Ptštnina plačana v gotovini Irbftja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, la inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dla Redakcija in uprava: Celje, StrDSsmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Teiefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 7. Celje, petek 20. januarja 1933. Leto XV. Dneva „Jadranske straže" v Celju Tukajšnji mestni odbor »Jadranske straže« si je nadel nalogo, da bo vsako leto priredil po možnosti enega do dva dneva, ki bosta posvečena našemu ttiorju in Primorju. Tako se vršita letos prvič dva taka dneva. V soboto 21. t. m. ob 15. se bo vršilo primerno predavanje v risal- nici tukajšnje meščanske šole aa vso osnovnošolsko mladino. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. dopoldne slično propa- gandno predavanje za učence srednjih, strokovnih in meščanskih Šol. To pre- davanje se bo vršilo v veliki dvorani Celjskega doma. Predavanji bodo po- jasnjevale skioptične slike iz Dalmacije. Mladini bo predaval glavni tajnik *Jadranske straže« g. prof. dr. Ivo Rubič iz Splita. Glavna prireditev pa bo matineja v nedeljo 22. januarja ob 11. dopoldne v veliki dvorani Celjskega doma. Pri matineji, ki se bo kakor tudi ostali dve prireditvi, vrSila pod geslom: »Cuvajmo naše morje!«, bado sodelo- vala tudi celjska narodna društva, tako moŠki zbor pevskega druStva »Oljke« in mladinska sekcija društva »Soče«. Spored matineje je sledeči: 1. Po- zdravni govor. 2. Hajdrih: »Morje Adriiansko«. 3. Recitaciji; govorni zbor »Soče«. 4. Osnove naše primorske ideologije, predava prof. dr. I. Rubič. 5. Skioptične slike »Split in okolica«. 6- Marinkovič: »Na Adriju«. »ežižče prireditve je predavanje glavnega tajnika »Jadranske straže« L¦ Prof. dr. Iva Rubiča iz Splita. Preda- vatelj je najboljši poznavalec nacional- "ega problema Dalmacije in je o tem l2dal tudi tehtno knjigo : »Italijanstvo Dalmacije in otokov« v našem, fran- coskem, nemškem in angleškem jeziku. Narodno javnost pozivamo, da se polnoštevilno udeleži teh prireditev, da se bo tudi pri nas čulo, da je morje res naSe in da se zavedamo v polni meri devize »Čuvajmo naSe morje!«, ki je napisana na praporu naše velike in edine pomorske nacionalne organi- zacije »Jadranske straže«, ki stoji pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. pre- stolonaslednika Petra. V nedeljo dopoldne vsi v Celjski dom ! Hilda Holovska v Celju DovrSenost ritmične igre, nadvse rafinirana izvedba likov in skrajno napetih težkih skokov, lokov in vrt- Ijajev, piruet in spiral, ter najtežjih raznožk in raznožnih skokov, vse to in še marsikaj nam je pokazala naša nadvse ljubka in simpatična inlada prvakinja, Hilda Holovska, rojena 29. apriia 1917., je Dunajčanka in je posetila Celje v sprenxstvu svoje ljubeznive in ustrežljive gospe mame, ki je ob- enem tudi njena menežerka. Prispe- )a je iz Gradca, kjer si je v nedeljo 15. t. m. z 22 točkami viška nad dru- gimi slovitimi drsalci v drugič pri- borila prvenstvo Avstrije v umetnem drsanju. V ponedeljek 16. t. m. zve- Cer in v torek 17. t. in. opoldne jo na- stopila tudi pri nas ter nam prav na- zorno pokazala dovršenost v umet- nern drsanju, ki je pri nas bore malo znano. S tem nam je jasno pokazala, ^aJ je hvaležnost za izkazano ji go- stoljubnost in prijaznost, ki jo je la- ?* v. poletnih mesecih uživala v na- yetlri mestu. Zares posnemanja vred- !?° z^ marsikoga drugega prav iz na- s^ s^edine. Če pomislimo, da je na- stopna ta dražestna mladenka prav rez vsake odškodnine, moramo to še prav posebej ceniti. Njena produk- ClJa je bila za vse, ki smo^jo videli, llzitek prve vrste. Da smo laliko po- sebno ponosni na to, da se nam je P°srečiia prireditev s Holovsko, do- «azuje dejstvo, da so hoteli ljubljan- s*i sportni krogi ml ado prvakinjo na Vsak naCin dobiti tudi v svojo sredi- no, da bi tudi tani gledali in uživali j njeno veliko znanje. V ponedeljek 16. t, m. kmalu po 20. se nam je prvakinja predstavila v j rdečein baržunastem kostumu, mal- ce pocapljala v nervoznosti, ker god- ba še ni funkcijonirala ob točno na- povedanem času in nekako v zadregi in v opravieilo zaradi tega vpi'asaia: »Ali ni Vaša publika že nestrpna — pri nas bi bil že hrušč-------,« - - se malo še pozibala na drsalkah kakor na perotih in že odbrzela po ledeni gladini v piavcn jug-sever, se zaokre- nila v lalinem loku, parkrat s koni- ) cami drsal'k izdatneje pritisnila v j ploskev, kar ji je dalo vehementen zalet, in že je končala prvi li-k v So- njinem skoku, s katerim si je prido- bila tudi prvenstvo. V neverjetni prožnosti, brez vidnega napora je dr- sela že zopet po gladini in marsikdo je bil /. oč.mi še vedno pri'kovan na. ono mesto, kjer je jedva končala prvi lik. Že zopet drsi, vse je tiho in pridržuje sapo in komaj sliSno brzi Holovska v skoroda neverjetnih fi- gurah najpopolnejše l-itmike, po žal v slabi razsvetljavi se zrcalujočem ledu. Prvakinja zai-es mojstrsko ob- vladuje vse like, jih izvaja s skrajno eleganco in estetiko, tijene »raznož- ke« so brezprimerno eksaktne, »trte« in »šestila«, vezana z raznimi plesni- mi koraki, so ritmično popolna. V reportoai'ju je imela tudi težko »se- dečo menjajočo pirueto« in težavni ter nevarni skok »Axel Paulsen«, skok, s katerim je sicer malo štedila, tako kakor z »raznožnim skokom«, ki je prav tako riskanten. Toda če upo- števamo, da je Holovska nastopila tu pri nas zgolj iz prijateljskih nagi- bov in ker stoji pred zelo težkimi nalogami, pred prvenstvom za Evro- po in pred tekmovanjeni za svetovno prvenstvo, je to popolnoma razum- ljivo in upravičljivo. Mlada prvaki- nja je mirnega značaja, a prav od- ločna kljub svoji mladosti. Pred na- stopom je malce nervozna, po pro- dukciji pa brž zopet uravnovešena. Pred nastopom se zdržuje uživanja hrane in tudi nikakih mamil ali ke- mičnih preparatov ne jemlje, niti »Kola« pastil ne Ovoinaltina. Obisku- je na Dunaju akademijo za upoilob-. Ijajočo umetnost. Glavni predmeti so ji ritmika, gimnastika in akrobati- ka. Izjavlja. da ji je najjaeja gonilna sila za dosego uspehov dobra volja, smotrena hrana, v času treninga in v seziji najstrožja dieta, mnogo lju- bezni in veselja do stvari, po težkih nastopih na male količine alkohola; to, pravi mlada Holovska, so skriv- nosti njenih uspehov. V poletju goji lahkoatletiko, ritmiko in ritinične plese. Drsanju se je posvetila z os- inimi leti. Ljubko prvakinjo je ob njenem pr- vem nastopu v ponedeljek zvečer na drsališču pozdravil v imenu priredi- teljev g. dr. Juhart ter ji izročil dva šopka rdečih nageljnov in mal spo- minf.ek na Celje, radiranko slikarja Seebacherja. Prireditev je bila na dr- sališču SSK Celja v mestnem parku in je v vsem prav dobro uspela, le organizacija na prostoi*u je bila malp pomanjkljiva in tudi razsvetljava je kazila efekt lepega večera, dočim je bila druga prireditev v torek popol- dne v tem pogledu boljša. Holov&ka sa'ma pa je pri večerni produkxiji bolj ugajala. Bila je bolj sveža in ko- rajžna. O kakovosti ledu in lepem prostoru se je izrazila pohvalno. Prireditev je bila zares posrečena zamisel in nam je v tej mrtvi sport- ni seziji pripravila lepo razvedrilo in nepozaben užitek. Zato mladi prva- kinji naša najtoplejša zahvala, prire- diteljem pa naj bo ta nastop Holov- ske v vzpodbudo, da nam prirede še kaj sličnega v letošnji drsalni seziji, saj smo videli, da imamo za ta lepi sport zares mnogo smisla. — c DOMAČE VESTI (I Zveza zadrug gostllničarskih ohr'd za di.avsko banovino je bila : ustanovljena 18. t. in. na ustanovnern j občnem zboi-u v Ljubljani kot enot- j na organizacija n a mesto dosedanjih zvez gostilničarskih zadrug v Mari- boru in Ljubljani. Za predsednika nove Zveze jc bil izvoljen g. Ciril Majcen iz Ljubljane, za podpredsed- lika g. Gjuro Valjak iz Maribora. Prihodnji rodni občni zbor Zveze bo v Celju. d Novi srebrni novci po 50 Din pridejo to dni v pro.met. Novih i>re- brni'kov bodo zaenkrat nakovali 11 milijonov komadov v vrednosti 550 milijonov dinarjev. (I Ko>zni sejem ho v ponedeljek 23. t. m. v prostorih velesejma v Ljub- ljani. Kot kupci so javljeni domači in inozemski intei'esenti. (I Pristojbine za tombole in srečo- love. Kr. banska uprava v Ljubljani opozarja vsa društva in privatne osebe, ki vlagajo prošnje za priredit- vp tombo), srečolovov in sličnega, da je po § 12., točki 3. zakona o naknad- nih in izrednjh kreditih k proraču- nu državnih izdatkov in dohodkov za 1. 1932/33 (Službeni list St. 16-3 iz I. 193.'].) tarifna postavka 99 c povi- šaiia od dosedanjih 25 Din na 50 Din. d V dobi napredka napravi človek, ki ne neguje svojih zob, dvojno slab utis, duevno čiščenje z odlično osre- žujočo Chlorodont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba Din 8.—. (I Dunajska vremenska napoved za soboto 21. januarja: Severne Al- pi : Padec temperature, sn«g bo po- jenial, severovzhodni vetrovi. Vzhod- ni rob Alp: Padec temperature, po- nekod morda še sneg, snežni zame- ti, živahni severovzhodn^ vetrovi. Južne Alpe: Pojemanje oblačnosti, severovzhodni vetrovi. Splošni vre- inenski izgledi: Pojemanje oblačno- sti, pozneje padec temperature. Celje in okolica c Krajevna organizacija JRKD za Celje-oh.oU.co je imela v torek 17. tm. zvečer dobro obiskan sestanek v po- sebnl sobi gostilne g. Perniozerja v Gaberju. Predsednik krajevne orga- nizacije g. inž. Ivo Krulc je uvodo- ma poročal, da je bil na sestanek povabljen tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki pa je moral od- potovati v Beograd, da prisostvuje sejam odbora za proučitev zakona o občinah. Predsednik je nadalje ome- nil splošno ogorčenje, ki ga je vzbu- dila v vsej javnosti seperatistična akcija dr. Korošca in njegovih oprod. Predsedniku vlade gosp. dr. Milanu SrSkiču je bila poslana protestna br- zojavka, v kateri se obsoja protidr- žavno početje separatistov. Razvila se je tudi živahna. debata glede brez- poselnosti in priključitve okoliške občine k mestni. Obč. odbornik gosp. Franjo Wltavski} je poročal, da je starešinstvo občine Celje - okolica pred kratkim sklenilo, da prebival- ci okoliške občine ne vidijo nobene potrebe po združitvi z mestom, ker so gospodarsko dovolj močni, da tvo- rijo samostojno občino. Ako pa bi se z novim občinskim zakonom zahte- vala združitev, se naj združi z mest- no občino celokupna okoliška obči- na in ne samo nekateri deli. Enak sklep je bil sprejet tudi na članskem sestanku. Krajevna organizacija bo pričela v najkrajšem času prirejati članske sestanko po vaseh s preda- vanji, ki bodo zanimala vse sloje pre- bivalstva. Organizacija vabi vse na- rodno-zavedne okoličane k pristopu v JRKD, kajti čim več bo imela Cla- nov, tem lažje bo dosegla, da se bo- do upoštevale upravičene želje in zahteve okoliškega prebivalstva. c Proslaya bogojavljenja se je vr- žila v četrtek 19. t. m. tudi v Celju. Ob pol 10. dopoldne se je zbral pred rerkvijo sv. Save na Vrazovem trgu Častniški zboi-, častna četa vojakov s polkovno zastavo ter mnogo civil- nega prebivalstva. Pred cerkvijo je bil postavljen leden križ in dve veli- ki posodi z vodo. Po bogoslužju se je razvila procesija iz cerkve. Prota g. M. Čudič je zunaj opravil molitve in blagosiovil vodo, častna četa pa je oddala pet salv. Verniki so nato za- jeli blagoslovljeno vodo v steklenice in jo nesli domov. Prota g. CuU.ic je v sredo 18. t. m. blagoslovil sobe v vojašnicah in stanovanja vernikov. Prihodnje leto bo šla procesija na praznik bogojavljenja iz cerkve sv. Save po Jurčičevi ulici do Savinje, kjer se bo vršil obred blagoslovlje- nja vode. c Predavanje sklad«telja prof. A. Dobroniča. V ponedeljek 1G. t. m. zve- čer je predaval na Ljudskem vseuči- lišču priznani hrvatski skladatelj in profesor Glasbene akademije v Za- grebu g.*Ant. Dobronič o temi: »Na- cijonalna ideja v zapadni in naši glasbi«. Gosp." predavatelj je obširno orisa! razvoj glasbe zapadnih naro- dov Italijanov, Francozov in Nem- cev ter slovanskih narodov, pred- vsem Čehov in Rusov; nadalje je go- vorll o razvoju jugoslovenske glasbe in o tujih vplivih nan jo! Posebno ob- širno pa je opisal dobo zadnjih 16 let, ko smo se Jugosloveni tudi v glasbi pričeli otresati tujih vplivov in ustvarjati &vojo umetno glasbo na osnovi našega näjveCjega zaklada, na- še narodne pesmi. Predavanje je bi- lo žal le srednje obiskano, dasi bi ga naj bil" slišal vsak naš izobraženec. Navzoči so nagradili predavatelja z živahnim odobravanjem. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 23. I. in. ob 20. bo predaval v ri- salnici meščanske sole prof, gospod Branko Rudolf iz Celja o »Start in novi Ritajski«. Predavanje se bo vr- šilo ob številnih skioptičnih slikah. c Koncert Mirana Vihra. Mladi vi- jolinski virtuoz Miran Viher, goje- nec Glasbene Matice v Celju, ki je koncertiral z izrednim uspehom že večkrat doma in v oktobru tudi pred inozemsko kritiko, bo priredil 1. fe- bruarja koncert v, Celju, ki bo brez dvoma glasben dogodek. Podrobno- sti bomo še objavili. c Sokolsko društvo v Celju poziva svoje članstvo, da se v obilnem šte- j vilu udeleži v nedeljo 22. t. m. ob 11. dopoldne matineje, ki jo priredi me- stni odbor Jadranske straže v veliki dvorani Celjskega doma. c Obvezna telovadba za trgovski naraščaj. Združenje trgovcev za me- sto Celje opozarja vse člane trgovce, ki zaposlujejo vajence ali vajenke, da je telovadba na trgovski nadalje- valni šoli obvezen predmet in da morajo vsi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati telovadni pouk eno uro na teden. c Prva letošnja seja okoliškega ob- činskega sveta bo predvidoma v sre- do 25. t. in. ob 18. v občinski posve- tovalnici na Bregu. c Svetosavska zabava bo že v so- boto 28. t. m. in ne 4. februarja, ka- kor je bilo prvotno določeno. Odbor prosi celjska društva, da bi blago- volila upoštevati to spremembo. Sol- s'ka proslava sv. Save bo v petek 27. t. m. dopoldne. c Pomožna akcija za Celje in oko- lieo bo v najkrajšem času izdala blo- ke z listki za 1 Din, 50 in 25 par, ki jih bodo lahko stranke delile podpo- re potrebnim. Listki se bodo vnov- čevali s kontrolo. c Izum domačega obrtnlk«. Gosp. Josip Turin, uglaSevalec klavirjev y Stran 2. »Nova Doba« 20. I. 1933. Štev. 7. DAME: Krasne Crepp de Chine po Din 39*-¦-, svilcno perilo, flor nogavice, unietno svilo nudi po zelo znižani c ni i GOSPODJE: Črno sukno specijalitelo za oblcke, frak srajce ; iz Iastne tovarne, inodne nogavice, kr.-ivate ild. ' tvrdka Franc Do bovičnik, Celj e, Gosposka uliea IS Celju, je izuinil zelo praktične dvo- delne tablice, ki naj bi preprečevale tatvine koles in sicer na sledeči na- čin: Vsako kolo naj dobi na vidnem mestu na. kolesu tablico z evidenčno števiiko istočasno z legitimacijo. Ta tablica ima po sredini prerezano šte- vilko; spodnjj del številke se pritrdi lako na kolo, da jo ni mogoCe z lab- koto odstraniti, zgornji del je pa ta- ko pritrjen, da naredi vidno celcto števiike. Ako pusti lastnik kolo kjer- koli, odvzame zgornji del številke tor ga vtaknc v žep. Vsaka vožnja s po- lovično številko ali brez nje naj bo prepovedana ter naj vsak varnostni organ ustavi takega vozača. Uved- ba te vrste evidenčnih tablic bi bila zelo priporočljiva. c Predavanji za i otoamaterje se bosta vršili v tore'k 24. in sredo 25. t. .m. ob 20.30 v trgovski Soli v Celju. Predava.nji ])riredi zimsko-sportni odsek Savinjske podružnico SPD. Vstopnine ni. Pri tv. Vegi & Bevc, Celje Creppe de Chine v vseh glav. barvah po Din 39- Tovamiška zaloga moškega perila. Srajce od 22 Din naprej. Tovarniška zaloga nogavic. Nakup zelo u god en. c Kadilei v celjskem srezu so lani pokadili cigaret. cigar in tobaka v vrednosti 12,410.897 Din ter porabili za 100.175 Din cigaretnega papirja. j Največ je bilo prodanih cigaret »Sa- va« in »Zeta«. Za vžigalice so potro- Si!i v srezu 1,332.900 Din. c 40. redni občni zbor Savinjske podružnice SPD bo v eetrtek 26. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih Narod- nega doma v Celju. Poleg obifnjnih točk je na dnevnem rdu tudi volitev novega odbora za dobo prihodnjih treh let. Posebno zaradi volitve so člani vabljeni k Cim števiUiejši ude- ležbi. ( Krajevna protituberkulozna liga v Celju bo im ei a v četrtek 20. t. m. ob 20.^ v mestni posvetovalnici na magistrate svoj redni letni občni /bor z naslednjim dnevnim redom: 1; C.ilanje zapisnika zadnjega obč- nega zbora; 2. poroCilo funkeijonar- -jev; 3. poroeilo preglodnikov; 4. vo- •litev predsednika, upravnega odbora in tpreglednikov računov; 5. volitev delega.tov za glavno skupšCino Osred- njo lige; G. poročilo o akeiji za zgrad- bo azila za jetične bolnike v Celju; ¦'7. shičajnosti. c Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju bo inielo svoj redni letni obC- ni zbor na Svečnico 2. t. ni. ob 14. v gasilskem domu v Gaberju. Na dnev- nem redu je tudi poroCilo o ustano- vitvi sanitetnega oddelka in o sani- tetni službi. <¦ Celjsko poverjeništvo Saveza grafienih delavcev bo imelo svoj red- ni letni občni zbor v soboto 21. t. m. ob 20. v resta-vrariji v Narodnem do- mu. c Združenje obrinikov gostilničar- skih podjetij v Celju bo inieio svoj redni letni obeni zboi- v petek 3. fe- bruarja ob 14. v hotelu »Pošti«. - •' c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje opozarja vse svoje Clane na ne- davno ustanovljeno razsodšče ob- ra^unskega urada za trgovino, obrt in industrijo (Schiedsgericht der Verrechnungsstelle für Handel, Ge- werbe und Industrie) na Dunaju I. Elisabethstrasse 2(>. Tako razsodišče, ki je posebno sposobno za poravna- vo sporov, ki nastanejo pri eksport- ni kupeiji, ustreza potrebam gospo- clarstva. To razsodišče priporočamo vsein interesiranim krogoui. Pristoj- bine razsodišča so izredno zmerne. Tudi »Oesterreich isebes Handels- museum«, centralna zveza za zuna- njp, trgovino, Dunaj IX., Berggasse iß, zelo poceni posreduje za ino- zeniske upjiike. c Zadruga državnih uslužbencev za naba,yo kredita r. z. z o. z. v Celju vabi na svoj redni občni zbor, ki se b.p vršil v torek 24. t. ui. ob 20.30 v prostorih restavracijc Nabavljalne zädruge v Prešernovi ulici z običaj- nim dnevnim redom. c Društvo absolventov drž. trgov- skih šol v Celju priredi v soboto 21. t. m. zvečer plesne vaje v vrtni dvo- if)ni hotela. »Evrope«. c Geljski natakarji bodo pi'iredili v soboto 21, t. m. ob 20. v veliki dvo- i'a.ni Narodnega doma I. natak^rski ples, katerega čisti dobiček je name- njen za olajšanje bednega stanja brezposclnih natakarjev. Igral bo priznan jazz-band. Vstopnine ni. Pro- stovoljni prispevki se hvaležno spre- jemajo. Obleka poljubna. Prireditelji prosi.jo za čim večjo udelezbo. c Vse delodajalce, ki morajo pla- čevati uslužbenski da.ve'k v davčnih znamkah, poziva davčna^ uprava v smislu čl. 100. pravilnika k zakonu o neposi'ednih davkih, da ji predlo- žijo knjižice svojih uslužbencev za uslužbenski davek najkasneje do konca februarja 1933. v pregled. Za delodajalce, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bo davčna uprava ne- plačan uslužbenski davek sama ugo- tovila na podlagi uradnih podatkov, ki so ji na razpolago. Razen tega bo davčna uprava postopala proti do- tičnim delodajalcem po kazenskih doloCilih čl. 142. zakona o ne})osred- nili davkih. ( Izletniški vlak na Dunaj. »Put- nik« v Zagiebu bo priredil od 2S. ja- imaj'ja do 2. februarja izlet s poseb- nim vlakom na Dunaj. Vlak bo od- hajal iz Celja 29. januarja po polnoßi in bo prispel na Dunaj okoli 8. /.ju- traj. Z Dunaja se bo vračal 2. febru- arja ob 8. zjutraj s popoldanskim }>o- stankom na Semmeringu in bo pri- spel v Celje 3. februarja okoli i. /.ju- traj. Za izlet je potreben redni potni list. Prospekti, informaeije in prija- ve najkasneje do 23. t. m. pri »Put- uikvu- v Celju. v arnpulali, najnčinko- vitejši p!in- ski strup za lisice, nadalje svež se'dowv drogeriji SANITAS, Celje c. žetev smrli. V tore'k 17. t. m. je umrl v Celju (Kapy^cinska ulica; 1) \ v 59. letu starosti znani trgovec in i gostilničar g. Franc Berger. Istega ( čno lekaruiško siužbo ima od sobole 21 t. m. do vSietcga (Jtitka 27. t. m. lekarna »Pri orlu-< na Glavnem trgu. c GasiJno in reševalno društvo v CeSju. Tedensko gasilno in reštvalno službo ima od nedtiie 22. t. m. do v§tete sobote 28. t. m. IV. vod pod .poveljstvom g. B. Schlosserja, resevalno službo p-rf II. skupna. Inspekcijsko ••lužbo ima v januariu načelnik g'. Ivan Jellenz. Mimogrede ... ste morda te dni ostrmeli, ko ste či- tali, da se je nekje v bogatem Bana- tu, kicenem Sremu, ali pa v valovi- tem Zagorju, ako ne celo v razbiir- kani Sloveniji, obesil velik vir.ograd- nik, ki je, — dasi neverjetno visoko ceinentiran —, žalcstno spoznal, da ne taa moyel popltl svojeg« piiiiielKu. No, če so vas punktacije, pastirski listi, koroški pevci, papeževe bule, svctrletna vrata ali druge zadevšči- sie tako zmešale, da niti tega dogod- ka niste zapazUi, pa naj jaz izprcgo- vorim o njeni. Morda se še kdo izmed vas spomi- nja, da je bila letina vina 1932 kaj obila in jaka. Votlstva šol se že sedaj bojijo, da bi znal priti leta 1939. kaj slab materijal na vrsto. Seveda, če ne bo pameti in vzdržnosti pri — pijači. Torej, kako je z možakom, ki ga je toliko pridelal? . . . Vino nima cene; to je znana reč. Delo, strah in up ti pride na toliko. Dobiš pa samo pri prav dobri kaplji toliko, da U kaj ostane. Seveda, če si prodal. In ce ne? Potem je pa tvoj — obup. In vidite, ginljivo je to: Naš mejaš se je zaprl v obupano klet in je pi!, pil liki žolna. Ker je bil prUeten, je videl, da mu prej poide življenjo ne- go pijada. Obletavali so ga vinski du- hovi. in zasenčevali. Sedel je na gan- tarjih, se tavaje vzdignil, in popel se je opotekaje se pod kljuko v zidu. Povzdignil se je in je obvisel, Tako je menda bilo . . . Sedaj pa poglejmo drugo stran te- ga listn! Zakaj nah sosed ni začutil blagadejnega nagona dobrotijivosU? Kar tja v en dan pušča za seboj ga- lerije sodov in umre morda brez opo- roke ali ceio brez sorodnikov, ki bi gotovo z veseljem žalovali za njiin. Mar/ ne bi tako-le komu izmed nas, ki niinamo vinograda, zapustil kake- ga sodeka? Saj nismo tako neskrom- ni in po/resni, da bi moral biti kar štrtinjak. še polovnjaka ne bi zahte- vali. Ampak kako vedro bi se pa pri- leglo; ali vsaj putrih. Poslal bi natn: tranko Celje. In 6e ne, za voznino bi že, če bi bilo Intro po prvem, kako zbrali; ali bi pa šli po noči no skrivaj po posodu. Tako sredi mesecsl; proti koncu pa bi se poslužili tndi sile. Tako pa nič. Cut socialnosti in pravičnosti še ni prodrl v vse plasti- To smelo trdim. Kako bi bilo sicer morjoče, da en sloj pije na žive i» nirtve in se potem obesi, dočim nas iß}% ia žeja, pa — le živimo. Štev. 7. >Nova Doba« 20. I. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskcga gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Novak Vladimir, učitelj gimnastike na realki v Sarajevu in gimnaziji v Mostaru, je baje po vojni pouCeval v Srbiji klasično filologijo, iz katere prej ni imel izpita. J o š t Anton jc služil na hrvatski gimnaziji v Pa- zinu, na samostojnih nem.-sl. gimn. razredih in na drž. realni gimnaziji v Celju, bil po š. 1. 1919/20 upo- kojen, reaktiviran v š. 1. 1925. za gimnazijo v Tusli, odtod oktobra 1929 premeščen na gimnazijo v Ko- čevje, kmalu nato prestavljen v Ljubljano na III. re- alno gimnazijo, kjer je bil po š. 1. 1931/32 upokojen. Prof. Peter II o 1 o e e k je bil r. 1. septembra 1883 v Sp. Šiški, prišel v Bosno februarja 1910 kot suplent na Veliko gimnazijo v Sarajevu, kjer je ostal do sep- tembra 1915, ko je Oil premeščen na gimnazijo v Mo- stavu. Tu je služil do konca š. 1. 1918/19. V začetku š. 1. 1919/20 je bil sprejet v službovanje v Slovenijo in dodcljen realni gimnaziji v Ptuju, kjer še dancs siuži. O prosesorjui Viktorju Paternois,tru mi je poslal g. dhektor Kadunc iz Maribora sledeCe po- datke: Prof Paternoster je bil roj. v Krškem (1880?), dovršil državno gimnazijo v Ljubljani in tarn istega let a (1903) maturiral. študiral je v Gradcu klasiCno filologijo. Služboval je v Tuzli in Banjaluki, kjer je umrl. Bil je zelo kolegijalen in prijatelj dijakov. B) Na strokovniti Šolah, višjih in nižjih. 1. Na »KatoliCki bogosloviji u Travniku« od jeseni 1890 do jeseni 1893: O. Fr. Ks. Slavic kot njen prvi ravnatelj; isti tudi ravnatelj jeseni 1893 v Sarajevo premeščene teologije od 1899 do 1908. 2. Na »Š e r i a t s k i sudaßki školi u Sara- jevu«, osnovani 1887: Emilijan Lilek (1888—1902) in Janko Seunik (1895 do 1904). Prvi je predaval zgodovino in zemljepis, di'Ugi pa matematiko. 3. Na »Državni trgovski akademiji u Sarajevu«, osnovani 1911: Slavko Reich 1914/15, Mihael Primcod 1.1928. do danes kot profesor za nemSki jezik in Urankar Pavel, 1932 s srednje tehniške sole v Ljubljani. (Dalje prih.) Potem ste pa ono s tisUm vrvar- skim pomočnikom v spodnjih kra- jih tudi prezrli? To je še le tic! Sta- vil je s prijatelji, da bi pojedel šti- rideset trdo kulianih jajec in pol hleba, pa popil liter vina; seveda, če bi bilo. Pa so šli na to, in — vse po- šteno plačali. Kajti mladenič je vse pospravil in razen tega popil še tri hladne pokalice, da ga ne bi preveč vročina. To je vse v redu. Ampak kaj pa bo s tern človekom, ki je zelo slaboten in mršav, ter mu gre še le dvajset in eno leto? Dečko se še zna naredi- ti, in potem bo nevaren za akolico in občo prehrano. Namreč: Na'vad- nemu zdravemu odraslemu človeku je liostroženo s tretni jajci in kosom kruha. To je čisto dosti; a vina itak ni treba piti tistemu, ki ga nitna. Se- daj pa ti ta nesnaga sama obžre tri- najst drugih. Kam pa pridemo v da. našnjih časih s takimi želodci? Kdo nas be redil? Dfl bi Ml vsaj za primerno korist! Tafco pa §e n*č ne venio, kaj imamo prttakovati od njega. Upajmo. da bomo skoro kaj videli, da uam ne bo pojedenega žal! Sport t Izredni obeni zbor SSK Celja bo v ponedeljok 23. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Zaradi ve- like važnosti tega občnega zbor a prosi odbor za številen obisk. t Smučarski tek pri Celjski kočl. Zimskosportna odseka SPD v Celju in SK Olimpa priredita v nedeljo 22. t. m. skupno klubski smučarski tek pri Celjski koči. Start točno ob 11. dopoldne. Prijave v pisarni SPD in na dan tekme do 10.30 v Celjski koči. Prvi trije tekmovalci dobijo darila. t SK Jugoslavia Celje. V soboto 21. t. m. ob pol 21. bo obvezen članski sestanek v klubovi sobi. Če dobro kavo si želite, pravo, tedaj pijte samo Ravnikarjeve mešanice ki so izborne poslastice t. m. ob 15. v dvorani Narodnega doma. Večerkovičevo brlvnlco v Konjicah je prevzel tukaišnji brivec g. Radič, ki bo sedaj imel brivnico v dveh lokalih. Enostanovanjsko hlšo z vrtonn event. tudi na periferiji vzamem za daljšo dobo v najem, kasneje tudi kupim. Ponudbtf pod »Trgovec« na upravo lista. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 24. ianuarja ob 20.: »Vest«. Gostovanje ljubljanske drame. * Rostandova »Vest« v celjskcm gledališču. Ljubljanska drama bo go- stovala v torek 24- t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju s slovito dramo Mauricea Rostanda »Vest«. Re- žiser je g. C Debevec. Izmed članov ljubljanske drame bodo nastopili ga. Marija Vera, gg. Debevec, Skrbinšek, Železnik, Kralj, Bratina in drugi. Občin- stvu priporočamo, da si preskrbi vstop- nice za to predstavo, ki bo gotovo nudila velik umetniški užitek, čimprej v knji- garni K. Goričarja vdove. * Člani Dramatičnega društva v Celju bodo uprizorili v prvi polovici februarja v Mestnem gledaliSču pod okriljem Rdečega križa igro Pecije Petroviča »Mrak« v korist brezposelnih. Dan predstave bomo javili pravočasno. Dopisi Konjice Uprava Sokolskega društva v Ko- njicah je poslala z ozirom na napad v pastirskem listu savezni upravi brzo- javko naslednje vsebine: »Ogorčeni za- radi nečuvenega napada katoliškega episkopata na Sokolstvo in zaradi ru- šenja državnega in narodnega edinstva po neodgovornih osebah zahtevarno zadoščenje in kiičemo: »Živio kralj, Živela Jugoslavija!«. Brzojavka iste vsebine je bila poslana tudi g. mini- strskemu predsedniku dr. Srškiču. Enaki brzojavki sta poslali četi v KonjiSki vasi in Špitaliču ter ostalih 7 sokol- skih edinic v dravinjskem okrožju. ObČnl zbor strelske družine v Ko- njicah bo v soboto 21. t. m. ob 18. v Narodnem domu z običajnim dnev- nim redom. Sokolska lutkovna predstava »Za- čarani gozd« v treh dejanjih bo v so- boto 21. t. m. ob 20. in v nedeljo 22. Plavolasim čitateljicatn! oPo- zarjamo, da je za blondinke novo speciulno sredstvo za ncgo las, in sicer ;.Cma glava« >extrablondx< z dodatkom sredatva »Haar- glanz« in z očali proti peni. Potemnelim la- sem vrne to sredstvo sčasoma zaželjei)': pr- votno svetlo nijanso. ;;Extrablond« dobite povsod, kjer jc v zalog-i »črna glava« (sve- tla in temnaj. Pazite na zelenobeli cjmot! 3 Orlavas. Društvo ktnečkih fantov in deklet ter Sokolska četa Orlavas bosta uprizorili skupno v nedeljo 29. t. m. ob 15. Tiranovo ljudsko igro »Razboj- nik Ouzaj« v gasilski dvorani v Trnavi. Za igro vlada veliko zanimanje. Petrovče. (Razboinik Guzaj). Sokolsko dru^tvo v Petrovčah bo u- prizoriio v nedeljo 22. t. m. ob 15. v dvorani br. Vodenika lepo ljudsko igro v 5 dejanjih »Razbojnik Guzaj«. ki ga je dramatiziral Ernest Tiran, šolski upravitelj na Ljubečni pri Celju. Kaj naj damo našemu ljudstvu v za- bavo in pouk? Ali ga naj vodimo v koncertne dvorane, k operetam in I sličnim prireditvam? Ljudstvo potre- j buje za poplemenitenie srea najprej igrokaze, ki so zajoti iz njega sarnega in mu podajo vso tragiko in šegavo veselost njegove nravi. Vse to lahko doživi pri igri »Razbojnik Guzaj«- Redko bo oko, ki bo ostalo suho, ka- dar bo videlo Guzajevo mater, ki za- metuje sina razbojnika, a bi ga v istem trenutku že tudi skrila v najtajneiši kotiček, samo da reSi svoje najdražje. In Guzaj sam ! VpraSujemo se, koliko je razbojnikov, ki bi ne imeli nič srea? In tu nam je podal pisatelj lepo zgodovinsko osebnost, ki sicer ropa, pa mu je to le svrha za maščevanje. In ko dovrši1 svoj cilj, hoče živeti samo še liubezni. To je karakter z vsemi slabimi in dobrimi lastnostmi trpinov. Se ti hoče smeha? Dobiš ga v igri na pretek. Pri količkaj dobri izvedbi igre pride na svoj račun vsak, od nade- budnega mladeniča do sivega starčka, uživala bosta ob igri ljubezni željno dekle in rahločutna mamka. Kino Mestni kino Celje. Petek 20., so- bota 21. in nedelja 22. t. m.: »Huzarji plešejo*. Izredno lepa zvočna opereta. V glavnih ulogah Gretl TheJmer, Oskar Karlweis, Ernest Verebes, Al- bert Paulig. Zvočna predigra. Eiitni kino Union. Petek 20., so- bota 21. in nedelja 22. t. m.; »Zvezde z neba«. Sijajna 2vočna opereta. V glavnih ulogah Liane Maid in Gustav Fröhlich. Predigre : Ufin nainovejši zvočni tednik, kulturni film in zvočna šaloigra. Zelo lepa soba opremljena, za 1 ali 2 osebi, se zelo poceni odda. Celje, Tavčarjeva ul. 2, desno. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali s tolažilnimi besedami v nai- hujših trenutkih ter počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti naSega dobrega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, bratii, strica, svaka in tasta, blagopokojnega gospoda FRANCA BERGERJA TRGOVCA, GOSTILNIČARJA IN POSESTNIKA V CELJU naša najiskrenejSa zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vojaškemu spremstvu, pevskemu druStvu »Oljki«, Železničarski godbi ter vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in vsem daro>alcem vencev in cvetja. Celje, dne 20. januarja 1933. ŽALUJOČI OSTALI PIERRE BENOIT: 50 KONIGSMARK ^Qodovinski roman Poslovenil B. RihterŠič Vstopila je .moja mati, vojvoclka Eleonora lies- j yenska-Darmstadtska, ki ji je bilo takrat Sestnajst ;et' spremljala pa jo je angleška vzgojiteljica. Še ^j se tresem. Ce bi bila Angležinja prva, bi bil oče , )1>ez ilvoma vzel njo in jaz ne bi bila talko lopa. ' Mama jo bila res lepa kakor dan. Svetlolasa Me- ¦ lu5sjna. Morda no tako lepa kakor ti, Meluzina, Slabo Se Je spominjam, ker mi je umrla, ko sem bila komaj i ^ Petettn letu. Ni se mogla navaditi tatarske dežele. ! obro šo vom, da je v začetku jeseni drhtola, ko je ^Čula, vreščanje škorcev v volžanskih močvirjih. aPa jo je dostikrat varal. Sämo jokati je znala in 7-ai se mi, cla to moške najbolj odbija. Se zdaj so vprašujem, kako je mogoče, da komu I J!Usa Palača ni bila všeč. Nikar ne misli, prosim te, i aa Je naš dvor zapuščena jazbina. Okoli leta 1850. je | prišla k nam neka ženska iz Francije. Poišči knjjgo, ki jo je izdala z naslovom: »Potovanje po kaspijskih stepah«. lzšla jo v Parizu. Gospe jo bilo ime Hom- maire de Hell. Njen mož je bil inženjer in je pri nas zemljo meril. O vsem tem se lahko prepričaš v starih knjigah. Moj ded jo je sprejel. Pustila je pre.cej na- tanCen opis palače. To palačo so zgradili na nekem otoku. Moji pred- niki so jo postavili tarn zaradi nomadov. Tega vzroka ni več, ostala pa je slikovitost. Prvi moj spomin je žvižganje sirene na ladji, ki je prihajala trikrat na teden iz Astrahana. Takrat je bilo vselej veselje v hiši, ker so prihajali obiski. Gu- bernator, francoski poslanik, ljubezniv človek, ki mi je prinašal lutke in poznoje tudi knjige. Kakor prava gospoda, je bil tudi papa zmeraj dobre volje, kadar je mogel koga pogostiti. Okno mojo sobe je glodalo na reko. Videla sem, kako na žolti vodi plavajo jäte divjih rac, ki so težke, kakor z lanenim oljem pobarvane lesene igraöe, med tem pa mi je — pomislite! — mademoiselle .laufre moja vzgojiteljica, vbijala v glavo pravila participov: Kadar je dopolnilo spredaj, se ujema; kadar je za- daj . . . Jaz pa sem dostikrat počasi vstala, pograbila svojo dolgo puško za race, vzela naboje štev. -4 in tk, tk namerila na raejo jato. Sluge so šli potem s čol- rtom po moje race. Papa se ni jezil, razen če jih ni- yem ubila vsaj pol tucata. Ne čudi se zato, če sem se 'kdaj pri štetju zmotila. Za klavir sem imela italijanskega profesorja —- republikanca. Pomonljivo se je smehljal in nam po- skušal zbuditi vero, da je pravi Garibaldijev sin. Še niegovoga imena nisem pozabila. Teobaldo je bil. Ne- kegn, due. ko mi, je bilo petnajst let, je obraCal za jiiojim lnbi.om strani partiture, ki sem jo reševala kakor uganko, in me poljubil na tilnik. Priznati mo- ram, da sem ga malce izzivala, da boš vedel. Začela sem se od smeha zvijati. Mislil je, da od slasti in po- ljubil me jo še bolj vroče. Smejala sem se, smejala. Papa je stopil v sobo. Mislila sem, da me bo ozmer- jal. Toda v sobi je bilo temno. Odšel je in vzel s seboj pas za naboje, ki ga je bil pozabil na mizi. Za manjše fcivali je delal oče naboje sam, da se je lahko nanje zanesel. Slra» 4. »Nova Doba« 20. I. 1933. Štev. 7. Prodajo se krasne dvovprežne inželezne tovorne §ani kakor tudi več vozov in konjske vprege. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Ugoden nakup.« Dve staroovanji obstoječi \z 4 sob, kuhinje, kopalnicc in pritiklin se oddata takoj. Istotam se takoj odda boljši lokal. Naslov v upravi lista. Trg. zastopnik iSče malo meblovano sobico s 1. februar- jem. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod šifro »Februar«. Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, par- ketom in elektriko, takoj oddam 1 ali 2 gos- podoma. Vrvarska ul. 1 /11. levo. Kdor hoče zavarovati sebe ali svojce pri Ljudski samopo*- moči v Mariboru, naj se javi pri za- stopniku za Celje. Nasiov pove po- družnica »Jutra« v Celju. Velika opremljena soba na hodniku, lepa, solnčna, mirna, z električno lučjo, se takoj poceni odda. Celje. Aleksan- drova 3/1. Meblovana soba s hrano ali brez, se odda takoj ali s 1. II. Sprejmejo se abonenti na dobro hrano. Tome, Slomškov trg 1, I. nadstr. Lepa solnčna soba s posebnim vhodom, blizu kolodvora, se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi lista. Prostori v katerih je sedaj odvetni&ka pi- tarna, obstoječi iz treh sob, Celje, Aleksandrova 4 v prvem nadstropju se oddajo s 1. aprilom. Ali ste že poravnali O naročnino • Celjska posojitnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupujeinpro- daj& devtee Irt volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribon Šošfanj Naznanilo Slav, občinstvu naznanjam, da sem znižal cene na sledeči način : Striženje........Din 4"— Britje......... » 3~ Bubi striženje.....» 5'— Onduliranje......» 5'— in tudi ostale cene. — Priporočam se cenj. strankam Anton Coh, fpizer C e 1 j e, Dečkov trg 4a Kupim hišo ali vilo v Celju ali Mariboru za približno 300 do 350.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Po- nudbe ua upravo lista. Gostilno v Cretu pri Celju dam takoj ali z aprilom v najem kavcije 2možnim, ki imajo o- sebno pravico. Pojasnila daje tvrdka Ivan Ravnikar, Celje. 3 2 Zs veselice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se- dobijo v trgovini «Franc LeskovšeK Celje, Glavni trg 16 STAVBNO IN POHIŠTVENO K B H M ¦ 0% ¦ ¦! flfe 1 a? STROJNO MIZARSTVO V K H II J V J|IKI| CIIJI, MARIBOR1KA CEIIA 14 Zaloga raznih mrtvaških krst, polaganje, renoviranje in čiščenje parketnih tal lzvrševanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan Celje Za kre sljo __ Telefon 245 kleparsivo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke tpadajoča dela in poprauila — Cene zmerne — Postnžba točna insolidoa LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DBČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (urnivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d.F kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe n« a«%«I A a 14 a ^^^f Cenj. občinstvo vliudno opozarjara, da imam v irF^PFlCaJIG SO I svoji HiSi v CELfÜ, KBÄqfH PETBfi c. 37 lastno mesarlfo» prekafevatlnico in gostftlno pri „Jelenu*1 z izborno kuhinjo. Cene konkurenene. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča fosip Gorenfak. Uinho BuhovEC, obi, boncesmestni tEsarski mojsfEP na Layi nni Frllll 'ZVsšuje vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za jin UblJU hiše, vile, tovarne in ccrkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račan Stev. 14.737 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE ¦ prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno močjo = Nagrobni vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni In manufakturni trgovini Fr. Karbeutz, Celie, Kralja Petra c. 3. Velika Izbira raznih keksov, oblatov,'čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže Čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Pri „Zvonou" — Kralja Petra o. 17. WB-j'm Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska meslna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnlh, ki ga vlagajo sodišfa, ter naložbam cerkventga in občln- skega denarja posveža posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljiSia po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplafno Za hranilne vloge jamči poleg So moctn TfillO premoženja hranilnice 5C IllCdlU vCIJC z vsem premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado PeSnlk. — OdgoToren za kouzorcij »Not« Dobe« in Zyezno tiskaruo Milan Čotina, - Oba t Celjm.