami, da dobimo debelo klobaso, ki jo prinesemo v primerno prevleko, ali pa klobaso obdamo z lepšim papirjem in jo položimo med okna. Tak papirnat vložek lahko večkrat menjamo in ni nam treba čakati, kot navadno delamo z vložki iz blaga, do pomladi, da vse sajaste in bolj črne kot bele končno operemo.
Zgodi se, da nikakor ne moremo zabiti žeblja v zid. Luknja se veča, žebelj se maje, ali naj začnemo steno načenjati še na e-nem mestu? Časopis, naš pomočnik, bo tokrat nadomestil mavec, ki ga trenutno ni niti prahu pri hiši. Žebelj bomo ovili z mokrim papirjem in potisnili v odprtino, ko se bo papir čez dan ali dva posušil, bo trd kot mavec in žebelj bo močno pritrjen. Ob tej priložnosti se boste gotovo spomnili, da so vaši otroci ali ste morda tudi vi sami iz razmočenega časopisa oblikovali glave lutk.
Torej, čemu vse lahko služi star časopis!
KUPUJTE OB PETKIH V MESTU OD 10. DOP. DO 5.45 POP. V VSEH PODRUŽNICAH OD 10. DOP. DO 9.30 POP. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Topla deške parke iz bombažnega korda
9.90
V praktičnosti in lepem izgledu jih nič ne prekaša! Imajo toplo kosmateno podlogo, debelo pleten ovratnik in zapestje, odstranljivo kapuco. Izbirajte med rjavo in olivno barvo. Velikosti 8 do 18.
Topli dvostranski
nylon smučarski Jopiči
Primerjajte po 14.99
Smučarski jopiči spredaj z zadrgo .	^
iz mokroti odpornega nylona. O Olj Skrita kapuca. Velikosti 8-18.	*
Deški podloženi 1P0 jopiči
Primerjajte po 12.99
Podloženi z debelo kosmateno ^ *|n podlogo v sortiranih križastih vzorcih.
Velikosti: S-M-L
Badžetni oddelek deških oblačil, v vseh 7 trgovinah
slavnostih so se zagovorniki ene in druge abecede zopet spoprijeli.
Koreja praznovala 525-letmco svoje abecede
YOJU, J. Kor. — Južna Koreja je praznovala 525-letnico svoje abecede. Prvotno je bila ta abeceda naslonjena na kitajsko. Te navadni ljudje niso mogli rabiti, ker je bila zanje preučena. Zato so korejsko očistili vseh kitajskih besednih znakov in dobili tako abecedo 26 črk, ki so jo zmanjšali še za dve črki.
Ta preprosta abeceda ne vživa nobenega spoštovanja med korejskimi izobraženci, ki simpatizirajo s kitajsko. Boj med obema abecedama še ni končan. Praznovanje jubileja je zato pomenilo le predih. Po končanih
Sen. Mansfield pozdravil Nixonovo pot v Moskvo
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v zveznem Senatu Mike Mansfield, ki je bil skupaj z drugimi 10 vodniki Kongresa pri predsedniku v Beli hiši v torek, predno je ta objavil svoj načrt potovanja v Sovjetsko zvezo, je pozdravil ta načrt in dejal, da so bili vsi vodniki Kongresa, ki so bili pri predsedniku, zanj.
Nixonova pot na Kitajsko in nato v Sovjetsko zvezo, njegov umik iz Vietnama in uspešen boj proti inflaciji bodo temelji, na katerih bo skušal pri predsedniških volitvah prihodnje leto graditi svojo zmago. Če bodo vsi načrti izvedeni uspešno, Nixon lahko računa na podporo ameriških volivcev.
Iražje tele ¥ Bengalije
KALKUTA, Ind. — Vsak dan prihajajo sem posebni vlaki z vojaškimi potrebščinami in o-rožjem. Vlaki so skrbno zastraženi. Poročila trdija, da ti vlaki dovažajo orožje in vojaške potrebščine za gverilce v Vzhodnem Pakistanu.
Indija kar precej očitno podpira upor v Vzhodnem Pakistanu. Gverilce vežba in oborožu-je, večinoma tudi oskrbuje in jim daje zatočišče na svojih tleh, če pridejo v stisko. Zato so ti postali podjetnejši in drzni v svojih nastopih proti pakistanskemu vojaštvu. Dosegli so že kar več lepih uspehov.
V zadnjih tednih so gverilci svojo ofenzivo proti vladnim silam pospešili in razširili. Pretrgali so ponovne železniške proge, podrli vrsto mostov na glavnih cestah in izvedli vrsto uspešnih napadov na elektrarne. Posebne skupine “Žabarjev” so zopet napadle ladje v pristaniščih Vzhod. Pakistana. Vsaj ducat teh ladij naj bi bilo potopljenih ali poškodovanih. Britske ladijske družbe so zato promet s pristanišči v Vzhodnem Pakistanu ustavile.
Pretekla nedelja je bila za Rim dan spokornosti
RIM, It. — Preteklo nedeljo je pozval sv. oče katoličane, posebno v Rimu, naj se postijo in molijo za nesrečne begunce v Vzhodnem Pakistanu. V mnogih cerkvah so pobirali darove zanje. Papež in delegat j e na škofovski sinodi so se te akcije osebno udeležili z molitvijo in postom. Mnogo škofov je šlo v posamezne rimske cerkve pridi-govat in opisovat razmere v svojih škofijah.
Stanovanje odda
4-sobno stanovanje oddajo na 1200 E. 167 St. (pri Grovewood). Kličite 531-1534
-(198)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5, vsa podkletena, dva plinska furneza, dve garaži, na E. 67 St. Kličite 391-5569.
-(198)
Female Help Wanted
Help Wanted Female
Cutting room helper for knit goods factory.
Call 881-5459
(197)
MALI OGLAS!
V najem
5~sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled.	(x)
Naprodaj
Ugodno prodam prešo za vino, šivalni stroj, kosilnico za travo. Kličite LI 1-2637 ali 541-2637. ____	(197)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 5 sob, garaža, aluminijasta obloga, bakrene cevi, moderne panelaste sobe. 7412 Lockyear Ave. Kličite 361-6952 po 4. uri.
—(200)
V najem
5-sobno stanovanje, zgoraj in garažo se odda starejšim ljudem, najraje Slovencem. Nič živali! Oglasite se osebno na 1251 Addison Rd. ali kličite 431-6035.
-(198)
Kupim prešo
Kupim prešo za grozdje na vreče.
Kličite 481-5482 po 6. uri pop.
Lastnik prodaja
10-sobno, vso prenovljeno 1-družinsko hišo, vsa podkletena, cementni dovoz, 1 in pol garaže, zelenjavni in cvetlični vrt, res prijeten dom. Se lahko takoj vselite. Ugodna cena. Na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. Kličite po 7. uri zvečer 361-0935.

ALEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
K h
“Nikakor ne, nikakor”, pravi Monte Cristo; “jaz ne skrbim za nikogar, najmanj za gospoda Cavalcantija.”
“In ta,” nadaljuje Albert in se poskusi smehljati, “se oženi z gospico Danglarsovo, in vi ljubi Beauchamp, pač ne dvomite, da me to rani globoko in neozdravljivo.”
“Kako? Cavalcanti se oženi z gospico Danglarsovo?” pravi Beauchamp začudeno.
“Toda ali prihajate s konca sveta, moj ljubi?” vpraša Monte Cristo. “Vi, žurnalist, ki je v najožjem stiku z gospico, ali ne veste tega, o čemur govori ves Paris.”
“In to zvezo je zasnoval grof?” ga vpraša Beauchamp.
“Jaz? O tiho, gospod prodajalec novic, ne govorite takih stvarij. Jaz, dobri Bog, da bi jaz zasnoval tako zvezo! — Ne, v tem slučaju me poznate slabo; baš nasprotno sem se jej proti-vil z vsemi močmi in tudi odklonil njegovo prošnjo, da bi govoril zanj.”
“Ah, razumem,” reče Beauchamp, “zaradi prijatelja Alberta.”
“Zaradi mene!” pravi ta. “Pri moji veri, tega ne. Upam, da mi grof potrdi, da sem ga vedno kar najiskrenejše prosil, naj me oprosti te zveze, ki je zdaj hvala Bogu razdrta. Grof trdi, da mu nisem dolžan hvaležnosti; nepoznanim bogovom postavim altar.”
“Čujte,” pravi Monte' Cristo, “za stvar sem storil tako malo, da sta prav tako Danglars kakor njegov zet hladna napram meni. Samo gospica Evgenija, ki jej je, kakor se zdi, za zakonski stan bolj malo, mi je ohranila svojo naklonjenost, vide, kako nerad bi jo oropal njene tako drage jej svobode.”
“In pravite, da se ima poroka vršiti v kratkem?”
“O moj Bog, da, in to kljub vsemu mojemu nasprotovanju. Tega mladega moža, ki je baje

V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE STARI OČE, BRAT IN STRIC
ANTON ČAMIRNIK
Svoje blage oči je zatisnil za vselej 14. oktobra 1970 v Cleveland kliniki.
Leto dni Te zemlja krije,' v hladnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin, več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solze nam lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči:
r
žena IVANKA hčerka SILVA VEHOVEC, zet CIRIL VEHOVEC vnuka METOD in ANTON bratje: JANEZ in RUDOLF v Sloveniji
GAŠPER v Venezueli, GABRIEL v Argentini sestri: JOHANA LESKOVAR in ANČKA ČEH v Sloveniji ter ostalo sorodstvo.
Euclid, Ohio, 14. okt. 1971.
bogat in iz dobre rodbine, ne poznam. Za me so vse to samo govorice. Le prevečkrat sem ponovil vse to gospodu Danglar-su, toda preveč je navezan na svojega zeta. A nekaj, kar se zdi vsaj meni jako važno, sem mu moral povedati; mladega moža je namreč ali zamenjala njegova dojilja, ali pa so ga odpeljali cigani ali njegov učitelj. Ne vem, kako je temu, vem pa, da ga je njegov oče za celih deset let izgubil iz očij in da se je sin potepal ves ta čas po svetu na Bog ve kakšen način. Toda bankir se ni dal omajati, naročil mi je, naj pišem majorju, da pošlje papirje, ki so zdaj tudi prišli. Poslal sem mu jih, a kakor Pilat sem si omil roke v nedolžnosti.”
“In kako se vede gospica d’-Armilly, ki izgubi svojo učenko?” vpraša Beauchamp.
“Ah vraga, tega ne vem, a mislim da hoče oditi v Italijo. Gospica Danglars me je prosila pripocročilnih pisem za svojo pri-jateljjico. Dal sem ji par besed, naslovljenih na ravnatelja gle dališiča Valle, ki mi je dolžen nekoliko hvaležnosti. Toda kaj vam je, ljubi Albert? Zdite se čisto pobiti; morda ste zaljubljeni v gospico Danglars, ne da bi sami vedeli to.”
“Ne da bi vedel,” pravi Albert in se žalostno nasmehne.
Beauchamp si ogleduje slike. “Toda,” nadaljuje grof, “danes niste taki kakor sicer. Prosim vas, kaj vam je?”
“Migreno imam,” pravi Albert..
“Ah, dragi grofič,” pravi Monte Cristo, “predlagam vam zdravilo, ki vam gotovo' pomaga, zdravilo, ki je vsaj mene ozdravilo še vselej, kadar sem bil slabe volje.”
“In to sredstvo je?” “Izprememba zraka.”
“Res?” vpraša Albert.
“Da, in ker sem baš zdaj tudi slabe volje in mi je treba razvedrila, lahko napraviva skupen izlet.”
“Toda kaj vam je, grof?” vpraša zdaj Beauchamp.
“Vraga, vi ste čudni, gospod mnogo vzroka imam, da sem slabe volje. Rad bi videl vas, kakšni bi bil, če bi vas preganjala preiskava v vaši hiši.” “Preiskava? In kakšna?”
“No, ona, ki jo je pričel gospod Villefort proti mojemu lju beznivemu morilcu, kateri je, kakor se zdi, ubežal z galej.” “Ah, res je,” pravi Beauchamp. “Cital sem o stvari v časopisih. Toda kdo'je ta Cade-rousse?
“Provencalec, kakor se zdi Gospod Villefort je slišal o njem govoriti, ko je bil v Marseillu, in gospod Danglars se spominja, da ga je videl. Kraljev proku rator se za stvar jako trudi, toda Bog mi je priča, da mu zato nisem baš hvaležen, kajti že štirinajst dnij mi pošiljajo vse bandite, katere se vjeli v Parizu in njegovi okolici, s pretvezo, da je eden izmed njih lahko morilec plemenitega gospoda Cade-roussea. Posledica tega bode, da bodo v treh ali štirih mesecih poznali vsi tatovi in morilci tega lepega kraljestva čisto natančno celo notranjost moje hiše, katero bom moral torej prepustiti njim in se sam umakniti. Ali vas smem odpeljati, ljubi } grofič?”
“Iz srca rad grem z vami.” “To je torej sklenjeno?”
“Da, toda kam pojdeva?” “Kjer je zrak čist, kamor ne sega hrup sveta, kjer prevzetni značaj postane mehek in ponižen.”
“A kje je to?”
“Ob morju, grofič, ob morju. Jaz sem pomorščak, ljubim morje kakor nevesto, in če ga več časa ne vidim, pričnem hrepeneti po njem.”
“Hitiva, gospod grof.”
“Ob morje?”
“Da.”	.
“Ali hočete?”
“Hočem.”
“Hvala, grofič. Gospod Beauchamp, danes zvečer bode pripravljen moj popotni voz s štirimi dobrimi konji. Izvanredno pripraven je in ima prostora za štiri osebe. Ali naju hočete spremljati? Veselilo bi me.”
“Jaz prihajam od morja.” “Kako? Vi prihajate od morja?”
“Da, napravil sem majhen izlet na Boromejske otoke.”
Ah, kaj to! Pojdite kljub temu z nama,” prosi Albert.
“Ne, moj ljubi Morcerf. Če to prijazno povabilo odklonim, pač uvidite, da mi mora biti nemogoče. Sicer,” pristavi šepetaje, je pa neobhodno potrebno, da ostanem v Parisu in pazim na časopise.”
Ah, vi ste dober, neprecenljiv prijatelj,” pravi Albert ginjeno. “Prav imate; pazite, o, pazite, Beauchamp, in skušajte najti sovražnika, ki je provzro-čil mojo nesrečo.”
Prijatelja se poslovita, in roke, ki si jih stisneta, jima povedo vse, kar niso smele povedati njune ustnice v prisotnosti tretjega.
“Ta Beauchamp je krasen človek,” pravi grof, ko žurnalist odide, “ali ni res, ljubi Albert?” “Da, plemenit mož je, ki ga ljubim iz celega srca. Toda zdaj, ko sva sama, vas vprašam, kam pojdeva, dasi mi je pravzaprav
bode odobravala iz celega srca, ker popolnoma odgovarja njenim željam.”
“Torej zvečer ob petih vas pričakujem, prijatelj, da prideva uro po polnoči na svoj cilj.” “Kako? V Treport?”
“No, da.”
“In oseminštirideset milj hočete prepotovati v osmih urah?” “To je še mnogo,” pravi Mon-
“Vi imate slab spomin, grof.”
“Zakaj?”
“Ali vam nisem govoril o simpatijah, ki jih goji moja mati za vas?”
“Ženske so pogosto izpreme-nljive, pravi Franc L; ženska je enaka svetu, pravi Shakespeare: eden je bil velik kralj, drugi velik pesnik, in oba sta poznala ženske.”
“Da, toda moja mati ni enaka drugim ženskam; njene naklonjenosti si ni pridobiti tako lahko; toda če se to zgodi, ostane tako za vedno.”
‘Ah res!” pravi Monte Cristo z vzdihom. “In vi res mislite, da vaša gospa mati ne misli na me s popolno ravnodušnostjo?”
“Čujte, rekel sem vam že in zdaj vam ponavljam,” vsklikne Morcerf. “Zdeti se ji morate zlasti izboren mož.”
“O—”
“Da, kajti vtisa katerega ste naredili na njo, niti ne skriva.
Če sva sama, se vedno pogovarjava o vas.”
“In ona pravi: ‘Ne zaupaj temu Mantredu?”
“Baš nasprotno pravi: Albert, j NA VRHOVNO SODISČE? mislim, da je grof plemenit mož, Slika kaže kong. Richarda H. izkaži se vrednega njegove na- Poffa, republikanca iz Virginie. klonjenosti.’ ”	o katerem trdijo, da ga bo pred-
Monte Cristo vzdihne in se sednik Nixon imenoval za člana obrne na stran.	\ Vrhovnega zveznega sodišča.
“Ah, res?” pravi nato.	| Mož je sam izjavil, da ni kan-
“Zdaj pač razumete,” pravi j didat za to mesto, ko se je proti Albert, “da temu potovanju ne ^njegovemu imenovanju pojavil bode nasprotovala, ampak ga odpor med liberalnimi senatorji.
1^====------------------------------------------------|
te Cristo.
“Vi ste vsekakor človek čude-1 žev in prekosite še ne samo žeA leznico, kajti na Francoskem to ni težko, ampak celo telegraf.” (Dalje prihodnjič)
— ZDA rabijo v svojem gospodarstvu povprečno letno četrt milijona novih strokovnih delavcev.
Za obleko desetino dohodka v ZDA
Povprečna ameriška družina porabi nekako eno desetino svojega dohodka za obleko in obutev.
Kratko lastništvo
Povprečni potniški avto v ZDA je star 3.2 leta, ko ga prvi lastnik proda ali zamenja z novim.
vseeno.
“V Normandijo.”
“Divno. In ali bodeva na deželi, brez družbe, brez sosedov?” “Konji za ježo, psi za lov, barke Za ribištvo, to je vse, kar najdeva tam.”
“Obvestim še svojo mater in potem sem vam z veseljem na razpolago.”
“Toda,” pravi Monte Cristo, “ona vam pač dovoli—”
“Kaj?”
“Iti v Normandijo.”
“Moj Bog, ali nisem prost?” “Vem, da greste sami lahko, kamor hočete, ker sem se sešel z vami v Italiji.”
' “Torej?”
“Toda s skrivnostnim možem, ki ga imenujejo Monte Crista—”
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avems«
HEntleraom 1-0626
NOVICE- z vsega
NOVICE- ki jih pofretajeie NOVICE- ki jih dobite še svete NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo
CTT
'trnkar'
Society"
ONE FAIRLANE DRIVE
JOLIET. IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are;
1.	Schola< shiits for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholamhips for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President ..................... Joseph J. Konrad
First Vice-President .......... Ronald Zefran
Second Vice-President ......... Anna Jerisha
Secretary ..................... Robert M. Kochevar
Treasurer ..................i....;.. Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......Joseph L. Drašler
First Trustee ..............i.. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............. Matthew Kochevar
Third Trustee ................. Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............... John Kovas
Third Judicial ..............i.. Frances Yucevfcius
Social Director ...............Nancy Owen ■
Spiritual Director ..1.....:... Rev. Aloysius Madič, O.F.M.
Medical Advisor.......Joseph A. Ždlar, M.D.
!------
«
KLJUB VISOKIM LETOM SE ČVRST — Predsednik nacionalne Kitajske Čangkajšek je telesno še kar čvrst, četudi je že v letih. Na sliki ga vidimo na nedavnem javnem nastopu. Njegovo upanje, da bo osvobodil celinsko Kitajsko, vedno bolj plahni, ko se Ljudska republika Kitajska pripravlja na vstop v ZN, iz katerih bodo po vsem sodeč potisnili Čangkajskovo nacionalno Kitajsko republiko.