316 Dopisi. Iz Zagreba 23. sept. A. K. — Odkar se je na Reki izneveril „Nevena svojemu imenu, je horvaška literatura živo pogrešala beletrističnega lista; propad 3)Nevenovu je hudo uzdermal književno poslopje naroda horvaškega. Poravnati nekoliko jalovo polje časnikarsko, se je nekoliko gospodov, kterim žari v sercih plemenita ljubav do domovine in domači mladeži, združilo v blagi namen, da oživijo list za učitelje, odgojitelje in vse prijatelje domovine. „Napredak" je ime novorojencu; ime lepo, ime ljubko! Da nam živi mnogo let! Pervi list je že prišel na dan; notranja vrednost je učiteljem velekoristna, pa tudi duhovnikom in vsem prijateljem ljudskega napredka čisto primerna. Izhaja vsaki mesec dvakrat na celi poli, to je, 1. in 15. dan, ter velja za celo leto 3 gold. nov. dn. po pošti. Naročnina se pošilja: izdateljstvu ;7Napredka" v Zagreb. Ker Slovenci nimamo več šolskega lista bi bilo želeti, da bi naši učitelji zagrebškega sprejeli in ga ogerlili kakor svojega; jezik jih ne bo motil, ker so so-stavki spisani lahko umevno. Zamolčati pri tej priliki ne morem blagega djanja gospod dr. Josipa Vranjičanj-Dobrinovica, ki je naročil vsem (45) učiteljem srenjske škofije nov šolski list ter uložil polletno naročnino. — 24. dan septembra je bilo naše mesto svedok posebne svečanosti; sprejelo je novega bana, grofa Coronini-Cronberga. V Bregani, na meji horvaški, je bil postavljen slavolok, lepo okinčan gerboma horvaškim in slavonskim in zastavami cesarskimi in narodnimi. C. k. podmaršal žl. gosp. Kuševic, c. kr. dvorski svetovavec Konrad Evbesfeldski in poslanci horvaških mest so pozdravili novega bana med mnogimi „živio-klici" tam zbranega ljudstva. Po kratkem počitku se pridruži 24 kmetov na konjih banovemu provodu, pri Stup-niku še drugih 50, in ob štirih popoldne že pokajo možnarji pri savskemu mostu v znamenje, da je došel naslednik Je-lačica bana. Ves Zagreb je bil na nogah; staro in mlado je vrelo k savskemu mostu, kjer je bil postavljen krasen slavolok, lepo okinčan zastavami in gerbom horvaško-sla-vonskim; v sredi se je blišel horvaški napis: „Dobro d o šao!" Pozdravil je tukaj bana mestni župan v spodobnem govoru, in ban mu je odgovor ter rekel, da se ponaša s častjo, ktero mu je podelil premilostljivi naš car, izvolivši ga banom horvaško-slavonskim itd. Mestne ulice, po kterih je provod šel, so bile lepo okinčane, vojaki so napravili špalir v savski ulici in v Ilici, pred banijo pa so bile so-brane vojniške in civilne oblastnije in visoka duhovščina katoliška in serbska. V cerkvi sv. Marka se je odpelo „Bog, Tebe hvalimo«; potem pa se je podal novi ban v svojo re-zidencijo, kjer mu je belo oblečena devojčica horvaško pesem izročila, s nekterimi serčnimi besedami v domačem jeziku. Na večer je bila velika bakljada z vojaško godbo; prihodnji dan pa so se hodile poklanjat oblastnije zagrebškega mesta. Od sv. Antona v Slovenskih goricah na Staj. 28. sept. Z Bogom ljube Novice! Vaš iskreni prijatel Ko- loman Mulec, subdiakon benediktinskega reda v Admontu na gornjem Štajarskem, Vas vise bral ne bode; 37. list je zadnjikrat prebral, potem pa se podal ob pol petih 25. sept. v boljšo deželo; tedaj tudi dopisov ne bote več od njega prejemale, ker njegove roke pokriva černa zemlja domačih goric. — Precej pred njim, namreč 1. avgusta, je zaspal mirno v Gospodu tudi Franc Verbnjak, deficient v Altenmarktu kod Furstenfelda, oče pesnikov slovenskih goric, ki jo je pa tudi po nemško gladko zavil, kar priča „Vod-nikov spominek" na strani 243. Lahka jima žemljica, pri nas pa blag spomin! — Tukaj ljudje zlo bolehajo in umirajo, sosebno za grižo; tudi od stekline se mnogo govori, in vendarle en berač druzega sovraži, kar nam ravno ni na čast. — Vina in sploh letošnjih pridelkov bo srednjo mero. Premicje so minule, pa tudi cvekari nas začenjajo zapušati, ker jih sv. Miha v šolo kliče. Slekočov. Iz zgornje Besnice na Gorenskem 1. okt. Naš narod, pobožnega duha, se sploh rad sponaša z lepo opravljenimi cerkvami. Da tudi Besenčanji nismo zaostali, priča naša precej velika in prijazna cerkev sv. Tilna, ki je nedavno dobila nova stranska altarja, ki jih je podobar Kari Gocel iz Kranja kaj lično naredil. Tudi novih orgelj se Besenčanji veselijo, ktere kaj lepo pojo in so prav čedno izdelane. Imajo osem registrov in delo so domačih mojstrov; naredila sta jih namreč oče in sin Tomaževic iz Besnice. Tudi drug delavec, bivši pomagač znanega orglarja Petra Rojica, je hvale vreden. Z dobro vestjo morem tedaj imenovana orglarja, ki sta naslednika tiste rodovine, ki pod imenom Bendače v že od nekdaj slovi kot izverstna muzična rodovina, vsem ljubim Slovencom priporočiti. Besniški. Iz Kranja 1. oktobra. Vse se prenareja in popravlja, posebno pa se zboljšuje, kar se tiče učenja in šol. Staro mesto Kranj ni hotlo za drugimi zaostati: zboljšalo je pred nekaj časom plačo učiteljem in popravilo je šolsko poslopje tako, da je veselje viditi ga. Pa tudi glede potfučevanja napreduje kranjska šola; to poterjujejo učenci, ki dohajajo iz Koroškega, iz Tersta, se ve, da ne ravno mnogi; prepričal sem se pa tega pri preskušnjah tudi sam. Odgovarjali so otroci gladko in natanko, zlasti v pervih razredih; v zadnjih se je vidilo, da nekteri niso vselej razumeli, česar so se v nemškem jeziku učili. Pisanja slovenske in nemške so čedne; le lastnih imen človek pogledati ne sme, tako so spačene in ne le v nemškem pisanji, temuč tudi v slovenskem; verh tega pa ravno tisto ime dvakrat enako pisano ni. — Delitev večidel nemških daril in nemška molitev z nemškim in slovenskim petjem ste končale svečanost, ktero sta gospod tehant Reš in gospod okrajni predstojnik Derbič s svojo pričujočnostjo počastila. — Pri tej priliki moram omeniti ?5Praktične slovensko-nemške gramatike. Za II. in III. odred slovensko-nemških šol. Na Dunaji, 1857". Praktična je menda le zato, ker *o dodane vaje, nemško-slovenske in slovensko-nemške, sicer pa je kaj nepraktična, pa tudi brez germanizmov in pogreškov ni. — Še Vam sporočam nekaj, čemu se bote Vi gotovo ravno tako čudili, kakor oni, ki so to sami doživeli. V kranjski veliki cerkvi se zbira v nedeljo pri deveti maši skor le samo slovensko ljudstvo; le malo jih zna nemško, in vendar se poje večidel le nemško ali pa še celo latinsko pri tej maši. Neverjetno je, al vendar je resnično! Kaj nimamo v domačem jeziku složenih petih maš? Ne bodimo šalobarde, in dajmo saj Bogu kar Bogu gre v domačem jeziku! Savinski. Iz Ljubljane. Sv. Mihel je že pretekel in še ni ne sledu ne tirii od mestne gazne svečave ali „gasbeleuch-tenge", ktere začetek nam je bil za ta čas obljubljen. Mar-sikteri že zabavljajo zavoljo tega. Naj jim povemo, da mestna županija ni tega kriva. Tako-le stoji zdaj ta reč: Teržaška družba, ki je prevzela to novo napravo, je imela pri veliki tergovski hiši L. v Terstu 400,000 gld. naloženih; letos je omenjena hiša na kan t prišla in po tem svečarska družba v veliko zadergo, da dosihmal ni mogla nikjer nič početi. Do konca tega mesca ima še oddušek; ako ne začne gazne naprave ta čas, zgubi tistih 3000 gold., ki jih je mestni županii za aro dala; mestna kaša bo s tem sicer za 3000 gold. premožniša, al s svečavo smo tam, kjer smo — bili. Med tem pa se je gosp. mestni župan v Benetke obernil, kjer so neko novo in nek prav koristno gazno svečavo znajdli. Vederemo! — V poslednjem mestnem zboru so bili izmed mestnih odbornikov za pretres nove župa-nijske postave sledeči gospodje izvoljeni: dr. Ahačič, dr. €uber, dr. Kavčič, dr. N. Recher, Seunig in pa vredni k ,,Novicft; če je treba, si morejo ti še kakih druži h zaupnih mož v posvetovanje pridružiti. V petek smo imeli pervi zbor pod predsedništvom začasnega župana gosp. Gutman-a, v kterem je bilo vsled §. 108 nove občinske postave od 24. aprila 1859 enoglasno sklenjeno, staro mestno postavo od leta 1849 (prav za prav 1850) za podlago posvetovanja vzeti; gospod dr. Kavčič je bil izvoljen za referenta v prihodnjih sejah, v ktere bode poklican tudi magistratni svetovavec gospod Je ras. Osnova v tem posvetovanji izdelana se bo potem na znanje dala skupščini mestnega zbora, da jo bode še ona prevda-rila in jo potem predložila najvišji vladi ter prosila za po-terjenje njeno. — JVjih eksc. gospod deželni poglavar so izvolili v posvetovanje deželne občinske postave 19 zaupnih mož iz različnih stanov. Komisija ta bo gotovo imela tudi zaupanje naše dežele. — Gosp. Hicingerjev „Koledar" se že delj časa natiskuje in bo menda kmali gotov. Iz Ljubljane. God Njih Veličanstva presvitlega Cesarja je bil včeraj ob desetih z navadno slovesnostjo v nunski cerkvi praznovan. 317