251
Politične stvari.
Kako sodijo pametni politikarji najnovejše iz-jave mladoslovencev in mladočehov.
Pasje dneve, ko vročina na vse, kar živi, pritiska, postane tudi politično življenje bolj hladno, posebno, ker se ministri in druge osebe, katere politiko delajo ali krog katerih se politika suče, navadno pogube po toplicah, kamor gred6 vroča telesa hladit in krepčat. V takem Času, katerega Francoz ,,saison morte" imenuje, so politični časniki v velikih zadregah, suhi kakor poper ali po solncu ogreta zemlja, toraj željno zgrabijo vsako kost, katera se jim tu pa tam vrže, ter jo do dobrega oglodajo ne preiskovaje, če je že niso prej kdaj glodali in kot popolnoma brezmeseno že proč vrgli.
Letos so dobili sicer mastno pleče, padel jim je namreč Bismarkov „napad" prav iz megla; pa ker so se s tako lakoto in tako silo spravili čez to pleče, je bilo kmalo oglodano in zdaj se, kakor bi nemec po svojem rekel,   „ne zmeni noben pes več za ta napad."
Ni Čuda, da se ozirajo časniki zopet po kaki drugi, Če ise tako suhi kosti, in le zarad tega so pobrali mla-doslovensko knjižuro „Slovenci in državni zbor" in Gregrjev spis, v katerem je razvit mladočeski program: teh dveh suhih kosti bi se gotovo nemški listi ne bili lotili, ko bi imeli količkaj druzega obirati.
Vošnjakova knjižura je „pogreta rihta", kakor pravimo. To, kar imajo v nji razglašeni govori mladosloven-skih bogov: Vošnjaka, Kazlaga, Pfeiferja in Nabergoja v sebi, so govorili — in sicer mnogo boljše — že drugi poslanci v državnem zboru, na pr. dr. Costa, Toman, ce!6 Črne; če beremo to knjižuro, nas nehote obhaja misel, da so ti štirje mladoslovenski matadorji govorili v državnem zboru le zato, da so mogli potem kaj tiskati in med kratkovidnim ljudstvom po tiskani besedi širiti svojo slavo, kar jim pa utegne spodleteti. Vošnjak ima pregovor: „scripta manent", to je, kar sem pisal, to se bere; po tem pregovoru skuša, da čisto vse, kar on govori, svet izve, da nič skritega ne ostane, kar on dela. Njega posnemajo vsi tovarši njegovi in tako delajo vsi skupno za lastno slavo brez ozira na to, je li njihovo delovanje domovini koristno ali ne. Ljudje take baze so že marsikatero kraljestvo razdrli, marsikak narod do pogube pritirali.
Pa da ne bo kdo mislil, da jih le mi tako sodimo, navedemo tu, kar gotovo nepristranski Dunajski poli-tikar Schuselka v svoji povsod spoštovani, vsakemu narodu, vsaki pošteni stranki pravični „Reformi" o najnovejši izjavi naših ,,mladih" piše.
„Mladoslovenci in mladočehi — pravi „Reform" — so napravili manifestacije, katere mora narodna in državopravna opozicija močno obžalovati. Mladoslovenci polagajo v spisu za razširjatev med ljudstvom namenjenem račun o svoji delavnosti v državnem zboru, in izrekajo, da so popolnoma ustavoverni. Postavijo se na tla ustave, na katerih edino se d& po njihovih mislih delati za blagor naroda slovenskega. Ti
252
mladoslovenci menda mislijo, da velja le dvoje: ali sedanja ustava, ali pa absolutizem. Al sedanja ustava je bila nalašč, po posebni politični aritmetiki tako narejena, da zagotovlja vlavdajoČi centralistični in nemšku-tarski stranki veČino. Ce bodo Slovenci za mladimi voditelji šli na tla te ustave, je ponem-Čenje naroda slovenskega le še vprašanje časa."
Tedaj daleč od nas živeči politikar, kateri se za-more vzdigniti visoko nad naše domaČe prepire in soditi naše razmere nepristransko, je prišel do prepričanja, da politika mladoslovencev tira narod slovenski pod tujčevo peto, da ga bo spravila ob narodnost! Cuj, narod slovenski, in odpri oči, da vidiš, kam boš prišel, če greš za voditelji mladih!
Tudi mladočehom, kateri so nekoliko poštenejši od naših mladičev, „Reform" pove resnico v sledečih besedah :
„Mladočehi  hočejo   pripoznati  ustavo   le   glede deželnega zbora, v katerega hočejo vstopiti, da bi se tam pridružili liberalni stranki  in priborili narodu Ceakemu dobrote modernega liberalizma.   Kar se pa tiče državo-pravnega vprašanja, hočejo se s starimi vred zvesto držati deklaracije.    To   pa je  drugo   drugemu nasprotno, kajti   po   deklaraciji je  tudi  deželni   zbor nepostaven; vendar se to lahko na strani pusti in tudi pripozna, da utegnejo mladočehi   v deželnem   zboru  marsikaj koristnega doseči; toda bodo vendarle podpirali ono stranko, katera se zgodovinski  samostalnosti kraljestva Češkega le posmehuje.    V Gregrjevem  spisu  se   več ko stokrat nahaja   izraz   „svobodomiselna  stranka."    To  ravno je glavna stvar:   mladočehi   hočejo  namreč nemškim liberalcem pokazati,   da so tudi oni svobodomiselni.    Al tu gre najprvo za samostalnost kraljestva Češkega, zato bi morala svobodomiselnost   vsakega  zvestega   sina  domovine Ceske najprvo obstati v tem,   da stoji za svobodo kraljestva   Češkega   kot  takega.    V  samostalnem  kraljestvu Ceskem se bodo potem kakor v vsaki drugi deželi ,  to se razumi samo po   sebi,   oživile različne politične,   cerkvene,   socijalne   stranke.    Naj se mladočehi, če hočejo,   imenujejo  „par exeellence"  svobodomiselna stranka; vendar spoznati bi morali, jla svobodomiselnost sama na  sebi  ne more kraljestva Češkega priboriti, ne ohraniti. Naj bi se učili od Ogrov. Dokler ni bilo Oger-sko kraljestvo samostalno,   bila je na Ogerskem le ena stranka, ki ni najprvo se potezala za nič druzega nego za to, da postane domovina zopet samostalna, kakor je že bila.    Zdaj   se   razvijajo   v   samostalnem   kraljestvu naravno narodne, politične, cerkvene, socijalne stranke." Svojo sodbo  o teh mladih  sklepa  ,,Ref." z obema, mladočehom   in mladoslovencem namenjenimi besedami, katero naj bi si oboji dobro zapomnili, namreč:
„Popolnoma edini so mladoslovenci in mladočehi v tem, da so se odpovedali „klerikalcern" in pridružili boju zoper „ultramontanizem". No, se ve" da, to je zdaj taka navada; al slovenski in češki mladiči bi morali vendar le premisliti, da se z necerkveno politiko ločijo od večine naroda svojega."