80 Zlata priznanja so prejeli: osnovnošolci: 1 Andraž Bašelj Miha Švarc OŠ Škofja loka - Mesto 94.39% 2 Monika Stanonik Anja Krajnc Osenar OŠ Škofja loka - Mesto 92.34% 3 Ema Lunka Lucija Kolenc OŠ Frana Metelka Škocjan 91.85% srednješolci: 1 Pia Klančar Jan Gojznikar I. gimnazija v Celju 98.40% 2 Barbara Halas Tjaša Štefko Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer 93.01% 3 Nadja Škafar Helena Balažič Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer 91.42% 4 David Duh Elias Laissani Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer 90.10% Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja so sodelovali Sanja Behrič, Bernarda Bele, Teo Delić, Darja Gačnik, Katja Gačnik, Tanja Gačnik, Denis Kutnjak, Rok Šturm in Vinko Treven. Najlepše se jim zahvaljujemo! Hvala tudi Tjaši Pogačnik Lipovec in Simoni Strgulc Krajšek za pomoč pri tiskanju navodil in zemljevidov. Najlepša hvala profesorici Dragici Kranjec in ravnateljici Vidi Hlebec, ki sta nam omogočili, da je tekmovanje potekalo na njihovi srednji šoli. Iskrena hvala gospodu Jožetu Koscu za lepo pripravljeni predavanji. špela novak (organizatorica Tekmovanja iz poznavanja flore 2012) Odziv na recenzijo knjige Botanični terminološki slovar, objavljeno v reviji Hladnikia 29:73-7 (2012), avtorja N. Jogana H kritičnemu mnenju dr. Nejca Jogana, ki je bilo objavljeno v 29. številki revije Hladnikia v rubriki Miscellanea z naslovom Botanični terminološki slovar: zorel dolgo, a očitno še daleč do zrelosti, želimo soavtorji tega slovarja dodati nekaj pojasnil: Pred več kot desetimi leti je bila na senatu BF podana pobuda za izdelavo terminološkega slovarja, ki ga ob drugih publikacijah potrebuje sleherna razvita stroka. Takrat je bil dekan dr. Iztok Winkler, dr. Franc Batič pa sem kot član senata prevzel pobudo za koordinacijo področja botanike, ki po tradiciji še vedno pokriva tudi področje mikologije. S kolegom mag. Andrejem Seliškarjem z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU sva se dogovorila, da se poveže s skupino na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se ukvarja z izdelavo terminoloških slovarjev. V skupino za pripravo so bili povabljeni starejši botaniki, ekologi in mikologi z namenom, da pokrijemo čim širše področje, ki ga terminološko obsega botanika. V začetni, pripravljalni fazi smo za krajši čas pridobili za sodelovanje tudi dr. Toneta Wraberja in akad. dddr. Jožeta Mačka, vendar Miscellanea 81 se v nadaljevanju nista odločila za angažiranje pri izdelavi slovarja. Tako je bila imenovana Komisija za botanični slovar, ki smo jo sestavljali: dr. Franc Batič, dr. Aleksa Cimerman, dr. Nada Gogala, dr. Andrej Martinčič, mag. Andrej Seliškar, akad. dr. Alojz Šercelj, dr. Boris Turk in kasneje še dr. Gorazd Kosi, delo pa sem terminografsko vodila Borislava Košmrlj - Levačič. Slovar ni bil zasnovan z namenom, da bi kot vire uporabili vse, kar je bilo v zgodovini Slovencev napisano na področju botanike, pač pa smo se osredotočili na vire, ki so izšli nedavno, predvsem pa na visokošolske učbenike, skripta in določene tuje referenčne monografije in slovarje. Zlasti pri preverjanju terminov in njihovih oblik smo poleg virov, ki smo jih navedli med bibliografskimi podatki, upoštevali tudi mnoge druge tiskane in elektronske vire, med njimi tudi revijo Proteus, kar smo omenili v uvodnem delu slovarja, pa tudi mnoge prevode z botanično vsebino. Na konkretne pripombe, ki jih je za črko »A« pripravil kolega Jogan, ne mislimo podrobno odgovarjati, ker ima pravico do svojega mnenja. Tehtne in upravičene pripombe so vsekakor dobrodošle in jih bomo upoštevali. V slovarju prikazani sistem, je povzet po 36. izdaji Strasburgerjevega (tj. »nekega nemškega«) učbenika in je namenjen prikazu enega od možnih sistemov, ki uporabniku olajšajo razumevanje razmerij med višjimi sistematskimi enotami, ki so navedene v slovarju. Kritično vrednotenje različnih sistemov ni in ne more biti naloga terminološkega slovarja, zato je pripomba o nekritičnem povzemanju sistema brezpredmetna. Glede izbora terminov smo v uvodu poudarili, da izraz botanični razumemo v širokem smislu, po katerem botanika obsega tudi mikologijo. Hkrati smo upoštevali še termine, ki so smiselno povezani z botaniko, npr. s področja geologije, kemije, pedologije, agronomije, gozdarstva. Terminološki slovar ni botanični tezaver, zato v njem niso prikazani vsi termini, ki se uporabljajo ali so se uporabljali v stroki na Slovenskem. Pri izboru in naboru iztočnic (gesel) smo si prizadevali sistematično in uravnoteženo predstaviti pojmovni sistem botanike v najširšem smislu, zato smo se morali omejevati predvsem na temeljne pojme in termine, ki jih poimenujejo. Poudarimo naj še, da smo termine sprejemali po pojmovnih skupinah, pri čemer nismo upoštevali prav vseh členov posamezne skupine. Pri zasnovi in zgradbi slovarja ter definicijah upoštevanih pojmov smo izhajali iz sodobnih načel terminološke in terminografske stroke, kar je v uvodnem delu tudi podrobneje pojasnjeno. Ker ne gre za enciklopedijo, so definicije praviloma kratke, omejene le na določene pojmovne sestavine, niti ne pojasnjujejo, kako so se pomeni posameznih terminov sčasoma spreminjali. Neredko smo ugotavljali, da različni avtorji posamezne termine razumejo različno, torej gre za razlike v dojemanju njihovega pojmovnega obsega. V slovarju so vsi slovarski sestavki samostojni in tako tudi pomensko sorodni slovarski sestavki niso gnezdeni pri nadrednih iztočnicah (npr. pri iztočnici semenska zasnova), pač pa so podredni termini le navedeni na koncu slovarskega sestavka (za oznako GL.: amfitrofna semenska zasnova, anatropna semenska zasnova …). Slovarski sestavki so zgrajeni iz različnih sestavin, zato smo, zaradi boljše preglednosti, zanje uporabili različne tipe črk; v definicijah smo mednarodna znanstvena imena izpostavili oz. ločili z oklepaji. Dodamo naj še, da smo si želeli v slovarju več slikovnega gradiva, a so nas pri tem močno omejevale finančne možnosti. Glede cveta ilirske zlatice na platnicah, ki je bil izbran v oblikovne namene, pa kot avtor posnetka vabim kritika na skupen ogled rastišča v Strunjanu. Hladnikia 30: 77-83 (2012) 82 Nazadnje naj omenimo, da je slovar nastajal po utečeni terminografski praksi, po kateri izbrana skupina avtorjev izda slovarsko besedilo, ki se kasneje praviloma dopolnjuje in izpopolnjuje. Zato vas vabimo, da svoje predloge pošljete na naslednja naslova: isj@zrc-sazu. si ali: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, p. p. 306, Ljubljana, s pripisom Botanični terminološki slovar. franc batič in borislava košMrlJ - levačič, urednika Botaničnega terminološkega slovarja Elvica Velikonja, 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja. Samozaložba. 252 str. Elvica Velikonja, učiteljica na otliški osnovni šoli, je leta 2004 izdala delo »Kako jim rečemo pri nas. Prispevek k rastlinskemu imenstvu na Gori.« O tem dragocenem prispevku iz bogate zakladnice ljudskih rastlinskih imen je v reviji Hladnikia pisal Boško Čušin (2004, št. 17: 68-69). V zadnjih dneh oktobra leta 2012 pa je izšlo novo, veliko bolj obširno delo Elvice Velikonja, ki nam z besedami, fotografijami in slikami predstavlja redke, znamenite, endemične, ogrožene, zavarovane, pa tudi pogoste rastline, ki jih srečujemo v Trnovskem gozdu. To je pravi vodnik po botaničnih lepotah in znamenitostih tega območja. Opise posameznih rastlin je že od leta 1998 objavljala v časopisu Gora, ki je glasilo istoimenskega društva, ki skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V zahvalah se avtorica se posebej spomni profesorja dr. Toneta Wraberja, ki je »hodil« z njo po botaničnih poteh več kot deset let. Lektor Franc Černigoj se spominja na rože z ožganega zidu požgane hiše … in meni, da to ni samo knjiga o rožah z Gore, ampak tudi o ljudeh. Nekaj misli je Knjigi na pot zapisal dr. Igor Dakskobler, ki je besedilo strokovno pregledal. Poudaril je: »Tako zlitje strokovnega in doživljajskega v poljudnem botaničnem pisanju ni pogosto, a bralca navadno zelo pritegne.« Knjiga je bogato ilustrirana. Največ fotografij je posnela avtorica. Veliko je tudi slik akademskega slikarja Rafka Terpina, poznavalca divjih idrijskih grap in velikega ljubitelja rastlin. V Trnovskem gozdu se prepletajo vrste, ki jih srečujemo v dinarskih bukovih gozdovih, v Alpah, v senčnih soteskah, v mraziščih, na kraških košenicah, nekaj je sredozemskih gorskih rastlin, nekaj jih ima tukaj svoje najbolj zahodno nahajališče, nekaterih pa ne najdemo nikjer drugje. Serijo opisov pričakovano začenja hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia), edini endemični rod slovenskega rastlinstva. Med drugimi so predstavljeni še Primula carniolica, Scopolia carniolica, Genista sericea, Genista holopetala, Centaurea alpina, Campanula zoysii, Cephalaria leucantha, Primula x venusta, Daphne blagayana, Arabis scopoliana… Pri posamezni vrsti je zapisano, kdaj je bil prispevek v glasilu Gora objavljen. Na prvem mestu je slovensko ime, ne manjka pa latinskega izraza. Posamezni prikazi so po vsebini zelo raznovrstni. Avtorica nas velikokrat popelje na nahajališče v družbi z otroki ali prijatelji. Rastlino opiše, pove nekaj o zgodovini njenega odkritja oziroma odkrivanja, o botanikih in o Miscellanea