218
Dopisi.
Z gornjega Krasa. — ? (Žalostno pogozdevanje Krasa.) Uže lansko leto smo po „Novicah" štev. 52. vprašali: kam da gre ovih 10.000 gold., koji so iz državne kaše v pomoč pogozdevanja Krasa odmerjeni? Na to vprašanje nismo niti po „Novicah", niti po druzih časopisih do danes še odgovora dobili. Čudno! — A dan danes imamo drugo, še bolj važno, pa za nas žalostno vprašanje do naše visoke vlade, osobito pa do tržaške deželne vlade in njenega inšpektorja staviti: ali je namreč imenovani vladi inScharnaglnu znano: kaj dela gosenica, ktera se po naše gobovnik (Schvvamm-spinner, Liparis dispar) imenuje? Ali jej je znano, kako ta „Spinner" uže več let Kras pogozduje? Ako to gospodom pri zeleni mizi ni še znano, je naše mnenje že davno opravičeno , da ti gospodje za naše materijalno dobro malo ali celo nič ne skrbijo ter da jim za pogozdevanje naših goličav čisto nič mar ni. Zato se drznemo zahtevati od naše vlade, da se pošlje inšpekcija, ktera je iz našega plačana, na prepričanje, da je imenovani „Spinner" vse naše hrastovje in cerovino v zimsko obleko djal, *) in tudi uže čez sadno drevje planil. Ce bi se pa si. inšpekciji uže ne ljubilo do nas daljnih priti, naj se na svoje proti hribom tržaške okolice obrnjeno okno z dalnogledom potrudi, a videla bo, da je ,,Schwammspinner" tudi tam uže skoraj po vseh drevesih svoje delo dovršil. Da ni inšpekcija za pogozdevanje Krasa v Trstu do sedaj še tega zla spa-zila, to se nam pravnic čudno ne zdi, kajti uže pri njenem rojstvu smo večkrat javno izrekli, da se nam ne dopada in da ni za naš Kras. Imenovani mrčes uže nekoliko let po doljnem Krasu škodo dela, lansko leto je tam vse drevje obril, potem so pa meseca kimovca njegovi metulji pri priložnem vetru k nam prifrfrali in toliko te gnjusobe zaplodili, da se bojimo, da je ta gnjusoba, razen tega, da nam sčasoma vse naše drevje pokončati utegne, tudi v obziru zdravja škodljiva. Po poti, koder drevje na-nje visi, more človek cele greste te gnjusobe na levo in desno s palico odbiti in vkljub temu vendar še polno glavo in polna pleča te grdobe naleze. Ako se razširjanje tega mrčesa kar najbolj mogoče in kmalu ne ustavi, kar se pri dobri volji posta-vodajstva lahko zgodi, planejo njegovi metulji od nas na Pivko in v senožeška Brda, kjer je še nekaj hrasto vja, in potem bode tudi ipavska dolina trpela. Pogozdevanje Krasa ima kakor vse kaze, čudno osodo: tržaški deželni vladi ni zato dosti ali nič mar, ljubljanska vlada pa od druge strani pogubljivo individualno*) razdeljitvo soseskinih gozdov dovoljuje, kar v popolni pogin kmetijstva po celem Krasu peljd. Al ni vse to resnega presodka vredno?
*) To isto toži v 50. listu „Triglava" gosp. Schollmavr iz lastnega prepričanja na poti v Gorico.                                     Vred.
*) O tem, kakor smo že rekli, so si žalibog! misli še zelo navskriž. Treba, da bi se škoda razdelitve med posamne lastnike kraške na drobno po posestvih dokazala.                             Vred.
Iz Poddrage 27. junija.   (Nas kraj.   Nase gospodarstvo in nektere zelje o njem.   Naša zastava.)   Pod-draška vas slovi menda po vsej naši dolini in še dalje, to pa zarad tega,   ker je v njej   res mnogo premožnih kmetov; nekaj pa tudi zarad tega, ker ima precej ugoden položaj.    Vas   stoji  ravno   v  sredi   med   poljem in mejami tako, da ni prav daleč v mejo hoditi po steljo, drva in  les  za trte;   pa  tudi   s polja  se   pridelki brez velicega truda izpeljejo.   Okoli in okoli vasi raste trta, nekaj po njivah,   druge   pa  po  nogradih.    Tudi zarad tega,  ker Poddražani jnnogo vina pridelujejo,   se šteje naša vas med prve.    Ze ime Poddraga naznanja, da vas stoji  ravno   pod   mejo (dragami*),   v kterih izvira neusahljivi studenec, ki oskrbuje leto za letom Poddra-dražane   s potrebno   vodo   za  perilo  in   ljubo živinico. Menda ravno to je naše prednamce  nagnilo,   da  so se tukaj naselili.   Res neprecenljive vrednosti je omenjeni potok za našo vas;   ker le on, kdor vode nima,  ve jo po vrednosti ceniti.  —   Pa  ravno   ta  potok jemlje tudi leto za letom vasčanom   neprecenjene vrednosti, kajti vsa gnojnica, rekel bi iz cele vasi, se v njega izteka;   vas   šteje  nad   100  hišnih  številk,   — koliko je tedaj vredna voda od vseh teh gnojišč? — Kdor je že poddraško polje prekoračil, videl je, da je zelo obširno ter da se vsako leto veliko sena prideluje na njem; al ko bi omenjena gnojnica na polje se odcejala, za gotovo se sme reči,   da bi  bilo na  leto za 2 tretjini več sena nego do sedaj, — kolika vrednost tedaj, ki pa v zgubo gre!    Ni nemogoče ne, da se omenjena voda na polje izpelje; mnogo bi res to stalo, pa tudi resnica je,. da bi bili vsi stroški   obilo   povrnjeni.    Da bi se pa to doseglo,   morala   bi   biti  sloga in edinost.    Več gospodarjev sem že slišal reči:   da bi se to doseglo, ako bi se en majhen hribček „Gorica" prekopal. Pa tudi niže na polju bi se  voda lahko  iz potoka izpeljala,   ako bi se zanjo naredil primeren kanal ali vodotoč, po kterem bi se voda o takem času izpuščala,   kadar bi bila najbolj gosta,   to   se primeri   po   dolgi   suši,   kadar naliv dežja pride.   Morebiti, da bodo zanamci bolj na to gledali, kar Bog daj! —  Za drevjerejo so se nekteri dobra vneli, in to je prav; da bi imeli dosti murbovih dreves, ne bi bilo   treba  toliko  skakanja zavoljo perja,   kakor ga je let03 bilo;   koliko drevje  koristi,   ni moč prera-čuniti, za potrebni les, za sadje, za steljo, za senco in za drugo;   in   koliko   bi  še  le   za našo dolino hasnilo,. ako bi bila z drevjem obraščena — zarad silovite burje I Kmetovalci! Le drevje, le drevje sadite, kar je najved mogoče!    Cem bolj bode  naša dolina   z drevjem obraščena,   tem bolj   bo burja moč zgubljala,   in tudi suša bode manj pritiskala. — Naj vrh tega še eno reč omenim,   in   to je  bendima  ali  trgatev grozdja.    Bi li ne bilo bolj prav, da ne bi se vse grozdje ob enem času trgalo ?    Pri   nas   gledajo   gospodarji   sploh,   kdaj   je grozdje v plantah zrelo; med tem pa jim že po nogradih pod zlo gre;   saj  je  vendar  nespametno  z dobrim slabega čakati;   saj   vendar   ne  bo   nobeden  z   zrelimi figami (smokvami) zelenih  Čakal,  da   bi sezorile in bi potem vse na enkrat pobral.    Iz tega sledi,   da naj bi se  zrelo   grozdje  pred  drugim   trgalo.     S  tem  pa   ne trdim, da je moja misel najmodrejša;   naj tedaj to ree drugi bolj umni vinorejci presodijo.  — Naj še konečno pristavljam,   da  tudi naša čitalniška zastava je bila na Vižmarskem taboru s tribarvenimi trakovi in z vencem   od   ljubljanskih   vrlih   Slovenk   obdarjena;   za   to ljubav  se  v  imenu   vseh   čitalničarjev  vrlim Ljubljančankam srčno zahvaljujem.
Ivan J amšek.
*) Zato je bolj prav pisati: Poddraga mesto Podraga.
Pis>
219
V
Iz Črnomlja 24. junija.*) — Tudi nam novi čas ne siplje rožic na pot ustavno , temveč pa čujemo in vidimo žandarjev. Včeraj zvečer so fantje naši po starodavni navadi na vrhu v sadeži kres kurili; obilo se jih je ondi zbralo, peli so, z možnarji strelaii in se pomenkovali v narodovih šegah in navadah ter so prav veseli bili. Al proti polnoči pridejo žandarji, — vendar ker ni bilo treba nikjer redii in miru delati, za kterega so naši fantje sami skrbeli, so odlazili kmalu in mi smo jim vošili lahko noč. Iz tega vidite, da naš c. k. o&rajni glavar grof Chorinskv, nekdaj učenec v pisarnici vašega gosp. Pajka, v vsem posnema mojstra svojega. Da bi le ta dva moža oba tudi v vsem razumela, da ne živimo več v časih absolutizma! — Naš pošteni gosp. Kolbezen mora tudi grenjke požirati in nedolžen mnoga obrekovanja trpeti; po sili hočejo, da on denar daje ljudem, da jim vino kupuje — čemu pa? tega ne ve nihče. Naši ljudje imajo sami zasluženi denar, da si lahko kupico vina kupijo , in g. Kolbezen ni tako denaren mož, da bi ga trosil po svetu! „Pa — ga iz Ljubljane dobiva!" pravijo ovaduhi. Dozdaj žalibog! še nismo nikjer in nikoli slišali, da Ljubljančanje kujejo na nas deželane denar; saj bi menda sami jadi, da bi ga jim mi iz hrvaške granice gori poslali. Ce pa Ljubljančanje! imate res novcev veliko, pošljite nam jih, da bomo boljo živinico gleštali, mašine kupili za poljedelstvo itd.
Iz Predoselj nad Kranjem 2. julija. — Spolnu-jem le dolžnost, da se si. c. k. kmetijski družbi za blagovoljno mi podeljenih 20 gold. s pohvalnim pismom presrčno zahvaljujem. S to zahvalnico naznanjam pa tudi, da smo do sedaj sto dva in trideset tisoč pet sto in šestdeset (132.560) glogovih belinov (belih metuljev) pokončali. Ni jih veliko več videti, pa kteri so še, so tako plašni, da se koj v višavo podajo, ako se jim človek bliža. — Videti je pa po sadunosnem drevju, po peresih, veliko zastavljenih rumenih jajČic, iz kterih se na solncu sredi julija izležejo gosenice. Nosijo mi otroci peresa, na kterih so taka gosenčina jajčica, po šoli pa jih potarejo, da se bolj privadijo jih tudi dorad pokončevati. Perja so že nanesli blizo en jerbas. Poleg tega pa opomnim tudi to, da otroci ne smejo na drevje lesti, da kdo doli ne pade in se ne poškoduje. Kolikor jih pa pri tleh vidijo in doseči morejo, jih smejo natrgati in v Šolo prinesti. Ce jih jim pa stariši po drevju obero in natrgajo, da mi jih več prineso, me toliko bolj razvesele, ker to kaže, da se tudi drugi tega dela po-prijemajo in veliko še ne izvaljenih gosenic pokončajo. **) Bog daj, bi se tudi v naši domovini kmalu vzajemno poprijeli koristnega dela, kakor se to po drugih deželah že godi!                                             J a n. S a j e, učitelj.
Iz  Ljubljane.    (V seji glavnega odbora družbe
kmetijske), ki je bila 4. dan t. m., so se med drugimi obravnavale sledeče važnejše reči. Dr. Bleiweis je poročal, da je gospod minister kmetijstva grof Potočki zopet blagovolil družbi zagotoviti 300 gld. za premije takim kmetom, ki si po poduku kmetijske družbe napravijo dobra gnoj niš ca; ta poduk se bo očitno naznanil in takrat tudi povedalo, na koliko premij se bode razdelilo omenjenih 300 gold.; dalje je gospod minister družbi poslal 600 gold., iz kterih naj se štipendije narede, da grejo pripravni kranjski mladenči letos se na Moravsko umnega izdelovanja predi v a učit;   drugo  leto  hoče  minister  več podpore  dati,   da
*) Zakasnjeao in zato nekoliko okrajšano.                        Vred.
**) Pohvalite, gosp. Saje, tudi v imeau ,,Novic" pridne svoje aolarčke in njihove umne starise, da, z Vami združeni, pa sebi na korist, se tako marljivo vojskujejo s sovražnikom, ki nam pokončuje sadje in poljske pridelke.                                                            Vred.
grejo v Belgijo; — vrh tega je družba dobila še 800 gold. za povzdigo sadje- in vinoreje, 500 gold. pa jej je zagotovljenih za izdelek kmetij ske statistike kranjske. Kako se bojo vsi ti denarji obrnili, bode določil pomnoženi odbor; danes pa je bilo sklenjeno, zahvaliti se si. ministerstvu za blagovoljno denarno podporo, v enacih delih izurjenega gos.p. Schoilmaj er-a pa naznaniti ministerstvu, da bo po načrtu izdelal statistiko. — Na priporočilo ministerstva kmetijstva bode družba iz severne Amerike po c. k. konsulatu naročila si 10funtov semena nove rastline, ki se imenuje Ramie (Bohmeria tenacissima), iz ktere se dela predivo tako lepo, da je platno lepše kot iz navadnega našega prediva in se sveti kot svila. Ker so po popisu tej rastlini naši kraji s srednjo gorkoto in rahlo pešeno zemljo prav pripravni, željno pričakujemo semena, da se skusi tudi pri nas ta rastlina, kteri ne škoduje ne deževno vreme ne suša, in enkrat vsejana več let raste. — Na željo začas. predstojnika poddružnice senožeske gosp. Zelena, da bi se c. kr. deželni vladi vložila prošnja za prepoved in d i vidu e In e (osebne) delitve gozdov, je bilo sklenjeno, gosp. Zelenu naročiti, naj bi prav na drobno popisal škodo take delitve v kraških gozdih. — Za ustanovo na spomin si. Pabsta bode po predlogu gosp. Pregelj na kmet. družba darovala 20 gold. — Prošnja županije železniške, naj bi se v Selški dolini napravila štacija ces. žebcev, je rešil odbor tako , da krepko zagovarja potrebo te štacije pri dež. vladi. — Ker družba kmetijska v Gorici ni dala družbi naši povoljne pomoči na roke, kako bi se mogli na Kranjskem pridelani ko ko ni lahko spe-čati, je dr. Bleiweis opomnil, da je silna in nujna potreba, da družba najde pot, kako bi naši svilo-rejci lahko spečali svoj mali ali veliki pridelek; ako se jim ne odpre taka pot kmalu, bojo zgubili veselje do sviloreje, ktere so se zadnja leta prav živo poprijeli. Na to se vname živa debata, ktere so se udeležili gospodje Peter Kozler, dr. Orel, Lasnik, Scholl-mayr in Jož. Debevec, čigar predlog je naposled obveljal: naj se namreč voli odsek (Kozler, dr. Blei-weis, dr. Orel, Schollmavr in Lasnik), ki prevdari, kako bi se na akcije napravila predilnica v Ljubljani za domačo svilo. — Kako si ministerstvo kmetijstva res na vso moč prizadeva povzdigniti kmetijstvo v vseh razdelkih, kaže uam tudi to , da je z oklicem 17. rožnika razpisalo premije za sviiorejce v cesarstvu našem in sicer premije velike: po 400, 300, 200, 100 in 5 cekinov. Odbor je sklenil, da se ves razpis naznani svilorejcem po časnikih.
—  6 gospodov bogoslovcev je v nedeljo popoldne naredilo na vrtu kmetijske družbe preskušnje iz sadje-, murbo- in sviloreje s prav dobrim vspe-hom; gosp. Prijatelj je tudi že dobro izurjen v mi-kroskopičnih preiskavah. Tudi še trije gosp. preparandi so iz murbo- in sviloreje naredili preskušnje.
—   Od gosp. A nt. Nedveda je 12. delo Offer-toriuui (Benedic anima mea Domino) za samospev z orgijami ali fisharmoniko prišlo ravnokar na svitlo; cena mu je 40 kr.
—   Dolga pravda je tedaj končana: v Senožeče in Kostanjevico pridete c. k. sodniji spet nazaj.
—  Huzarji, ki so po jančji in vevški dogodbi prišli mir delat v okolico ljubljansko, so šli spet nazaj, ker niso nikjer nič nemira našli in so se sami čudili, čemu da so prišli.
—  (Kako dunajski časnik 7)Vaterlandu v 182. listu nase šolske inšpektorje klasificira.) „Razun gosp. Močnika, Raktelja in Bohma — pravi — ki so znani kot zel6 iskreni učitelji, vsi drugi niso izvrstni izvedenci (Fachmanner).    Ali se more  to  morebiti od grajščaka
220
reči, ki ima le to zaslugo, da je pridno hodil šolske preskušnje poslušat? on je prijatelj šolstva, a izvedenec ni. Ali je izvedenec oni gospod, ki pri prvi svoji inšpekciji še tega ni vedel, kaj in koliko se uči v prvem razredu, in je v 3. razredu govoril o „halbvergangene Zeit", čeravno že blizo 15 let v šoli ne rabijo več tega izraza, in kteremu manjka priljudno obnašanje do otrok tako, da so deklice v glavni dekliški šoli, ko je iz-praševal, pred njim se tresle kakor pred bavbavom? Neki drug teh malo spretnih izvedencev je bil pred malo leti od visocega gospoda priporočan njegovemu predstojniku, naj ima potrpljenje ž njim, zato, ker je včasih enmalo prismuknjen; vendar je isti visoki gospod mu zdaj pripomogel do časti šolskega inšpektorja. Neka druga bistra glava ni mogla na navadna vprašanja pri učiteljskih konferencijah odgovora dati; da bi pa ta mož vendar ktero zadel, ker si je domišljeval, da je prvak med vsemi, je skrive vzel izdelano nalogo svojega soseda in po tej naredil svojo; znal pa se je tada-njemu šolskemu nadzorniku dobro prilizniti in po tej poti je slovel za enega najboljih učenikov, čeravno je kot izvedenec ,,tabula rasa". Taka je tudi z nekim drugim teh gospodov; ko je glas počil, da je izvoljen za inšpektorja, so vsi sosedni učitelji vskliknili: a to ni mogoče! — Britko bi bilo za našo deželo in za naš narod, ako bi ne imeli boljih učiteljev kakor so ti inšpektorji, in čuditi se moramo vladi, da je prezrla toliko izvrstnih in skušenih učiteljev in šolske inšpektorate z malo izjemami izročila manj sposobnim osebam."
—   (Kolosalno tatvino Čez 3000 gold.) so k sreči prestregli še v zadnji uri, ko se je imel tat posloviti od štacune. Gospodarjev hlapec, pometaje štacuno v špitalskih ulicah, predno se je imela po razprodanem blagu zapreti, je po naključbi zadel pod štelažami na zaboj, v kterem je bil skrit kos platna, ki je odkril potem veliko tatvino v denarji in blagu nad 3000 gold. doprinešeno v 5 mesecih. Plahi tat je sprva hotel tajiti, al kmalu je razodel — zaklad svojih dolgih prstov, ki se je povrnil lastniku; ali je pa to, kar se je dobilo že v tuji hiši, tudi že vse, bode preiskava kazala. Ta človek je nemšk turnar, ki je bil tudi na Jančjem. Zakaj „Laibacherica" in „Tagbl.", ki stakneta sicer vsako nerodno bolho, ne zinita ne besedice o tej tatvini, ki je šla iz ust do ust po mestu, to pač ugane vsak sam lahko.
— (Skrb za ljubljanske Slovence) gosp. Pajka je tako velika, da, zvedši, da gre kaka družbica na deželo, pošlje kar žandarje in služabnike na tisti kraj. Tako je bilo spet v nedeljo popoldne na Igu. Mi gosp. Pajku za gotovo moremo povedati, da taka „skrb" ljudi bolj draži kakor miri.
—   (Poberki iz časnikov.) Dunajskemu časniku „Wanderer" se iz Ljubljane piše, da se tu snuje med „mladoslovenci" demokratično društvo, ki bode v združbi z mariborskim slov. političnim društvom pobijalo neliberalne namene Bleiweis-Costove in pa klerikalne vpljive. Graška „Tagespošta" in po njej „Lai-bacherica" ste brž slavo zapeli „demokratom ljubljan-sko-mariborskim", rekši, da ž njimi se bode dala pametna beseda govoriti. Pravijo, da je g. Germovnik spustil to časnikarsko raco na bajer „Wandererjev", od kodar je brž letela v močvirje „Tagesp." in „Laib." — Grof Anton Auersperg (Anastazij Griin) je pisal te dni delavcem v Berolin pismo, v kterem roko, ki jo nemški sever podaja nemškemu jugu, srčno stiskuje, ter med drugim v tem pismu pravi, da nikdar ne bo vgas-nila v njem vera do tiste nerazrušljive skupnosti, v ktero se preje ali pozneje zediniti mora to,
kar ne razločljivo skupaj gre in kar na vso moč skupaj tišči. — Ko bi pač kak Slovenec enako pismo pisal delavcem v Moskvo, kako bi kričali: pan-slavizem! zarota! hochverrath! itd. Dvalizem je res vstvaril dva vatla. — Kako pogačo hočejo Nemci peči Slovanom, temu očitna priča je spet list dunajske „N. fr. Presse" od 1. julija, ki pravi: „Ravnopravnost narodov, vzajemno spoštovanje pravic, bra-tovstvo itd.: so v teoriji (besedi) res lepe reči, al v djanji peljo v pogubo Nemčije". In v istem listu beremo svet: „V politiki je bolje krivico delati, kakor komu drugo lice nastavljati." Cujte Slovani take glasove v nemškem listu, ki je z vlado v ozki zvezi! Ali niso to glasi judovskih pisarjev, ki Avstrijo v pogubo tirajo? — Nič surovejši kot judovski listi te baze, je pa dunajski soldaški list, kteremu je ime* „Wehr-zeitung", ki je o jančji in vevški dogodbi tako predrzno , tako neumno in surovo pisal in gnoja nakidai na slovenski narod toliko, da — ako bi pisač tega sestavka organ bil armadi avstrijski — bi obupati morali nad Avstrijo! — Hvala Bogu! da so vendar tudi drugi nemški časniki, kterim se gnjusi tako časnikarstvo. Tako dunajska „Sonn- und Montagszeitg." piše: „Avstrijsko vladno časopisje je tako hlapčevsko kakor nobeno drugo na svetu. Laž, prevara, hinavstvo in surovost, to so lastnosti tistega časopisja, za ktero daje vlada iz davkov na leto več kot pol milijona gold. Mi obžalujemo grehe vladine, a zaničujemo stanje njenega časopisja, ktera le demoralizuje in pomaga gnjilobo političnega življenja še množiti." Po pravici praša „Slov. Nar.", kaj pravi „Laibaherica" in „Tagblatt" k temu popisu?