GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠT. 2 MAJ 1977 LETO I. POMNIKI NASE REVOLUCIJE V življenjskem kolesju se ustavljamo pred pomniki, ki uporniško, samoniklo in večno živo pričajo o vsem velikem in silnem, ki se je rodilo v času. Tako se je zavesti jugoslovanskih narodov in narodnosti letos budijo trije visoki jubileji, ob katerih so se ŠTAFETA TITO- MLADOST Na tradicionalni prireditvi ob dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu, je učenka iz Kumrovca Marica Lojen v sredo 25. maja izročila predsedniku Titu štafeto mladosti, hkrati pa mu čestitala za njegov 85. rojstni dan. Sklepna prireditev »Na Titovi poti« je bila enkratna predstava gibanja in zvoka. Trajala je 55 minut. V programu je sodelovalo 4160 mladincev, pionirjev in slušateljev vojne akademije kopenske vojske iz vseh naših republik in pokrajin. sprožile nove silnice v našem družbeno-političnem in narodnem življenju. To so 40-letni-ca Titovega bogatega ustvarjalnega političnega dela v KPJ in 85-letnica njegove življenjske poti. TITO PRED NALOGAMI ZGODOVINE Tito se je rodil v revni kmečki hiši v Hrvatskem Zagorju in njegovo edino bogastvo je bilo dvoje rok. Z njima so ga poslali v svet za kruhom, ki ga doma ni bilo za vse. Najprej se je ustavil v Sisku, od tam pa ga je vodila pot po mnogih krajih, domačih in tujih, in spoznaval je, da je kruha le malo sredi sveta, pravica pa skopo odmerjena človeku, ki dela in gara. Zato se je počasi družbeno osveščal in iskal poti, ki so vodile iz sveta ponižanih, razžaljenih in izkoriščanih v svet pravice in resnice. Na teh stezah ga je ujela vihra prve svetovne vojne; postal je vojak, ki je trpel in krvavel za cilje tujih gospodarjev. Petindvajset let mu je bilo, ko je bil ujet. Prepotoval je Rusijo prav do Sibirije in doživljal boj ruskih delovnih množic, ki jih je vodil veliki Lenin, glasnik oktobrske revolucije. Pridružil se je puntarjem, ki so s kladivom kovali nov čas in s srpom poželi pijavke, ki sc stoletja sesale njihovo kri. In v tej revoluciji še je kalilo jeklo, š katerim se je leta 1920 mladi Broz Vrnil v domovino. Toda v državi, ki je po razsulu Avstro-Ogrske monarhije nastala na Balkanu, ni bilo prostora za napredna hotenja ne za sanje o enakopravnosti narodov. Spoznal je, da delovni človek ne more pričakovati nič dobrega od sovražnika delavskega razreda. Toda veroval je v boj kot v edino pravo pot in postal je član KP. Organiziral in vodil je delavce in se kot komunist boril za njihove človečanske pravice. Oblastniki so biti takrat močnejši, zato so ga preganjali in zapirali, da je moral doživeti vso težko Kalvarijo političnih zapornikov v najzloveščih ječah stare domovine. Tudi ječa je bila šola, revolucionar- (Nadaljevanje na 2. strani) TITU tretjič red narod- nega heroja Naši delovni ljudje so 16. maja spontano in soglasno odločili, da se predsedniku naše republike, predsedniku ZKS in maršalu Josipu Brozu Titu podeli tretjič red narodnega heroja. Red narodnega heroja so maršalu TITU prvič podelili 19. novembra 1944, ko je še Sremska fronta bila bitko in je minil le slab mesec po osvoboditvi Beograda. To visoko odlikovanje so Titu podelili na seji predsedstva AVNOJ. Predsednik AVNOJ Ivan Ribar je dejal, da predlog za odlikovanje izraža želje vseh naših narodov, saj je Tito simbol hrabrosti, požrtvovalnosti in velike predanosti. Drugič je maršal Tito sprejel red narodnega heroja 24. maja 1912. Med drugim je takrat poudaril, da ta red zaslužijo vsi, ki so prelivali kri za osvoboditev naše domovine in da to odlikovanje sprejema v znak priznaja vsem našim delovnim ljudem, ki so se vrsto let vztrajno trudili, da bi bodoče delegacije živele boljei Tretjič so red narodnega heroja predsedniku republike in predsedniku ZKJ, MARŠALU TITU podelili 24. maja 1911, na svečani seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Predsednik skupščine Kiro Gligorov je dejal, da je skupščina s tem samo potrdila plebiscitarno izraženo zahtevo vseh naših delovnih ljudi in da je tudi s tem podarjen neprecenljiv pomen Titovega revolucionarnega dela. S.Š. POMNIKI NASE REVOLUCIJE (Nadaljevanje s 1. strani) na univerza med zidovjem temnice. Ves prosti čas je s tovariši sojetniki posvečal učenju, se izobraževal in si tako pridobival bogato znanje, s katerim je pozneje vodil ljudske množice na pot osveščanja in revolucije. GENERALNI SEKRETAR PARTIJE Petindvajset let star je postal generalni sekretar KPJ. In v tistih letih so se že nad evropskim prostorom zgoščali temni oblaki, preteč, da se je rodilo nasilje, ki je bilo pripravljeno na največji zločin. Ko sta se fašizem in nacizem razbohotila in dobivala trdna tla pod nogami, si je tovariš Tito s KP na čelu prizadeval pomagati hudo prizadetim in jim priskočiti na pomoč. Velik je bil njegov delež, ki ga je prispeval, da je bilo mogoče poslati v Španijo številne borce, ki so se borili v vrstah slavnih mednarodnih brigad in pomagali španskim revolucionarjem v boju proti generalu Francu, ki so ga vojaško podpirali italijanski in nemški fašisti in nacisti. Tovariš tito in Partija sta zaslutila, da se fašizem in nacizem ne bosta ustavila v domačih mejah, da bosta s svojimi krvavimi lovkami segla v evropski svet in tudi na jug, na Balkan, v domovino zatiranih in izkoriščanih in da se je nujno pripraviti na spopad, kajti bliža se čas velikih in težkih preizkušenj, čas, v katerem bo treba zastaviti vso silo in ljubezen, da se bodo uresničili visoki cilji, ubesedeni v Marsovi in Engelsovi epopeji o človeškem dostojanstvu. KPJ PRED ZGODOVINSKO PREIZKUŠNJO In ko se je 24. marca 1941 jugoslovanska vlada na Dunaju s podpisom pogodbe pridružila trojnemu paktu, je Partijaj poklicala ljudstvo na ulice, kjer je z uporniško besedo razveljavilo sodelovanje s fašističnimi in nacističnimi silami. Tuje nasilje pa je demonsko poseglo v naš življenjski prostor, ljudstvo je bilo izdano, njegovo biriško vodstvo je pobegnilo, samo KP je ostala. Dozorel je čas, v katerem se je izpričala, da je bila sposobna voditi množice v boj zoper tuje nasilje in izbojevati vse revolucionarne težnje, V tistih krvavih letih, dolgih 4x365 dni, sta Partija in tovariš Tito poosebljala vse želje naših ljudi, ki so trpeli in krvaveli na braniku svobode in domovine. Med kladivom in nakovalom krvavega časa so se kalila srca naših težko preizkušenih ljudi in se prekalila v mlado zarjo narodne in družbene svobode. Smrt, ki jo je sejalo vojno zlo, je dobila novo višjo vrednoto. Postala je življenjska in ustvarjalna. In to je bogastvo, v katerega je segal in ga razdajal svojemu ljudstvu tovariš Tito s Partijo. Vojne, v kateri smo odšteli dva milijona svojih ljudi, je bilo konec in tovariš Tito je s svojimi borci prikrmaril ladjo revolucije v pristanišče. Vojne junake so zamenjali delovni junaki — udarniki — tkajti domovino je bilo treba obnoviti in zgraditi. In ko (smo gradili nov dom, sta tovariš Tito in Partija iskala 'svojo pot v življenje pravice in enakopravnosti, ker je bila le-ta za nas edino pravilna in poštena ter mogoča. To prizadevanje je bilo častno za zgo-dovino in primerno veličini tovariša Tita, ki je odločno zahteval, da so med državami in narodi mogoči le takšni stiki, da med njimi na obeh straneh spoštujejo neodvisnost in enakopravnost. Ime tovariša Tita je postalo simbol boja za pravičnost človeka in ljudstev. PROIZVAJALEC — UPRAVLJALEC Leta 1950 je socialistična Jugoslavija s svojim političnim vodstvom prestopila na višjo stopnico družbenega razvoja. V izdaji zakona o upravljanju delovnih skupnosti v -državnih in gospodarskih podjetjih se kažeta neprecenljiva vloga tovariša Tita in Partije. To je bil edinstven in popolnoma nov korak v zgo- dovini človeštva: proizvajalec je postal tudi upravljalec. Družbeno-politično vodstvo se j c zavedalo, da bo pot do popolne in prave samoupravnosti dolga in težavna. Kakor nič ni bilo lahko v krvavi revoluciji, tako bodo tudi spremembe v odnosu do dela in posameznika v družbi ter obratno terjale mnogo truda, vztrajnosti, strpnosti, toplega posluha in doslednosti, kajti kolesa napredka ni mogoče zaustaviti. In velik kongres isamoupravljalcev leta 1971 je bila mogočna manifestacija naših delovnih ljudi, saj je povedal, da je samoupravlja- nje postalo naj večja pravica in moč delavskega razreda. Hkrati s skrbjo za prizna-fnje človeka in za pravico njegovega soodločanja v samoupravljanju v socialistični (skupnosti posveča tovariš Tito posebno skrb odnosu med 'narodi in narodnostnimi skupinami v domovini. Ko je povedel jugoslovanske narode v boj za njihovo neodvisnost, (svobodo in enakopravnost, da bodo lahko složni in strnjeni sposobni braniti vse, kar so si pridobili. In pridobili so si mnogo, neizmerno veliko po merilih človeške moči in dolgosti človeškega življenja. MIROLJUBNA KOEKSISTENCA IN NEUVRŠČENOST Kakor razdaja tovariš Tito bogastvo svojega srca in razuma narodom in narodnost-mim skupinam socialistične domovine, tako ga ponuja tudi narodom v svetu, želeč prijateljstvo, sporazumevanje med narodi, pravico vseh dežel in ljudstev, da sami odločajo o svoji življenjski usodi. Povzdignil je dve politični gesli, ki sta se razširili po vsem svetu: miroljubno sodelovanje in neuvrščenost. Zamisel o neuvrščenosti je postala ena najbolj dragocenih vrednot povojnega obdobja. Cilj te plemenite ideje je, da se med deželami in ljudstvi v svetu razvije tvorno sodelovanje brez nasilja in podrejanja. Tovariš Tito je imel neprecenljivo vlogo pri pripravah na srečanje glavarjev držav in vlad tistih dežel, ki se njihova politika ravna po načelu neuvrščenosti. Takšno srečanje je bilo leta 1961 v Beogradu in je znano pod imenom »beograjska konferenca neuvrščenih držav«. To je bil prvi korak v življenje neuvrščenih in tovariš Tito je postal mirovni poslanec, saj je prepotoval skoraj ves svet, trudeč se, da bi narodi v svetu zaživeli v toplem, spoštljivem in enakopravnem sožitju, brez grožnje in naslija, s katerim je bila tlakovana preteklost in s katerim se skušajo še danes uveljavljati veliki in mogočni. OTROK STOLETJA ... Zato so besede, ki jih je napisal angleški general in publicist Maclean: »Če je kdo otrok stoletja, našega nemirnega in vročega stoletja, je to Josip Broz-Tito ... dandanes znan po širnem svetu kot jugoslovanski maršal Tito. Tito utegne biti komu všeč ^li pa tudi ne. Mnogim ni všeč. Človeku utegne biti dvajseto stoletje všeč ali ne. Mnogim ni všeč. Toda skupaj stopata — ta človek in stoletje ...« visoko priznanje o veliki osebnosti, ki se je kalila v 40 letih plodovitega političnega izživljanja za dobrobit lastnega naroda in vseh narodov v svetu. To je tovariš Tito, največji med nami, mož z bogatim ustvarjalnim življenjem, ne- Zakaj članstvo v ZK ni združljivo z religioznostjo ZAKAJ ČLANSTVO V ZK NI ZDRUŽLJIVO Z RELIGIOZNOSTJO? OD KOD RAZLOČKI MED KOMUNISTIČNIMI PARTIJAMI, IZMED KATERIH NEKATERE SPREJEMAJO V SVOJE VRSTE TUDI RELIGIOZNE LJUDI? Članstvo v ZK ni združljivo z nobeno religioznostjo. Torej ne gre samo za rimokatoliško, temveč tudi za druge vere. navsezadnje tudi za različne iracionalistične ideologije. Tak odnos do religioznosti si razložimo z dejstvom, da komunisti, povezani v svojo revolucionarno organizacijo, utemeljujejo svojo akcijo za marksizem, poenostavljeno rečeno, s spoznanjem, da je treba spremeniti svet, ki ga živimo, ne pa projicirati nezadovoljstva z družbenimi odnosi v onostranstvo. Religije so imele največkrat to družbeno vlogo, da so zatirane razrede vodile k temu, da so nosili družbene okove iz prepričanja, ne z odporom. Cerkev je vedno nasprotovala revolucijam. Marx je v tezah o Feuerbachu izrekel misel, ki tudi v našem času ni izgubila ostrine: NI DOVOLJ SVET SAMO RAZLAGATI, TEMVEČ GA JE TREBA TUDI SPREMENITI! Članstvo v ZK potemtakem ni združljivo z religioznostjo, ker materialistični svetovni nazor nalaga komunistu tostransko revolucionarno akcijo, razredni boj za spreminjanje sveta, za graditev nove, pravičnejše družbe. Če pa hočemo svet spreminjati, ga moramo poznati, se pravi poznati zakone družbenega razvoja in gibanja. Pri tem moramo izhajati iz spoznav-nosti sveta in zavesti, da človek lahko te zakone spoznava in uporabi za svoj razvoj in za svojo blaginjo. Religioznost bi jih v tem revolucionarnem poslanstvu ovirala, saj bi jih obremenjevala z vero v posmrtno življenje. Pa ne samo to. Zavedati se je treba predvsem konkretne zgodovinske vloge religije, saj je bila ta prek vrhov cerkvene organizacije pogosto povezane s težnjami za ohranjanje takih družbenih razredov in z njimi povezanim socialnim gibanjem. V tej ali oni verski skupnosti oziroma cerkvi so bile sile povezane s težnjami za ohranjanjem takih družbenih odnosov, ki so utrjevali vladajoči položaj izkoriščevalskih razredov, in postale njihov zagovornik, še pogosteje nosilke reakcionarnih teženj. Seveda ne v celoti, vedno so bile v cerkvi tudi sile, ki so se upirale taki vlogi. Celo danes imamo primer, ko se celo uradna cerkev na tej ali oni celini, v posameznih državah upogljiv v svojem pogumu in dosleden v svoji volji. In za vse te visoke vrline prejema letos že tretjič naziv narodnega heroja, najvišje priznanje, ki ga podeljuje jugoslovanska samoupravna socialistična .skupnost. Darinka Kolarič ali pokrajinah po svoje solidarizira s socialnimi silami, ki se bojujejo proti izkoriščanju, hegemoniji imperializma itd. Kot primer lahko navedemo nekatere cerkvene dostojanstvenike in številne duhovnike v Latinski Ameriki. Tudi našemu narodnoosvobodilnemu boju so se pridružili številni duhovniki, ki jih religioznost in duhovniški stan nista ovirala, da se ne bi mogli pridružiti ne le osvobodilnemu, temveč neredko tudi socialnemu boju za spremembe v družbi. V nekaterih evropskih državah cerkve prav tako niso bile oremenjene s hipoteko izdajstva, sodelovanja z okupatorjem, kakor na Slovenskem, kjer je prav iz uradnih cerkvenih vrhov vzklil belogardizem. Nekatere komunistične partije resda sprejemajo v svoje vrste tudi religiozne ljudi. Pri tem imajo posebno vlogo zgodovinske okoliščine, morda fo, da tamkajšnja cerkev ni bila izdajalska, potem tradicije, konkretne socialne razmere itd. To je povezano tudi neposredno s konceptom partije, ki v nekaterih primerih dopušča kompromise, čeprav ima še posebno jedro, ki zagotavlja idejno enotnost. Nekatere partije se morda prilagajajo strankarskemu sistemu in si v njem zagotavljajo trdnejši položaj tudi s tem, da niso tako stroge v merilih za sprejemanje novih članov. Kot v nekaterih komunističnih partijah dopuščajo zaradi posebnih zgodovinskih in drugih okofiščin včlanjenje tudi religioznim ljudem, tako v naši družbi posebne zgodovinske in druge razmere tega ne dovoljujejo. Ali potemtakem religioznost ovira tudi druge ljudi, nečlane pri graditvi socializma? Zveza komunistov mora biti idejno enotna zaradi vloge, ki jo ima kot avantgarda delavskega razreda v naši družbi, in zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin, v katerih bi religioznost ovirala člane pri izpolnjevanju njihovih nalog. Praksa pri graditvi novih, socialističnih odnosov pa kaže, da versko prepričanje ljudi ne ovira v praktični akciji za spreminjanje družbenih odnosov. V samoupravljanju so verniki in ateisti enakovredni. Pri nas ustvarjamo take odnose, ki ne bodo temeljili na oblasti človeka nad človekom. Družbeni odnosi temelje potemtakem čedalje bolj na demokratičnem dogovoru, vzajemnem sodelovanju. V takšnih družbenih odnosih postaja subordinacija (odnos nadrejenosti in podrejenosti) čedalje bolj zgolj tehnične narave. Ce pri praktični graditvi takšne družbe sodelujejo tudi verniki, ki ne dovolijo, da bi zlorabljali njihova verska čustva za politiko, za odvračanje od naprednih družbenih akcij, je to samo dokaz, da je kot je zapisal Lenin, pomembnejši razredni boj za revolucionarno družbeno preobrazbo kot pa razvnemanje sporov. Ostane torej še vera v boga, vera v to, da sebe uresničuje s tem, da prehaja v nadnaravno. To ostaja kot razlaga Lenin, njegovo lastno protislovje, ki zadeva samo njega. Toda brž ko kdo to njegovo protislovje zlorablja, ko postane človek plen klerikalizma, je s tem že oviran pri graditvi socializma, v naših razmerah tudi pri uresničevanju samoupravnih pravic. Zato je upravičena zahteva socialističnih sil, da se morata vera in cerkev otresti političnih ambicij. Splošni družbeni interes (vernih in nevernih) je, da ostane cerkvena organizacija v cerkvi in pri religiji. Vera mora biti stvar svobodne odločitve, njena domovina je le v privatni sferi. Vere ni mogoče kupovati, ne sme biti predmet trgovine in politike. Če včlanjenje v zvezo komunistov ni združljivo z religioznostjo, potem je ateizem poglavitno merilo za sprejem v vrste takšne avantgardne organizacije? Komunisti utemeljujejo svojo akcijo z marksizmom kot teorijo razrednega boja za revolucionarno preobrazbo sveta. Ateizem je potemtakem samo ena izmed komponent komunistove osebnosti. Če bi bil kdo samo ateist, zanemarjal pa bi druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati kot član zveze komunistov, bi bil zares slab komunist. Takemu, ki vidi v razmerju do religije edino, absolutno merilo za sprejemanje novega člana v ZK, manjka še veliko, da bi mu lahko rekli, da je komunist — revolucionar. Taki pogosto »sekta-šijo«, na primer z zahtevami po protireligioznih akcijah. S tem zožujejo fronto v boju za nove družbene odnose, ker ne upoštevajo, da brez vernih množic ne more biti uspešne graditve socializma. Še več: pogosto »sektašijo« tudi ob drugih vprašanjih socialistične graditve, denimo v odnosu do samoupravljanja, do vloge partije itd. Ateizem je potemtakem samo ena od komponent marksizma kot kompleksnega pojava. Tak je »podrejen« marksizmu kot teoriji revolucionarne družbene prakse. Če bi poenostavili Leninovo misel, bi dejali, da je za marksiste predvsem boj za (spreminjanje družbenih odnosov, torej tudi razmer, iz katerih se hrani religija. Ali lahko postane član ZK mož, čigar žena je verna? Načeloma da, važno je njegovo prepričanje. Seveda je treba obravnavati vsak primer posebej. S splošnim re^ ceptom si ne bi dosti pomagali. Drugače bomo presojali primer, če gre za intelektualca, in spet drugače, če gre za zakonca, ki živita na vasi, pogosto še v razmerah precejšnje zaostalosti. Navsezadnje sla bila morebiti oba — mož in žena — dolgo časa verna in je zato težko zahtevati, da bi morala oba hkrati izpolniti pogoje za sprejem v ZK. V mnogih primerih gre za ožje družinske člane, ki sploh niso verni, pa vseeno še ne izpolnjujejo pogojev za sprejem v zvezo komunistov. Ali bomo tudi v teh primerih zahtevali, da postanejo člani vsi hkrati ali pa nobeden? Ali člani zveze komunistov lahko prisostvujejo cerkvenim pogrebom ali drugim religioznim obredom? V zvezi s cerkvenimi pogrebi prihaja večkrat do sporov. Člani zveze komunistov in drugi ateisti so želeli iti za (pogrebom svojca, prijatelja, vendar le tedaj, če so bila socialistična znamenja, na primer zastave, društveni prapori itd. pred križem in ne za njim. To so pogosto zahtevali tudi verniki, katerih prepričanje ni dovoljevalo, da bi nosili, na primer, prapor zveze borcev za križem. Nekateri duhovniki so vztrajali, da nosijo socialistična znamenja za križem. Pri tem so se posluževali metod, ki so mejile že na klerikalizem. S tem so podpihovali nestrpnost, razdvajali ljudi itd. To so počeli celo v nasprotju s škofovskimi navodili. Potemtakem se član zveze komunistov lahko udeleži cerkvenega pogreba. Ali gre lahko tudi v cerkev? O tem so mnenja deljena. Nekateri pravijo, da sin ni deloval proti svojemu prepričanju, če je spremljal svojo mater tudi v cerkev, saj je šel noter zaradi matere, iz ljubezni in spoštovanja do nje, nikakor pa ne zaradi maše. To-1 da znani so tudi primeri, ko sin ali hči nista šla za očeto-1 vo krsto v cerkev, temveč sta1 počakala zunaj, ker sta upra-’ vičeno smatrala, da bi ju ver-! ni ljudje zaradi tega obsojali ali bi bila predmet posmehovanja, češ, pa sta le prestopila cerkveni prag. Sicer pa pietete do pokojnika ni mogo^ če meriti s takimi zunanjimi ravnanji. Niso redki primeri; ko sin, ki očeta ni spoštoval; temveč ga je celo poniževal; morda celo pretepel, iz golega' napuha postavi pokojniku najlepši spomenik. In narobe, hči, ki ni šla za materino krsto v cerkev, je ohranila naj-1 lepši spomin na mater, ker ja je tudi za življenja spoštovala in ljubila. (Nadaljevanje na 4. strani! ZAKAJ JE TAKO? Potrebno jim bo pomagati, svetovati in jih angažirati Poleg ostalih oblik delovanja Zveze komunistov v združenem delu, obstaja tudi Aktiv mladih komunistov, kot oblika organiziranosti in delovanja članov ZK — bodisi po interesnem ali strokovno delovnem področju. Aktiv mladih komunistov je ustanovljen predvsem zato, da organizirano, enotno idejnopolitično, vsebinsko in akcijsko izvaja politiko ZK na področju dela in življenja mladih. Člani ZK, združeni v Aktivu mladih komunistov so dolžni izvajati politiko X. kongresa ZKJ, analizirati lastno delovanje, sprejemati ter preverjati sprejeta stališča in jih dosledno uresničevati. Le s takšno metodo krepimo idejno-politič-no in akcijsko enotnost ZK. Razvijati morajo takšno metodo dela, da bo idejno-politič-na usmerjenost ZK prisotna med ostalo strukturo in jo izvajati preko samoupravnih organov, izvršilnih organov itd. Aktiv mladih komunistov mora v celoti poznati organiziranost lastnih oblik delovanja, ali se pri njih pojavljajo oblike odporov, pasivnosti, ah celo nasprotniki samoupravljanja, pojavi tehnokratizma, elitizma ali birokratskih načinov odločanja. Le z organiziranim enotnim idejno-političnim delovanjem ZK in ostalih subjektov zavestnih sil, se je moč opreti poskusom izkrivljanja in zavračanja samuopravnih socialističnih odnosov. Prav tako je potrebno dosledno izvajati temeljno načelo ZK demokratičnega centra- Nadaljevanje s 3. strani) Kako pa s poroko? Mislim, ia bi član zveze komunistov 'avnal v nasprotju z zahteva-u; svoje partije in lika 'komu-rista, če bi se poročil tudi ;erkveno. Ali sin oziroma hči sme privoliti v cerkveni pogreb očeta tli matere? To je odvisno od tega, kako ;o starši živeli: ali so bili ver-ti ali ne? Človek naj umre ta-to, kakor je živel. Ni mogoče >o smrti spreminjati v ko-mu-lista človeka, ki je vse življe-ije veroval. A vsega obšoja-ija je vredno tudi nasilje nad tokojnikom, ki je bil ateist, >o smrti pa ga hočejo svojci tli duhovnik spremeniti v 'ernika. V prvem primeru ;re za sektaštvo, ki izziva obsojanje ljudi, v drugem za derikalizem, politikantstvo, a poskuša s škandali sejati »strpnost med ljudmi. (Iz knjige »Kaj hočemo« — Franc Šetinc) lizma, razvijati morajo kritiko, samokritiko, tovarištvo in sočasno nasprotovati podtikova-nju in neenotnosti delovanja. Ustvariti morajo stanje, da bo sleherni član subjekt politike in njen tvorec ter hkrati tudi njen oblikovalec. Če je to le del nalog, ki bi jih moral Aktiv mladih komunistov v delovni organizaciji AGIS dosledno izvajati, potem upravičeno lahko trdim, da teh nalog v celoti ne izvaja. — Aktiv mladih komunistov se skorajda sestaja. — Deluje z izredno majhno mero politične odgovornosti. — Redki so konkretni sklepi. — Člani se v izredno malem številu udeležujejo sestankov. Kljub temu, da so to že več kot težki očitki njihovemu delu, moram opozoriti, da so pa le izvedli nekaj uspešnih akcij, še posebej na področju političnega usposabljanja. Bilo bi tudi neupravičeno trditi, da mladi komunisti niso aktivni. Reči je treba le, da je manjši del aktivnih. Potrebno jim bo posvetiti večjo skrb, kar pomeni, da jih je potrebno angažirati, pomagati, svetovati, še več, enakopravno jih sprejeti v svoje vrste in jim zaupati najodgovornejše naloge. Če jih bomo puščali še naprej ob strani dogajanja v delovni organizaciji, bodo slej ko prej še pasivne j ši. Spomniti se je potrebno samo sklepov seje komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki poudarjajo aktivnost mladih komunistov in nasploh mladine v samoupravljanju in ne samo takrat videti mladino, ko se mora za kakšno priložnost kaj okrasiti ali olepšati okolje itd. K. F. Na sejah naših samoupravnih organov pogosto opažamo, da udeležba ni takšna kot bi morala biti. Zaradi tega so odločitve oziroma sklepi delavskega sveta morda drugačni kot bi bili, če bi bili na seji navzoči vsi vabljeni, bodisi da so to delegati, poročevalci ali predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Kot primer navajam delavski svet DO, kot najvišji voljeni samoupravni organ. V samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo AGIS in v statutu delovne organizacije smo si določili temeljna izhodišča oziroma načela za sklicevanje, sestavo in delovanje delavskega sveta in drugih samoupravnih organov DO. Tako je v teh aktih, ki so ju sprejeli delavci v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb, zapisano, da delavski svet DO pravno veljavno sklepa, ko so navzoče delegacije vseh TOZD in DSSS, od vsake delegacije pa najmanj dva delegata. Za pozitivno odločitev mora glasovati »za« večina delegacij. V praksi, to je pri zasedanju delavskega sveta in sklepanju, se je tega lepo zapisanega določila težko pridrževati. Verjetno se še ni zgodilo, da bi bili vsi delegati in drugi vabljeni ob napovedani uri zbrani v sejni sobi, kjer se vršijo seje delavskega sveta. Navadno morajo navzoči čakati 10 ali celo 20 minut, da se zberejo vsi, ki so se odločili za udeležbo na seji, na koncu pa se ugotovi, da predstavlja delegacijo te ali one i OZD samo en delegat, ki o ostalih štirih članih delegacije ničesar ne ve. Zgodi se tudi, da se iz katere TOZD ne udeleži seje noben delegat. Po določilih samoupravnega sporazuma o združevanju in statuta DO je sklepanje v tako pomanjkljivi udeležbi vprašljivo. Če bi se glede navedenega primera strogo pridržavali določil naših aktov, bi se vse prevečkrat zgodilo, da delavski svet ne bi zasedal zaradi nesklepčnosti. Delavski svet zato zaseda tudi, če je iz katere TOZD navzoč le en delegat, vendar mora le-ta priložiti pismeno pooblastilo, da lahko sam odloča v imenu celotne delegacije. Pred nekaj dnevi, to je 20. maja, je bila sklicana seja delavskega sveta DO. Kot običajno so bili vabljeni delegati, direktor delovne organizacije in direktorji TOZD, predsednik delavske kon-hole jn predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Vabilo je bilo vsem vabljenim vročeno v pismeni obliki z obrazloženim dnevnim redom. Na tej seji naj bi se obravnavalo: 1. Verifikacija zborov delovnih ljudi TOZD in DSSS 2. Odgovor na vprašanja postavljena na zborih delovnih ljudi 3. Predlog komisije za spremljanje sistema delitve dohodka in osebnega dohodka 4. Seznanitev s pogodbo z odvetniško pisarno Stiplovšek in z obratno ambulanto - dr. Mudnič. Do obravnave teh vprašanj ni moglo priti zaradi nesklepčnosti aolavskega sveta. Seje se je pol-noštevilno, to je najmanj z dvema delegatoma, udeležilo le pet delegacij, delegacije treh TOZD so bile zastopane le po enem delegatu, od družbenopolitičnih organizacij je bil navzoč le predstavnik ZK, od direktorjev TOZD pa so se seje udeležili le trije. Navzoči člani delavskega sveta so se morali odločiti za preložitev seje. Verjetno se to ne dogaja samo delavskemu svetu DO, ampak je enak problem zaslediti tudi pri drugih organih. Nujno se moramo vprašati, zakaj je tako, kje so vzroki za takšno stanje. Mnogi se preprosto izgovarjajo, da niso dobili vabila. Na drugi strami pa potipkamo kupe papirja z raznimi vabili in gradivi za seie. Vabila se delijo po razdelilnikih posebej za vsako sejo, ki se hrani v tajništvu samoupravnih organov kot dokazno gradivo, komu so bila vabila dostavljena. Tajništvo samoupravnih organov prav gotovo ne moremo in ne smemo ničesar očitati. Razne izjave v tej smeri so povsem neutemeljene, razen tega pa tudi neugodno vplivajo na delavce v splošni službi, ki se trudijo po svojiih najboljših močeh, da bi bilo obveščanje in sklicevanje sej pravočasno in pravilno. Res ni -matenial za sejo vedno pripravljen tri dni pred sejo, vendar obstaja zato objektivni razlog. Je _pa vprašljivo, kako poteka obveščanje v sami temeljni organizaciji. Ali skliče predsednik delegacije pred vsako sejo delegacijo in skupaj pregledajo gradivo ter odločijo, kateri trije delegati bodo šli na sejo? Po vsem tem bi se dalo sklepati, da so naši delavci premalo seznanjeni z bistvom delegatskega sistema, katerega glavni del je pravilno in odgovorno odločanje v samoupravnih organih, kar pa je izvedljivo le ob popolni udeležbi na sejah. Zato bomo morali bolj misliti na samoupravno izobraževanje naših delovnih ljudi. D. Vindiš iTRAN 4 • AGIS Predhodni ukrepi za samoupravno organiziranost v delovni organizaciji Kot smo že v prejšnji številki našega glasila nakazali, nas ustava in Zakon o združenem delu obvezuje izdelati samoupravno organizacijsko shemo tako, da bodo delavci, združeni v temeljnih organizacijah, dejansko lahko upravljali s svojim delom. Varnost pri delu zagotavlja večje delovne uspehe Foto: Korpar Leto 1977 — leto borbe za izboljšanje človekovega življenjskega in delovnega okolja Upravljanje pomeni načrtovanje poslovne politike, spremljanje izvajanja načel poslovne politike in odločanje o rezultatih dela. Strokovne službe so dolžne pripraviti take rešitve, ki bodo jasne in ki bodo kot take lahko služile kot osnova tej dokaj zahtevni samoupravni funkciji združenih delavcev v temeljni organizaciji, med temeljnimi organizacijami na nivoju delovne organizacije. Zakon o združenem delu nakazuje način svobodne menjave dela med strokovnimi službami in temeljnimi organizacijami. Naša dolžnost pri snovanju samoupravne organiziranosti pa je najti tak sistem, da bodo na eni strani temeljne organizacije suvereno obvladovale upravljalne funkcije, da bodo pa na drugi strani temeljne organizacije združevale kompleksne strokovne naloge, ki izhajajo iz upravljanja, brez da bi bili pri tem okrnjeni skupni inte-resi vseh temeljnih organizacij- Da bi to zahtevno nalogo čim uspešnejše realizirali, smo povabili Visoko šolo za organizacijo dela Kranj, da nam z nasveti in izkušnjami pomaga pripraviti predlog za široko razpravo za bodočo samoupravno organiziranost naše delovne organizacije. Do sedaj so nas strokovnjaki iz Visoke šole za organizacijo dela že dvakrat obiskali. Namen obiska je bil na eni strani pripraviti predlog samoupravne organiziranosti, na drugi strani pa projekt poslovno informacijskega sistema. Detaljnejše bi opisali dosedanje ukrepe na pripravi predloga o samoupravni organiziranosti, dočim bi dela na projektu poslovno informacijskega sistema opisali v eni prihodnjih številk. Razgovori o samoupravni organiziranosti delovne organizacije so dali sledeče zaključke: Osnova za delo na organiziranju poslovanja in izvedbo naloge po dogovorjenem programu sodelovanja predstavlja osnovni model samoupravne organiziranosti delovne organizacije z vidika razmerij in strukture. Ker je bilo ugo- tovljeno, da je obstoječi model in iz tega izhajajoči samoupravni sporazum nujno podrobno proučiti ter preko širše razprave izoblikovati predlog morebitnih sprememb oziroma dopolnil, je potrebno: — V mesecu maju 1977 oblikovati ustrezno gradivo kot izhodišče za razpravo oziroma dokončno oblikovanje predloga morebitnih sprememb samoupravnega sporazuma. V ta namen je bil na sestanku sprejet sklep, da se v to nalogo vključijo vsi poslovni in strokovni delavci delovne organizacije, ki bodo v prvi fazi v sodelovanju s predstavniki Visoke šole za organizacijo dela Kranj izoblikovali stali-lišča in strokovne predloge z vidika organiziranja posameznih strokovnih funkcij in TOZD. Tako bodo: — vodje sektorjev v sodelovanju z vodji strokovnih služb proučili področja dela in organiziranost posameznih strokovnih funkcij, s posebnim ozirom na vertikalno in horizontalno delitev dela, upoštevajoč odnose med strokovnimi službami in temeljnimi organizacijami združenega dela. — Direktorji temeljnih organizacij združenega dela bodo v sodelovanju z ožjim strokovnim timom in predstavniki samoupravnih organov opredelili stališča do vloge in mesta strokovnih služb ter se opredelili do problema, katere naloge s posameznega strokovnega področja ali dejavnosti skupnih služb bi predvidoma vključili v dejavnost temeljne organizacije združenega dela, da bi ta lahko normalno funkcionirala. — Tehnična služba bo še posebej pripravila idejno zasnovo tehnično-tehnološke zaokroženosti proizvodnje, izha-hajajoč iz obstoječega proizvodnega programa. V okviru tako opredeljene metodologije pristopa k zbiranju gradiva oziroma stališč, se bodo izvedli po vseh sektorjih in temeljnih organizacijah združenega dela strokovni sestanki, na katerih naj bi bila izoblikovana stališča kot osnova za delo koordinacijskega tima, ki bo izdelal podlago oziroma pripravil gradivo za široko razpravo. Ko govorimo o vzrokih visokega procenta odsotnosti z dela zaposlenih zaradi boleznin, se moramo vprašati ali morda tudi delovno okolje pripomore k tem vedno naraščajočim pojavom v delovnih organizacijah. Dejali bi lahko da. Prav zaradi nenehnega stopnjevanja osnaževanja okolja je Skupščina SFRJ razglasila leto 1977 za leto varstva in zboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja, če si na- Toliko o razgovorih s predstavniki Visoke šole za organizacijo dela Kranj po vprašanju začetka del na samoupravni organiziranosti delovne organizacije. Da bi pa vsem strokovnim delavcem, predstavnikom samoupravnih organov in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij omogočili čim širše poznavanje problema, bi v teku meseca maja organizirali posebne razgovore o organizacij sko-pravnih vidikih samoupravne organiziranosti. Smatramo, da je to nujno, ker le na ta način lahko dosežemo enotno tolmačenje Za-ikona o združenem delu. Toliko v informacijo za tokrat; v naslednji številki pa bomo pripravili konkretnejši predlog samoupravne organiziranosti v delovni organizaciji. Boris Horvat tančno ogledamo nekatera delovna mesta v delovnih organizacijah, lahko ugotovimo, da posamezna delovna mesta niso tako urejena kot bi morala biti. Počutje delavcev na takšnih delovnih mestih je slabo, kar pa tudi znatno vpliva na uspešnost poslovanja celotne delovne organizacije in na storilnost vsakega posameznega delavca, ki je obremenjen z nečistim okoljem, iz katerega pa izhajajo tudi slabi pogoji dela. V letošnjem letu, ki je posvečeno varstvu okolja je nujno potrebno, da napravimo znatno več kot je bilo storjenega in s tem prispevamo svoj delež pri urejanju in čiščenju našega življenjsko potrebnega in delovnega prostora. Ko govorimo o prizadevanjih za boljše človekovo življenjsko in delovno okolje ne smemo prezreti kajenja. Mnogokrat se ne raznih sestankih vprašujemo ali res moramo vdihavati zrak, ki je napolnjen z nikotinom, ali lahke nekadilci prenašajo cigaretn dim in vonj. Vsi vemo, da sc ponavadi razni sestanki in seje zelo dolge, zato bi morali razmi šiiti predvsem o tem, da bi pre nehali s kajenjem na sejah. Ne vsaki seji bi naj po enournerr zasedanju sledil odmor za kaje nje. O tem bi morali razmislit predvsem zato, ker zaradi ciga retnega dima v zraku, marsikate ri nekadilec ne more opravljat svojega dela, kot bi ga lahko. S. Š. Odgovornost ZSM Mladi v Zvezi socialistične mladine zelo pogosto ugotavljamo, da večji del članstva stoji , bb strani, vse delo pa potem od-I pade na nekaj posameznikov. O vzrokih bi se lahko na dolgo in široko razpisali. Dejstvo pa je, ! da so v nas samih. Kljub temu, da teče že tretje pokongresno , leto se vedno in vedno znova povsod vračamo k organizacijskim vprašanjem, vsebinska pa ostajajo ob strani. Tako je celotna aktivnost precej dušena, akcijo pa na silo nadomešča forum-ski način dela, ki smo mu na raznih konferencah napovedali pravcato vojno. Skratka zadanih nalog se je treba lotiti odločno in odgovorno. V telesa mladinske organizacije so vstopili mladi družbenopolitični delavci, ki naj bi akcijo mladinske organizacije poživili in predvsem ukrepali. A kaj se je zgodilo? Prvi sestanek, udeležba nekoliko pičla, drugi sestanek, 1 nesklepčen. In znova smo pri nepotrebnih organizacijskih vpraša-' njih. Tam kjer že leta razpravljajo samo o udeležbi in neudelež-' bi na sestankih, probleme pa re-1 šujejo forumsko, bodo tako razpravljali prav gotovo še nasled-' njih par let. . Problema se je namreč treba ! lotiti na pravem mestu. Vsi mla-' di, ki so sprejeli kakšne dolž-nosti so jih sprejeli odgovorno, zato po statutih ZSM in Jugo-l slavije odgovarjajo neposredno . tistim, ki so jih predlagali in ; volili. Toda prvi sestanek jim je ' mogoče pomenil nekakšno razo-.čaranje saj so na primer vodili j tisti, ki jim je forumski način prišel že v kri, čeprav je tako j tuj svobodni človekovi osebnosti. In tako smo pri mladinskem ; oportunizmu. Teh razočarancev ; ni več na sestanke, po liniji ' najmanjšega odpora in brez stra-;hu za kakršnekoli sankcije. Pa smo sploh že slišali, da je bil kdo izključen iz ZSM!? Vsekakor ti mladinci niso ravnali prav. Edino pravilno bi bilo ■ na sestanku lepo odkrito pove-.dati s čim se ne strinjajo, in ka- naše glasilo ko naj bi se temu izognili. To bi bilo kritično in ustvarjalno. Kajti tudi članstvo v ZSM temelji na dveh izredno pomembnih vrlinah na samokritiki in kritiki. V telesa mladinske organizacije so jih prav gotovo predlagale o-snovne organizacije, organizirani pa smo delegatsko. S skupno akcijo bi presegli forumski način dela, se pogovarjali o vsebini akcije in delovali. Najslabše je prenehati z delom se potuhniti pred konkretnimi družbenimi soočanji s problemi in prizadevanji za njihovo reševanje, ter tako dušili dejavnost celotne mladinske organizacije in njenega vpliva v družbi. Toda, kako zaostriti odgovornost, saj je treba stopiti na prste tako tistim, ki družbena dogajanja nemo opazujejo od strani, kot tudi tistim mladim, ki jim je mladinska organizacija zgolj odskočna deska v življenju. Oboje duši dejavnost in akcijo mladinske organizacije. Odgovor je preprost: tu pa tam je namreč pač treba pogledati v statut ZSM. Pravice in dolžnosti so jasne, odgovornost ravno tako. In kazni? Tudi te so jasne. Mladi pač ne moremo z zaprtimi očmi mimo tistih, ki so sprejeli naloge in jih niso uresničili. Bo pač treba izključevati. V časopisju smo prebrali, da so od teh besed prišli na dejanja. Kot smo izvedeli in prebrali na naslovni strani visoko tiraž-nega časopisa, so zaradi popolne nedejavnosti izključili petdeset članov ZSM. Od tega jih je bilo dvajset tudi v članstvu ZK. Pomen tega dogodka je jasen: uokrivrjeni komentar je našel mesto na naslovni strani dnevnika. Skratka dela se je potrebno lotiti v mladinski organizaciji odločno, biti v žarišču prizadevanj za razvoj socialističnega samoupravljanja, samokritično ocenjevati lastne slabosti in jih odpravljati, kajti ko se bodo mladi resnično borili bo avtomatično zmanjkalo prostora tudi za tiste, katerih edini življenjski cilj je u-stvarjanje kariere. To pa pomeni, da je v mladinski organizaciji potreba končno prenehati z valjenjem krivde za lastno nedelo na druge. Že res, da drugi posredno lahko vplivajo, a vendar samo tam, v tistih okoljih v katerih mladi zgolj nemo opazujejo dogajanja okrog sebe in jim je zabava edini cilj. Torej treba je idejnopolitično usposabljati, negovati revolucionarne tradicije, delati. Idejnopolitično izobraževanje, spominski pohodi po poteh revolucije in delovne akcije so oblike, ki celo-vitijo mladostnikovo osebnost. Zdolgočasenost naj zamenja delo! Tisti mladi človek, ki ga oblikuje delo se bo za samoupravne odnose odločno boril v mladinski organizaciji in ne bo poplesaval v vetru kot trepetlika. Ne bo tak, ki mu je edini cilj zabava, funkcija v mladinski organizaciji, pa korak do kariere. P. D. Sindikati smo vsi Iz dneva v dan se člani sindikalne organizacije srečujemo preko svojih predstavnikov z najrazličnejšimi problemi in nalogami. Zavedati pa se moramo, da reševanje teh problemov in nalog ni dolžnost samo sindikalnih aktivistov temveč slehernega člana delovnega kolektiva. Sindikate zanima vse kar se dogaja okrog njih in v njihovi sredini. Prav tako je tudi v sindikalni organizaciji naše delovne organizacije, zato želimo biti na tekočem z vsemi dogodki. Če pa hočemo spremljati vsa dogajanja moramo biti enotni in dosledno slediti vsem dogodkom. Pri tem mislim predvsem na vse sindikalne poverjenike in pravtako na vsakega delavca naše delovne organizacije. Ko se srečujemo z določenimi nalogami, ali smo pred nekim problemom, ali se sprašujemo o dolžnostih in pravicah sindikata, se moramo zavedati, da vsega tega ne more rešiti 4 ali 5 ljudi temveč mora pri reševanju sodelovati sleherni delavec naše delovne organizacije, kajti zavedati se moramo, da smo »sindikat- mi vsi in da bomo lahko le s skupnimi močmi uspešno reševali zastavljene nam naloge in tako lažje ustvarjali pogoje za naš lepši iin boljši jutri. Zakaj poudarjam, da je dolžnost slehernega delavca, da sodeluje pri reševanju skupnih ciljev z lepši in boljši jutri? Predvsem zato, ker se sindikati borimo za delavčeve pravice, za njegovo svobodno odločanje o delu in presežku dela. Te pravice daje delavcem tudi zakon o združenem delu, ki posebej določa kdaj ima delavec pravico odločanja in razporejanja dohodka in osebnega dohodka. Ko omenjam pravico in dolžnosti ne morem mimo dejstev, ki so med delavci naše delovne organizacije močno prisotne, da so za vse neuspehe krivi le sindikalni aktivisti. Sicer ne nameravam naštevati uspehov in neuspehov naše sindikalne organizacije, ne morem pa mimo dejstva, da je prav sindikalna organizacija in seveda tudi ostale družbenopolitične organizacije, odigrala pomembno viogo v delovni organi- Kekateri kazalci poslovanja za I. tromesečje 1977 Na podlagi ugotovitev pri obravnavi analize poslovanja za prvo tromesečje 1977 po TOZD in DSSS, so člani odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije AGIS na sestanku 28. aprila 1977 zabeležili sledeče: 1. Gospodarski načrt za I. tromesečje 1977 ni bil realno pa stavljen. Neminovno ga je pa trebno izpopolniti in dopolniti. 2. Mesečni podatki poslovanja v temeljnih organizacijah In DSSS, so v zaostanku, saj so pa datki za januar in februar bili pa dani iz finančnega sektorja 18. aprila 1977. Nujno je potrebno izdelati rokovnik kdaj in katere podatke so dolžni podati finančni in plansko analitski sektor, tako da lahko TOZD in DSSS spremljajo poslovanje in realizacijo izvrševanja nalog. 3. Mesečni plani stroškov v DSSS za januar in februar so bili: stroški preseženi za % Izdelavni material 49 Drobno orodje — Inventar 681 pisarniški material 159 potni stroški v državi 89 druge neproizvodne storitve 16 dnevnice v državi 11 izdatki za prevoz na delo 85 intelektualne storitve zasebnikov 23 amortizacija po minimalni stopnji 40 bančna provizija 727 zaclji od integracije pa vse do danes. Seveda pa so vsa dobronamerna dela kaj hitro pozabljena. Prepogostokrat se pojavlja vprašanje: »Kaj dela naš sindikat?« Večina delavcev še vedno misli, da je glavna skrb sindikata organizirati lizlete, nabavljati ozimnico za člane kolektiva pod ugodnimi plačilnimi p°9°ji. obdarovati žene ob njihovem prazniku ipd. Vednar temu ni tako. Sleherni delavec, ki se vsaj malo zanima za delo sindikata mora vedeti, da so sindikati vključeni v vsa družbenopolitična dogajanja, da so pobudniki Jn nosilci raznih političnih akcij, samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, da sodelujejo pri obravnavi in sestavi vseh internih aktov delovne organizacije, da sodelujejo pri delitvi dohodka in osebnega dohodka, da se aktivno vključujejo na področje uveljavljanja zakona o združenem delu ipd. To so naloge in dolžnosti sindikata. Pri vsem tem pa ostanejo sindikalni aktivisti sami in če rezultat njihovega dela ni po godu delavcem se ti vprašujejo »kaj sindikat sploh dela?«, sami pa se aktivno ne vključujejo v delo in ne sodelujejo pri reševanju problemov temveč le kritizirajo. Zavedati se moramo, da so uspehi odvisni od nas vseh, kajti brez .podpore slehernega člana sindikata ne moremo pričakovati prispevek za mestno zemljišče 580 strokovno izobraževanje delavcev 254 boni za topli obrok 13 Za detajlno obrazložitev preka račenih stroškov je zadolžen va dja DSSS. V analizi preseženih stroškov za vsako postavko mora biti razvidno, kdo je sestavljal plan stroškov, kateri sektor Je povzročil nekontrolirani porast stroškov. Zakaj ni dotični sektor zahteval spremembo plana stroškov posebno še v postavki na prekoračene potne stroške v državi. Rok dostave analize je 20. 5. 1977. Na osnovi analize prekoračenih stroškov bo odbor samouprav, delavske kontrole DO AGIS razpravljal in predlagal ukrepe CDS AGIS. 4. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznosti med DSSS in TOZD do sedaj še ni izdelan. Rok izdelave do 1. junija 1977. Odbor za sestavo sporazuma je imenovan, a predsednik odbora je tovariš Ivo POLANC, vodja DSSS. 5. Iz analize poslovanja za I. tromesečje je razvidno, da so nekatere temeljne organizacije združenega dela poslovale z izgubo: din 1. TOZD ORODNA CENTRALA, izguba 288.122 2. TOZD KOVINSKA OBDELAVA, izguba 1,223.149 Za interno sanacijo TOZD Ka vinska obdelava je imenovan odbor — predsednik odbora za sanacijo je tov. Horvat ing. Boris. Za sanacijo TODZ orodna centrala ostaja vprašanje pokrivanja Izgube odprto do končnega obračuna z nemško firmo DESMA. Prav nič ni slučajno, da se v naši ustavi in zakonu o združenem delu pogosto omenja načelo solidarnosti in načelo vzajemne odgovornosti. Ta načela so poleg drugih ta meljnih določil za odločanje o delu in poslovanju, za razpolaganje z dohodkom, združevanje dela in sredstev, za spremljanje samoupravnih sporazumov in va- uspeha. Peščica ljudi ne more prinašati zaključkov In sklepov in jih uveljavljati in vsiljevati množici članov sindikata. Te sklepe in zaključke prinašajo sindikalne skupine po naših TOZD. Zakaj omenjam »peščica« ljudi? Zato, ker vsi ne moremo biti izviršilni odbor sindikata, temveč le tisti, ki smo |ih lani sami izbrali in jih izvolili, danes pa so tarča kritike kadar se pri neki nalogi izkaže neuspeh. Želja sindikata je, da se s skupnimi močmi aktivno vključujemo v vse akcije, s skupnimi močmi opravljamo in izvajamo zadane naloge, kajti le tako bo uspeh zagotovljen. V. Z. rovanje skupnih interesov oziroma zadovoljevanje skupnih pa treb. Zategadelj načelo solidarnosti ni samo nekakšen abstrakten etični imperativ marveč je utemeljeno tudi z neposredno možnostjo človeka, da vpliva na materialne odnose, v katerih se rešujejo interesi posameznikov in skupnosti. Prav zaradi solidarnosti je nujno, da se v delovni organizaciji AGIS vzpostavi — formira solidarnostni sklad, iz katerega bi se krile izgube do sanacije TOZD. Ozdravitev temeljne organizacije združenega dela, ki posluje z izgubo mora biti hitra in učinkovita, ker je nevzdržno, da zraven dobro stoječih TOZD nekatere temeljne organizacije združenega dela (tržnih zakonitosti, slabo tehnologijo, slab asortiman izdelkov), poslujejo z izgubo. Vodstva TOZD, ki posluje z izgubo ali je na robu rentabilnosti, je dolžno posvetiti vso skrb s strokovnimi službami v DSSS, da se izboljša program dela, tehnologija, realne proizvodne norme, zmanjšanje materialnih stroškov in izboljša delovna disciplina. 6. Komisija, odnosno odbor za spremljanje sistema, delitve da hodka in osebnega dohodka je predlagala na osnovi podatkov poslovanja I. tromesečja in da govora pri katerem so sodelovali predstavniki DPO — predsedniki komisij in člani razširjenega kolegija z direktorji TOZD naslednje vrednosti točke za obdobje II. tromesečja, in sicer: TOZD TAP 11,00 din, TOZD PM 11,000 din, TOZD AKG 11,00 din, TOZD Gumama 10,70 din, TOZD VZ 10,70 din, TOZD OR 10,70 din, TOZD Kovinska obdelava 10,00 din, TOZD Servis 10,00 din in DSSS 10,70 din. Če je navedeni predlog povišanja vrednosti točke v resnici realen je samo funkcija sposobnosti vodstva TOZD in pridnih rok proizvajalcev. Marsikje bo potrebno boljše organizirati delo — pove- čati tehnične izboljšave in racionalizacije v proizvodnji. Popraviti se morata tudi delovna disciplina in zmanjšanje izmeta. Povišanje vrednosti točke bo zahtevalo v resnici odlično organizacijo dela, posebno še če se zmanjšajo konjukturni izdelki v proizvodnji. Če so podatki v analizi poslovanja za I. tromesečje točni, bomo videli šele po pregledu analize od strani službe družbenega knjigovodstva. Skrbeti bomo morali z vso odgovornostjo, da na zborih delovnih ljudi ne bi bili izglasovani sklepi, kateri bi šli še v večji razkorak nastroti TOZD, kateri so v I. tromesečju prikazale izgubo. Direktorjev TOZD in strokovnih služb v DSSS je dolžnost, da se prizadetim delavcem v TOZD, ki so poslovali z izgubo, s strokovnimi ukrepi izboljša položaj, saj večina teh pridno delajo In se tudi zalagajo pri delu, vendar pa sami niso krivi, da so zaposleni v TOZD, ki še ni dobro ekonomsko, tehnološko in samoupravno organizirana. Zatorej je potrebno hitro in strokovno reševati probleme v glavnem v treh smereh: 1. Izboljšanje programa dela, tehnologije, real. proizvod, norme, zmanjšati materialne stroške itd. 2. Ugotoviti, če je samoupravna organiziranost TOZD upravičena in efektivna. 3. Če je potrebno izboljšati kadrovsko politiko v nekaterih TOZD. V delovni organizaciji AGIS imamo dober vodilni kader, strokovnjake in samoupravne organe, ki vsaki dan dokazujejo, da znajo oceniti pošten, odkrit, nesebičen odnos v družbenem in samoupravnem delovanju, to pa je dokaz, da nastajajo nove človeške kvalitete tudi v DO AGIS s tem, da se hitreje odpravljajo napake in nerešeni problemi v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Vlado Makovec Hitro, natančno, kvalitetno Foto: Korpai Merila moralno politične neoporečenosti Na raznih sestankih mnogokrat govorimo o moralnopolitični neoporečnosti, pa vendar ne vemo vedno odgovoriti, katere lastnosti naj ima naš človek, da bo u-strezal tolikokrat zahtevani »kla-vzoli« o marolnopolitični neoporečenosti. Sekretar IK ZKS tov. ŠETINC pravi o očitkih moralnopolitične oporečnosti naslednje: »Očitek o moralnopolitični o-porečnosti je velika stvar in ga je seveda treba dokazati. Če kdo ni član ZK, to seveda ne pomeni, da je moralnopolitično oporečen. Nasprotno, večina naših delovnih ljudi dokazuje svojo moralnopolitično neoporečnost s svojim aktivnim odnosom do socialističnega samoupravljanja, torej do graditvi nove družbe in do novih vrednot. To, da ni so člani ZK, jih nikakor ne ovira pri vključevanju v praktično graditev socialističnih samoupravnih odnosov. Prav tako priznavajo vodilno vlogo delavskega razreda in zveze komunistov kot njegove avantgarde. V družbenem dogovoru o nalogah pri oblikovanju in izvaja- nju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradnilist SRS, št. 27, str. 1665) je med drugim rečeno, da je pri izboru individualnih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih mestih »potrebno zagotoviti celovitost strokovnih, družbenopolitičnih kvalitet in e-tičnih lastnosti«. Pri izboru je treba posebej upoštevati odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih njenih pridobitev, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in delitve po delu, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostjo in odgovornostjo. Zakaj moramo imeti individualni poslovodni organi in delavci na vodilnih mestih takšne lastnosti? Predvsem zato, ker je od tega, kakšen odnos imajo ti delavci do samoupravljanja, dela in ljudi, v marsičem odvisno preseganje vsakršnih oblik odtujenosti rezultatov in pogojev dela od tistih, ki jih ustvarjajo. Prav od družbenopolitičnih kvalitet in e-tičnih lastnosti teh ljudi je odvisno, kakšen odnos bodo imeli do revolucionarne zahteve našega časa, da moramo namreč onemogočiti vladavino kakršnegakoli in kateregakoli monopola v razpolaganju s sredstvi za proizvodnjo in presežnim delom. Od tega je tudi odvisno dosledno izvajanje bistvenega določila zakona o združenem delu, ki pravi, da delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno o odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti in v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti. »Ali ni dovolj znanje, strokovna usposobljenost, čemu je treba predpisovati še družbenopolitične kvalitete in moralne lastnosti?« Ali je to res tako težko razumeti? Mar bi dovoliti, da bi bil na vo- dilnem mestu človek, ki je znan po tem, da krade sodelavcem denar iz žepov njihovih suknjičev? Ne nikogar ne. Bili bi odločno proti. Kaj pa, če isti človek krni samoupravne pravice ljudi in deluje prati njihovi pravici, da sodelujejo pri odločanju o pogojih in rezultatih svojega dela? Ali to ni kraja, nemara celo hujša od vseh grdobij, ki jih ljudje obsojajo po kršanski morali? To je potemtakem zahteva nove morale, morale delavcev, ki se bojujejo za oblast delavskega razreda in delovnih ljudi in ki ne dopuščajo, da bi si presežno vrednost prilaščati tisti, ki je niso ustvarili. Osebnost kandidata za vodilno mesto je treba ocenjevati kot celoto. Zlasti pa se moramo izogibati formaliziranju meril in postopkov. Družbenopolitične in moralne kvalitete seveda ne morejo zamenjati strokovnih kvalitet vodilnih delavcev, kakor tudi njihova še tolikšna strokovnost ne more zamenjati ali nadomestiti njihovih družbenopolitičnih kvalitet in moralnih lastnosti. Volitve samoupravnih organov v TOZD vzdrževanje in TOZD orodjarna Po nekajmesečnih pripravah za organiziranje temeljne organizacije VZDRŽEVANJE in združitev temeljnih organizacij ORODJARNA in ORODNA CENTRALA sta bili ustanovljeni novi temeljni organizaciji. O organiziranju nove TOZD VZDRŽEVANJE iz dela delovne organizacije, službe vzdrževanja v tehničnem sektorju, ki je bila organizacijsko vezana v DSSS in o združitvi TOZD ORODJARNA in TOZD ORODNA CENTRALA, so delavci iz delov delovne organizacije, ki se organizirajo kot novi temeljni organizaciji, razpravljali na svojih zborih dne 17. februarja t. L, 26. februarja pa sta bila sklepa o organiziranju oz. združitvi veljavno sprejeta na referendumu. Sklepa sta bila vročena vsem temeljnim organizacijam v delovni organi-zaciji. Ker ni nobena temeljna organizacija sprožila spora glede obstoja pogojev za ustanovitev TOZD VZDRŽEVANJE in TOZD ORODJARNA, sta tako s prvim aprilom 1977 začeli v okviru delovne organizacije AGIS obstajati novi temeljni organizaciji, ki pa še nista bili konstituirani. Delavci v obeh temeljnih organizacijah so se z vso odgovornostjo lotili nalog, potrebnih za konstituiranje in samoupravno organiziranost temeljnih organizacij v duhu Zakona o združenem delu. Tako so bile meseca aprila razpisane volitve samouprav- nih Organov in imenovane komisije za izdelavo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Za izvedbo volitev so bile v temeljnih organizacijah imenovane tričlanske volilne komisije za sestavo volilnega imenika in volilni odbori. Končna faza volitev, to je tajno glasovanje za delegirane kandidate, je potekala 10. maja 1977. Tega dne so delavci v obeh temeljnih organizacijah z večino glasov vseh delavcev izvolili delegate v delavski svet DO in v odbor delavske kontrole DO ter samoupravne organe temeljne or-ganizacijje in sicer: — delavski svet — odbor delavske kontrole — odbor za ugotavljanje kršitev obveznosti — odbor za medsebojna razmerja. Istočasno so izvedli tudi referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo kot osnovnega samoupravnega splošnega akta temeljne organizacije. Osnutek sporazuma je pripravila pravna služba, predlog sporazuma, na zbore de lavcev pa je podala posebna samoupravna komisija izvoljena na zborih delavcev. Na referendumu je bil sporazum veljavno sprejet v obeh temeljnih organizacijah z ve čino glasov vseh delavcev. Da bi bili vsi delavci v delovni organizaciji obveščeni o samoupravni organiziranosti novo ustanovljenih temeljnih organizacij, podajam izid volitev samoupravnih organov v obeh temeljnih organizacijah. I. V temeljni organizaciji združenega dela ORODJARNA so bili izvoljeni: V DELAVSKI SVET DO: 1. ŠPRAH Franc 2. PETROVIČ Franc 3. BERANIC Franc 4. ŽNIDARIČ Valter 5. LAH Miran V ODBOR DELAVSKE KONTROLE DO: 1. ŠIROVNIK Ivan 2. MAKOVEC Vlado ZA SAMOUPRAVNE ORGANE TEMELJNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET 1. PETROVIČ Franc 2. SKRILA Franc 3. GRAMC Dušan 4. MATIJAŠKO Zvonko 5. SATLER Ivan 6. LESJAK Ivan 7. EMERŠIČ Ivan 8. ŠPRAH Franc 9. VERšIC Janez 10. TOPOLOVEC Anton 11. KOREN Stanko ODBOR DELAVSFE KONTROLE 1. ŠIROVNIK Ivan 2. PETROVIČ Janez 3. MILOŠIČ Janko 4. GRAMC Zlatko 5. SILAK Mirko 6. VERTIC Stanko ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA L HOTKO Viktor 2. CERNEZEL Franc 3. VERTIC Janez 4. POTOČNIK Marko 5. VINDIŠ Nada 6. SLAMERŠEK Janko 7. MASTEN Danilo 8. KRAJNC Ignac 9. MILOŠIČ Zvonko 10. KNAPIC Božo ODBOR ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV OBVEZNOSTI L GOJKOVIČ Ludvik 2. ŽITNIK Franc 3. ZAJC Jože 4. BRODNJAK Ivan 5. LETONJA Alojz 6. IVEZIC Marica II. V temeljni organizaciji združenega dela VZDRŽEVANJE so bili izvoljeni: V DELAVSKI SVET DO 1. KUKOVEC Franc 2. RAKUŠ Jože 3. ŠIKER Jože 4. TROP Edvard 5. VUCAK Otmar Bolniški stalež se zmanjšuje OB DNEVU ZMAGE Letos poteka dvaintrideset let po osvoboditvi, ko praznujemo dan zmage. Na ta dan se moramo spomniti vseh tistih, ki so za svobodo in zmago demokratskih in svobodoljubnih narodov v svetu žrtvovali svoje življenje. Žetev smrti pod nacističnimi in fašističnimi kosami na frontah, v taboriščih smrti, tam, kjer so streljali talce in civilno prebivalstvo, je bila prevelika. Najhuje je bilo v Sovjetski zvezi in na Poljskem, pa tudi naša država je žrtvovala precej življenj — od 15,8 milijona predvojnih prebivalcev jih je v drugi svetovni vojni padlo 1,706.000, kar pomeni, da je vsak deveti Jugoslovan žrtvoval svoje življenje za svobodnejši in boljši jutri. Zato tak dan ne gre v noben arhiv, še manj v pozabo. Ostaja in živi z nami kot svetla prispodoba novih, še lepših dni, v katerih se na mogočnih temeljih svobode in bratstva^, na svetlih tradicijah iz najtežjih dni naše zgodovine razrašča naš sončni, bogatejši, toplejši in bolj vesel vsakdan in jutri. S. Š. Od 1. 1. 1977 deluje obratna ambulanta AGIS redno v dopoldanskem času. Zdravstveni dom je v obratno ambulanto redno razporedil na delo tovarišico dr. Mudničevo. V tem času je pričel delati kontrolor delavcev, ki so v bolniškem staležu. V AGIS je sedaj 1653 delavcev. Po evidenci v prvem četrtletju smo ugotovili, da je v mesecu januarju, februarju in marcu bila na zdravniškem pregledu 4363 delavcev, v mesecu aprilu pa 1061. Povprečno pride dnevno po 61,6 pacientov — delavcev po zdravstvene usluge k zdravniku. Število delavcev, ki so bili v bolniškem staležu je bilo v januarju 250, februarju 219 in marcu 243. Skupaj je bilo 712 dni bolniških izostankov v prvih treh mesecih. Navedeni podatki nam povedo, da je zdravnik v obratni ambulanti skoraj 200 odst. obremenjen napram normativu. V zobozdravstveni ambulanti so opravili od 1. 1. do 30. 4. 1977 V ODBOR DELAVSKE KONTROLE DO L STERNAD Franc 2. GOLOB Pongrac ZA SAMOUPRAVNE ORGANE TEMELJNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET 1. BRAČKO Mijo 2. PODPEČAN Edi 3. RAKUŠ Jože 4. TROP Edvard 5. TUŠ Franc 6. VUCAK Otmar 7. ŽURAN Jože ODBOR DELAVSKE KONTROLE 1. GOLOB Pongrac 2. SITAR Marjan 3. STERNAD Franc 4. BRAČIČ Ignac 5 CAR Franc; 6. ZAGORANSKI Anton ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. GAJŠEK Vlado 2. PETERŠIC Anton 3. ZAGORŠEK Ivan 4. KRISTOVIC Milan 5. MURŠIČ Slavko 6. ZUPANIČ Silvo ODBOR ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV OBVEZNOSTI 1. KONDRIC Mirko 2. LEVICNIK Jože 3. TRAFELA Jože 4. BEZJAK Anton 5. FUREK Milan 6. PŠAJD Srečko V. D. 4725 storitev ali dnevno po 26 pacientov — delavcev. Ne želimo navajati še več pokazateljev, ki so za analizo zdravstvenega stanja naših delavcev zelo zanimivi predvsem zato, da z vsemi vplivi skušamo odpraviti vzroke obolenj, nesreč pri delu in izostanke na račun posledic zdravstvenega stanja. 0 tem bodo zadolženi referenti v sploš-no-kadrovskem sektorju poročali samoupravnim organom pa tudi vsem delavcem preko našega glasila, ko bomo razpolagali z ustrezno analizo. Menimo, da so navedene številke že osnova za resno razmišljanje o stroških, ki jih ustvarjajo bolniški izostanki, čakalne ure za preglede in zobozdravstvene usluge. Ob polletju bomo prikazali direktne stroške in indirektne, saj ni strošek samo izplačilo nadomestila osebnega dohodka za bolezenski izostanek. V izostankih — izpadlih delovnih urah moramo videti tudi izpad možnega ali planiranega dohodka, neizkoriščenost strojev itd. Naš cilj je s temi skopimi navedbami znan: zmanjšati bolniške izostanke, ki so nepotrebni, izboljšati delovne pogoje zaradi preprečitve nastanka bolezni ali delovnih nesreč in izobraževati delavce, ki lahkomiselno izkoriščajo bolniški stalež. Redno delo zdravnika v obratni ambulanti vpliva na zmanjšanje čakalnih ur in na pravočasno nudenje zdravniške pomoči. O-mogočiti še moramo izvajanje preventivnega zdravljenja, občasno klicati na preglede določene kategorije delavcev, ki delajo v težjih pogojih dela, starejše delavce, žene itd. O problemih, ki smo jih delno nakazali so se 17. 5. 1977 pogovarjali in jih analizirali na sestanku pri katerem so sodelovali zdravnica dr. Mudničeva, direktor TOZD I. splošne medicine dr. Mileta, varnostni ing. Feguš, socialna delavka Toplakova, kontrolor bolniških izostankov Brodnjak, vodja delovne skupnosti skupnih služb Polanec in vodja kadrovske službe ing. Coklin. Sestanek je bil namenjen, da ugotovimo, kako posluje obratna ambulanta za katero smo že doslej vložiti dokaj finančnih sredstev. Nesporno je ugotovljeno, da so za navedeno frekvenco delavcev — pacientov delovni pogoji zdravnika in medicinskega osebja izredno težki. Utesnjenost prostorov je najpomembnejša ovira za dobro opravljanje zdravstvenih uslug. Le z dobro voljo naše mlade zdravnice premagujemo to pomanjkljivost, vendar je vprašanje kako dolgo bo še to možno. V načrtu investicij je razširitev prostorov ambulante za katero so zagarantirana finančna sredstva. Zaradi gradbemh predpisov nam je onemogočen prizidek, ki bi bil koristen, zato iščemo novo varianto za rešitev tega problema. Uvedli smo delovni čas ambulante. Ta delovni čas ustreza in ga spoštuje večina delavcev. Kritizirati moramo le posameznike, ki se temu redu nočejo podrediti. Med pacienti — delavci so tudi delavci, ki prihajajo v ambulanto vinjeni, so grobi in izsiljujejo bolniški stalež. Če se bodo taki primeri ponavljali, jih bomo poimensko objavili v našem glasilu ob tem pa jih bomo obravnavali kot storilce hujše kršitve delovnih obveznosti. Za vse, ki so izgubili okrožnico ponovno navajamo delovni čas obratne ambulante: 1. Obratna ambulanta AGIS dela vsak dan od 7. do 14. ure razen ob sobotah. Vsako sredo dela tudi popoldne. 2. Bolniške knjižice sprejemajo od 7. do 9. ure. 3. Sprejem na pregled za nove bolnike je od 7. do 10. ure. 4. Za bolnike, ki so že v staležu in prihajajo na ponovni pregled je odrejen čas od 11. do 13. ure. 5. Injekcije, prevezi, izdaja receptov se opravi že zjutraj oziroma v času, ki jih pacientom odredi zdravnik ali medicinska sestra. 6. Nujni primeri, kot so nesreče in podobno, niso omejeni na redni delovni čas. Ob sobotah se izjemne in nujne bolniške storitve opravljajo v ambulantah v zdravstvenem domu pri dežurnem zdravniku. Še nekaj ugotovitev glede kontrole delavcev v bolniškem staležu. Kontrolor je dolžan ugotavljati kako delavec — bolnik izvaja zdravnikova navodila za zdravljenje in o tem poročati zdravniku. Če delavec krši navodila ali kako drugače zavlačuje zdravljenje, se bolniški stalež prekine in delavec nima več pravice izostati iz dela. Organom samoupravljanja bomo predlagali še druge ukrepe, ki pa bodo prizadeli le tiste delavce, ki izkoriščajo bolezenske izostanke za svoje privatne opravke ali delo doma. Doslej smo že imeli nekaj primerov, ko je zdravnik prekinil bolniški izostanek. Opozorimo le še na določilo 168. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, katerega smo sprejeli pa ga nekateri delavci ne spoštujejo. Delavec, ki je po nalogu zdravstvene službe v bolniškem staležu pa se ne zdravi kakor je določil zdravnik ali kako drugače zavlačuje zdravljenje, hujše krši delovno obveznost. Delavec kontrolor bolniških izostankov mora svoje delovne naloge vestno opravljati sicer sam hujše krši delovno obveznost. Prosimo vse prizadete delavce, da upoštevajo določila naših samoupravnih sporazumov o čemer bodo tudi sami pripomogli k doseganju že omenjenih ciljev. Po podatkih, ki nam jih je posredoval dr. Mileta bomo v letošnjem letu nekoliko znižali bolniški stalež vendar je še vedno previsok. Ugotovili smo, da imamo v naši delovni organizaciji več delavcev katere lahko štejemo za alkoholike. Prav taki delavci zelo vplivajo na število izostankov pa tudi na redno in kvalitetno delo. Tudi alkoholizem bomo skušali omejiati za kar je zadolžen socialni delavec skupaj z našim zdravnikom. Delavci, ki so potrebni zdravljenja pa bodo to odklonili, se bodo morali sprijazniti z razrešitvijo dela v naši delovni organizaciji. Coklin DS DO JE V APRILU RAZPRAVLJAL Pod točko 1: 1. skl&p: Poročito o iperiodičnem obračunu za prvo tromesečje po TOZD in DSSS, ki ga je podal vodja finančnega sektorja. DS DO je vzel poročilo na znanje, istočasno pa ga je po temeljiti razpravi posredoval v javno razpravo in potrditev DS TOZD in DS DSSS. Iz poročila je bilo razvidno, da so vse TOZD razen TOZD Kovinska obdelava, prvo tromesečje -uspešno zaključile. V zvezi z TOZD Kovinska obdelava, ter njenim negativnim poslovanjem prvih treh mesecev je bil po -razpravi sprejet naslednji 2. sklep: DS DO zadolži pomočnika di--reiktorja za organizaoi-jsko -tehnična vprašanja, da ob pomoči ustrezne komisije ter ob pomoči sodelovanja 00 sindikata DO AGIS in direktorjev posameznih TOZD pripravi i-ntermi sanacijski program za TOZD kovinska obdelava. DS DO pričakuje, da bo ustrezen sanacijski program pomagal vsem, ki kakorkoli sodelujejo v omenjeni TOZD ter da se bo ukrepalo vse potrebno, da bo tudi ta TOZD v DO, pokazal uspešne rezultate svojega poslovanja. -Na DS je bilo tudi ugotovljeno, da nekateri naši produkti ne dosegajo zaželjenih rezultatov na trgu. Iz te -razprave ter -iz -razprave o medsebojnih odnosih iz obveznostih med TOZD in DSSS zno- Na prvenstvu AGIS za leto 1977 v lovu rib s plovcem so bili doseženi naslednji izidi: 1. -PETEK B. 204 -rib 2. PETEK Z. 169 rib 3. TERBUC F. 125 -rib 4. MESARIČ O. 71 -rib Na naslednja mesta so se uvrstili: Žirovnik T. (mlajši), Vidovič M., Črešnik L., Lesjak J., Halade-ja S, Komel A., Žirovnik T. (st.). Čas tekmovanja je bil omejen na 2 uri. ŠAH Na prvenstvu AGIS v šahu je sodelovalo 11 ša-histov. Zmagal je HABJANIČ Ignac s 10 točkami pred Reberc A. 9, Klarič I. 8, Krajnc J. 5'/= itd. ROKOMET V prijateljskem srečanju v Ormožu je slovenski lig-aš Ormož -premagal izbrano ekipo AGISA 30:22 (13:11). PIKADO Ekipa AGIS v sestavi Žuran Stanka, Ličen Ivica in Žuran Dragica se je udeležila športnega tekmoavnja v pikadu, katero je organizirala Zveza socialistične mladine Slovenije — Občinska konferenca Ptuj dne 13. maja traj DO v vlogi skupnega gospodarjenja je DS DO sprejel naslednji 3. sklep: DS DO zadolži strokono komisijo, ki jo sestavljajo direktorji TOZD, vodja -finančnega sektorja, vodja sektorja za plan in analize -ter pomočnik d-i-rekto-rja za organizacijsko tehnična vprašanja in ji predseduje vodja splošno kadrovskega sektorja, da do 1. 6. 1977 pripravi osnutek SS o medsebojnih pravicah -in obveznostih med TOZD in DSSS ter ga podati samoupravnim organom v potrditev. DS DO je nadalje sprejel naslednji 4. sklep: Zadolžitev, da se do 1. 10. 1977 odprejo pri službi družbenega knjigovodstva -posamezni ži-ro računi za vse TOZD in DSSS ter da se istočasno uvede knjigovodstvo združenih sredstev, je dobila s tem sklepom DS, služba interne banke. S -tem sklepom se želi doseči, da bo lahko vsaka TOZD in DSSS s-proti seznanjena o gibanju svojih sredstev ter seveda svojega poslovanja. Zgoraj navedeni sklep, je bi! sprejet na predlog direktorja DO ter na odobravanje vseh delegatov DS in je v skladu z novim zakonom o združenem del-u. Nadalje je DS DO po razpravi o poslovanju prvih treh mesecih na predlog DPO v DO sprejel še naslednji 1977 ob 16. uri v Klubu mladih v Ptuju. Ekipa je dosegla II. mesto z 145 krogi. AGISU DRUGO MESTO Komisije za šport -in rekreacijo pri AGIS, KMETIJSKI KOMBINAT in TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo so organizirali v počastitev 40. obletnice ustanovnega -kongresa KPS, 40. obletnice prihoda tov. TITA na čelo KPJ, 85. -rojstnega dneva tov. TITA in 1. maja tek- 5. sklep: DS DO zadolži na predlog DPO v DO direktorja DO, da ukrene vse potrebno, da bo služba družbenega knjigovodstva preverila poslovanje posameznih TOZD po prvih pokazateljih poslovanja tega leta. Nadalje je DS DO sklenil, da bo o ugotovitvah SDK razpravljal na eni izmed naslednjih sej. Vsi sklepi DS DO v zvezi z prvo točko, oziroma z poslovanjem po prvih treh mesecih, so bili sprejeti enoglasno ter so odraz želje vseh delovnih ljudi naše DO. -Pod naslednjo točko dnevnega reda je DS -obravnaval predlog samoupravne komisije za spremljanje sistema delitve dohodka iz osebnih dohodkov in sicer nastavitve nove vrednosti točke. Pri nastavitvi nove vrednosti točke je komisiji ter DS služil, kot osnova, periodični obračun za prve tri mesece. Iz razprave, ki je bila temeljita ter zelo konkretna, je DS DO predlagal DS TOZD in DS DSSS naslednje vrednosti točke, in sicer: din TOZD TAP 11,00 TOZD PREG. MEHANIKA 11,00 TOZD AKG-SIGMA 11,00 TOZD ORODJARNA 10,70 TOZD VZDRŽEVANJE 10,70 TOZD SERVIS! 10,00 TOZD KOVINSKA OBDEL. 10,00 TOZD GU-MARNA 10,70 DSSS 10,70 mova-nje delovnih kolektivov ptujske občine. V skupnem seštevku so zmagali člani delovnega kolektiva Kmetijskega kombinata pred Agisem in TGA. -Po posameznih panogah so zmagali: V malem rokometu, šahu in pikadu za ženske -KK, odbojki in streljanju TGA, namiznem tenisu Perutnina i-n rokometu AGIS. Zmagovalne ekipe so prejele pokale na centralni proslavi v ptujskih toplicah. -Nova vrednost točke bo veljala od 1. 4. 1977 do 1. 7. 1977. Nadalje je DS DO na svoji seji razpravljal tudi -o načinu -izplačila regresa za oddih. Predlog -na DS je podala OO sindikata AGIS. Po razpravi so se delegati zedinili za naslednji 6. sklep: -Merila regresa za dopust so točke oziroma višina ocenitve delovnega mesta, nižje je ocenjeno delovno mesto ozi-roma manjša je plača delavca tem večji bo regres za dopust: din Od 273 točk do 373 točk 1.420 Od 374 točk do 520 točk 1.200 Od 521 točk do 690 točk 1.050 Od 691 točk do 900 očk 900 Regres za dopust bo plačan v dveh obdobjih. Omenjeni način izplačila -regresa je v naši DO prvič v takšni obliki. Iz razprave je bilo zaključiti pozitivno mnenje delegatov. DS je -razpravljal še o delegatskih vprašanjih, na katera bodo posredovani odgovori na majski seji DS DO. Franc Mertl Srečanje športnikov TAM (SCV): AGIS V soboto, 14. -maja 1977 so se v III. prijateljskem srečanju pomerili v sedmih panogah športniki TAM — SCV in AGISA. Po deževnem vremenu so v skupnem seštevku po pričakovanju zmagali gostje -iz Maribora 5:2. Rezultati srečanja AGIS : TAM (SCV) MALI NOGOMET 2:3 (1:1) Strelca golov: Hotko in Lesjak za Agis, Hanžar 3 za TAM. STRELJANJE 805:864 Najboljši Simonič 174 za Agis, Muskovič 181 za TAM. KEGUANJE 507:532 Najboljši posameznik Seidl (Agis) z 97 -podrtimi keglji. Tekmovanje je potekalo v borbeni partiji. ROKOMET 19:13 (6:7) Najboljši strelci: Gramc Z. 7 za Agis, Benčič in Pečnik po 4 za TAM. NAMIZNI TENIS 0:5 ŠAH 1'A:3'A Habjanič zmagal ,in Klarič remi za Agis, Božičnik, Grindl, Nara-glav zmagali -in Nikolič remi za TAM. RIBOLOV 409:125 Najboljši Petek Bogdan z 101 ribo za Agis ter Lozej in Ornik po 40 za TAM. Vsaka ekipa je štela 5 tekmovalcev. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, katero je bilo zaključeno z izmenjavo spominskih daril. K. I. Priznanje boljšemu Foto: Korpar ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREA RIBOLOV Šahovski dvoboj TAM (SCV) — AGIS Foto: Korpar Uspešna obramba vratarja AG1SA Foto: Korpar Objava OBVEŠČAMO ČLANE KOLEKTIVA, KI IMAJO VESELJE DO PETJA, DA ŽELIMO USTANOVITI PRI OSS »AGIS« MEŠANI PEVSKI ZBOR. PRIJAVE SPREJEMA IVO KLARIČ. DELAVCI, KI SO Sl PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU V MESECU APRILU 1977 DSSS — SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR — REPIC MARIJA, čistilka delovnih prostorov 11 — ZADRAVEC FRANC — vratar — čuvaj KOMERCIALNI SEKTOR — KOCMUT IVICA, administrator v skladišču gotovih izdelkov TOZD AVTOOPREMA — ČUŠ MIRKO, čistilec odlitkov — ČRNIVEC JOŽE, čistilec odlitkov TOZD ORODJARNA — SLODNJAK FRANC, brusilec II TOZD KOVINSKA OBDELAVA — KRALJ VILJEM, šabloner — SLANIC SILVESTER, šabloner — KAJZER JANEZ, šabloner TOZD GUMARNA — NOVAK ŠTEFAN, vulkanizer DELAVCI, KI SO PRENEHALI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU V MESECU APRILU 1977 DSSS — FINANČNI SEKTOR — KOKOL MIHAEL, inventurist TOZD SERVISI — KAJZER MAKS, avtoklepar — TERBUC FRANC, avtomehanik — TRUNK IVAN, avtomehanik — BRODNJAK SLAVKO, direktor TOZD A IM EK DOTE V predsobi Samuela Goldwy-na, lastnika filmskega podjetja Metro-Goldwyn-Mayer, so čakali trije, ki bi bili radi sprejeti na razpisano delovno mesto. »Recite prvemu, naj vstopi!« je rekel Goldwyn tajniku. »Pokazal vam bom, kako izbiram osebje.« Ko je vstopil prvi kandidat, ga »Štiri,« se je glasil odgovor. »Dobro, odgovorili ste čisto pravilno,« je rekel Goldwyn. »Počakajte v predsobi!« Kandidat številka dve je dobil isto vprašanje in je odgovoril: »Šest.« »Lepo,« je rekel Goldwyn, »kaže, da ste iznajdljivi, domiselni in polni idej. Stopite nazaj v predsobo!« Številka tri je na isto vprašanje odgovoril: »Devetintrideset.« »Čudovito!« je navdušeno vzkliknil Goldwyn, »kakšna globina dojemanja, koliko izvirnosti!« Tudi tega je poslal nazaj v predsobo, naj tam počaka. »No,« je vprašal tajnika, »kateri bo po vašem sprejet v službo?« »Tisti, ki je odgovoril devetintrideset.« »Kje neki,« je odgovoril Gold-wyn, »zaposlil bom tistega, ki je odgovoril šest.« »Kako to?« je presenečeno vprašal tajnik. »Zato,« je odgovoril direktor, »ker je nečak moje žene.« je Samuel Goldwyn vprašal »Koliko je dva in dva?« V AGISU SMO PRAZNOVALI V počastitev Titovih jubilejev, 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 36-Ietnice ustanovitve OF Slovenskega naroda in v počastitev 1. maja — praznika delavskega razreda, je bila na prostoru avtopralnice in tehničnih pregledov proslava delovnih ljudi tovarne AGIS. Kulturni program z nastopom pevskega zbora, folklorne skupine in recitatorjev so izvedli člani KUD bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik 10 OOS AGIS, Zdravko Veldin. Tako so svoj delež v letošnja praznovanja prispevali tudi delovni ljudje AGISA. S. S. Po očetovi smrti je ruski pisatelj Maksim Gorki (1868 do 1936] živel pri dedu. Nekega večera ga je ded vprašal, če spi. »Zelo me zebe,« je odgovoril deček. »No, sinko moj,« je rekel ded, »dobro se pokrij, angelčki te bodo pa greli.« Gorki se je zavil, čez nekaj časa pa je vstal in zamišljeno pogledal deda. »Kaj je?« »Dedek,« je rekel Gorki, »ali bi lahko namesto angelčka dobil odejo?« Gluck je šel nekoč po ulici Saint-Honore v Parizu in po nesreči razbil izložbeno okno, ki ni bilo vredno več kot poldrugi frank. Glasbenik je dal lastniku en tolar (tri franke). Da mu ne bi bilo treba vrniti ostanka, se je trgovec izgovarjal, da nima drobiža. Gluck pa je dejal: »Nič ne de, bom pa razbil še eno okno!« V imenu učencev, ki so pri vas opravljali prakso v času od 4. do 15. aprila 1977 in celotnega kolektiva Posebne osnovne šole v Ptuju, se vam iskreno zahvaljujemo za razumevanje in strokovno vodenje naših praktikantov. Posebna zahvala velja vodjem prakse na učnih bazah, ki so se v tem času še posebej ukvarjali z učenci. Ravnatelj: Slekovec-Slivnik Plilda STRAN RAZVEDRILO IN N A S IVI E H 9 <,D!.«ro VR-STF? 'VT 1 £ F) Lmzic) 7 Lzrnifi o2C5*jjj VlDfl paipftfi/ij z. n LOV ?a& E) C/fi ACflAJEV« ?oK.eii'rt‘' k^Diur? ZiVrtL Lsauzui i-EPO-cf Skečem/) n OOIO /Ql-Ec it-ESiHs KOLES*) GčlEčl Vi-fUSET lW6tfq IZ vsč V£.LO?rUJteJ: lO lOChOSJl! 1 Z L Pl 4 E ocosne neiirnu NEMCI JZ E n E C v LBČOČti 5£žUO\/ Divii KOZEL P L u Z- ta D/ Meuhtc Tiurmi. t S> LlZŠlCI IClVIl 0 N R OMgHSrt JčftlFOE 0 C 1 T E P MPulSIttf snzpn s i c p “?fi.££fcl' V O 2- L G C i 3 R EKZl&lZ KOufLCH) E F voz t£K5Tiawi) Vihalo znizvn ■ZoZfl S p i T p R p i 4 P "Poo T L p TEZbTiLtJ HATCam v o- t M F) č&ilco ŽE USU IME (9 i p Pl Tosopr? Z.fl voQo iTFrtt ) La< P E c ZčHČLZbt* yeuo ] L. t 0 P toSico IMC R R E E 5E ŠTE^Et V Z O T A VOCPZZ. OT OtC olj SUMITI H 1 R cmo, it l\u^f vodu n 2. & E L f\ d 7Tipn.ru, OToic E n E IChl2ftLK.fi CiQ ILOVI* Tet?fii'ž v IPVI7I JUO,O*A0 LoTzaan L ZZIHŠZV r P A p ‘Č L E V 0 i l&P flOAJEc R e hJ v/ ETUIJI rt A 1 0.HAJEC 1 E L W\ MEJTo se/euh JBIMiPCUI 14 H 1 H £ JP O p IrtTICrt) •V (2.1 ?AUC,U 0 T 14 R TELEiA/fl > R M R iw/ UiZOZBH eekf) R PUtU VflL Pur r TOM> ss*r/s/ V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin, Drobnič Ivan, Indic Ost°ja, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1700 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12, Rokopisov ne vračamo. _____________________- .........................................