Natisov 15.000. **&l „Šlajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Amsriko pa 8 kron; za crugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rorr. na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in. uprav-ništvo se nahajata v Ptuu, gledališko poslopje .'šte«?, 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil Jinseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za V* strani K 20"— za '/e strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za Vi« strani K 250 za '/«« slrani K 1.— Pri večkrstnem oznanilu se cena primerno zniža. Šter. 21. V Ptuju v nedeljo dne 23. maja 1915. XTL letnik. -"■ FV. vi Svetovna vojska. V našem zmagovitem prodiranju čez 174.000 Rusov vjetih. — Rusko umikanje. — Pričetek zopetne velikanske bitke z Rusi. — Nemški uspehi na suhem in na morju. — Italija raztrgala trozvezno pogodbo. Na pragu pred n^vo vojsko z Italijo. Položaj na bojiščih je za zvezane avstro-ogrske in nemške armade povsod razveseljiv in več kot razveseljiv. Zmaga proti Raaom v za-padni Galiciji je tako velikanska, kakor jo svetovna zgodovina sploh še ne pozna. Vzeti mora azijatskim armadam krvavega carja sleherno mo-ralično podlago. In ta zmaga se polagoma še razvija v svojih posledicah. Ruske armade so se zdaj zopet po večtedenskem divjem begu vstavile. Kakor se splošno sodi, razvila se bode v kratkem zopetna velikanska bitka, katere odločilnemu izida gleda pač vsa domovina nadepol-no nasproti. Istotako ngodno se razvija položaj na ostalih bojiščih. Zmagonosne nemške aimade zavračajo v jekleni vstrajnosti sleherni udarec francosko-angleško- divjaških čet ter se približujejo svojemu cilju, medtem ko njih podmorski čolni v vseh oceanih svoje grozovito resno delo opravljajo. Istotako je hranitev Turčije proti sovražnikom doslej na vseh straneh uspešna. Lahko se torej trdi, da je svetovna vojna doprinesla doslej dokaz, da sta nemška in naša armada, čeprav na vseh straneh napadeni, v svoji železni eneržiji in zmožnosti nepremagljivi. Sredi teh uspešnih bojev pa se je politično obzorje zopet zatemnelo. Amerikanci izvršujejo z nesramnostjo oderuškega kramarja posle Anglije. Stara pesen: „za denar ti dušo svojo prodam" . . . Pomembnejše od amerikanskih groženj pa je postopanje našega ,, prijatelj a" in več kot 30-letnega zaveznika — Italije. Vedno očitneje so se pojavili v zadnjih tednih glasovi, da i.-b hoče Italija zahrbtno napasti. Zdaj je jasno, da je naša monarhija v svoji miroljubni popustljivosti Italiji odstop lepih delov naše zemlje ponudila. Vkljub temu so laški vojni hujskači, na čelu jim pesnik in politični harlekin d'Annunzio se polastili ulice, so preplašili poštene miroljube z laškim kraljem vred in zastrupili s svojim brigantovskim krikom prijateljstvo med obema državoma. Brez vojske bi Italija lahko dosegla velik del svojih nacijonalnih želj; z vojsko bržkone ne bode ničesar dosegla, razven tistega, kaj je dosegla v vseh svojih vojnah — batine! Danes je odločilni dan; italijanska zbornica bode sklepala o vojni ali miru. Mogočna, zmagovita Avstrija čaka v zvesti družbi z Nemčijo hladnokrvno odločitev. Naj bode ta odločitev kakoršna-koli, svojo dolžnost bodemo izpolnili. Naša zmaga nad Rusi. Velikanska naša zmaga v Galiciji še vedno ni dovolj ocenjena. Številke rastejo še vedno ! Doslej je 174.000 rnskih vjetnikov ; poleg tega so nemški in naši vojaki odvzeli sovražnikom 128 kanonov, 368 strojnih pušk in nešteto število druzega vojnega materijala. K temu pride še, da so vojaki najmanje 40.000 kvadratnih kilometrov ozemlja v svojem zmagovitem prodiranju pridobili. Zdaj se je začela zopet nova bitka, ki bodo gotovo odločilnega pomena. Urad« no avstrijsko poročilo od torka se glasi tako-le: K.-B. Dunaj, 18. maja. Uradno se danes opoldne razglaša: Zvezani vojaki bo po hudih bojih na raznih točkah reko S a n prekoračili in se na vzhodnem bregu utrdili. Protinapade Rusov se je povsod krvavo zavrnilo, sovražnika pa v vzhodni smeri nazaj vrglo. Ob zgornjem Dnjestru so se hudi boji pričeli. Na Prutovi liniji ni posebnih dogodkov. Posamezni napadi Rusov severno Kolo-meje so se zavrnili. Skupna svota v prvi polovici maja povišala se je na 174.000 mož; k temu pride še 128 zaplenjenih kanonov in 368 strojnih pušk. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H o f e r, fml. Avstrijsko poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 17. maja. Uradno se danes opoldne razglaša: V razmerju s trdovratnimi boji zadnjih dveh tednov minul je včerajšnji dan na vsej fronti v splošnem brez bistvenih dogodkov. Armade so še naprej prostora pridobile. Proti zgornjemu Dnjestru napredujoče kolone so z deli že Drohobycz zavzele, na daljnih 5.100 Rusov vjele in 8 strojnih pušk zaplenile. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. Nemško poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 17. maja (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča: Zapadno bojišče. Severno od Y p e r-n a, zapadno kanala Steenstraate in Het S a s opustili smo svoje naprej potisnjene postojanke in smo potegnili tam stoječe slabotne moči, da preprečimo izgube po močnem sovražnem artiljerijskem ognju, v našo glavno postojanko na vzhodnem bregu kanala nazaj. Južno Neuve-Chapelle držijo Angleži še dele našega prednjega jarka, ki so od predvčerajšnih bojih v njih rokah. Boji trajajo tam še naprej. Severno Arrasa pri Ablainn in Neu-v i 11 e smo zavrnili francoske napade z jako velikimi izgubami za sovražnika. Pri A i 11 y in v Priesterwaldu so se razvili manjši in-fanterijski boji. Naši letalni stroji napravili so uspešne napade na vojne pristane Dover in Calais. Vzhodno bojišče. Ob Dubici v pokrajini Airagola in Czekiszki ter južno Njemena pri Marjampolu in Ludwinowu smo zavrnili sovražne napade. Med ruskimi vjetniki pri S z a w 1 e našli smo rekrute letnika 1916, ki so bili v le 4 tednih izvežbani. Južno-rzhodno bojišče. Naše napredovanje med P i 1 i c o in zgornjo V i s 1 o kakor tudi na fronti Sambor-Stryj- 2 -- StraiehiU'cva gre&čioa i% aelsnja-r* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejši!: Stanislav se nadaljnje. Pri J a r o s 1 a v i , in severno se je na večin krajih posrečilo, pre- j koračili reko San. Za Przemysl se borimo. Najvišje vodstvo armade. Avstrijsko poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 19. maja. Uradno se danes opoldne razglaša: Na vzhodno obrežje Sana prestopivši zvezani vojaki vrgli so včeraj močne tnske moči, ki so se severno-vzhodno Jaroslava zopet zoperstavile, do Lubaczowke nazaj. Zavzeli so S i e n i a w o; tudi tam so prekoračili San; pri tema so vjeli 7000 Rusov in zaplenili 8 kanonov. V jutranjih urah poskušeni sovražnikovi protinapadi so bili krvavo odbiti. Boji na zgorajšnem Dnjestrn in v bližini mesta Stryj trajajo naprej. Naše napadalne kolčne zavzele so v šturmu severno Sam-bora več visočinskih postojank Kosov in so pridobile od sovražnika trdovratno hranjene vasi. NaPrut-liniji se ni nič bistvenega zgodilo. Na Rusko-Poljskem se borimo v gorski pokrajini pri Kjelci. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hof er, flm. Iz Rusije. Iz Švice poročajo: »Socialdemokrate" poroča iz Petersburga, da vlada tamkaj strašna draginja, pri čemur je prizadet zlasti delavski sloj. Vlada je opozorila tovarniška podjetja, da naj plače, kolikor mogoče zvišajo, da se preprečijo nesoglasja med delodajalci in delojemalci. — Postopanje ruskega „Rdečega križa" ne vzbuja med prebivalstvom nikakega zaupanja. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Nezaslišane italijanske zahteve. K.-B. Berlin, 20. maja, List „B. Z. a. M.' poroča, da je prejšnji finančni minister Luzatti rimskemu poročevalcu „Nationaltidende" sledeče zahteve Italije na Avstro-Ogrsko naznanil: Takojšnjo zasedanje vsega Trentina in Primorskega s Trstom, Polo, Reko in večimi otoki v Adriji. Odstop mornariških postaj na d a I m a t i n-skem bregu. K$. Avstrija se ne sme ne direktno ne indi-rektno vmešati v zadeve Srbije. Avstrija mora ^opustiti proti interesom Italije naperjeno balkansko politiko. Italija mora imeti prostost,~v "vzhodni-Sredozemskem morju svoje interese napram~fu7čijil(kupno~s trojnim sporazumom zasledovati. Italija hoče imeti prostost da pri bodočem mirovnem kongresu stvar Srbije in Belgije zastopa (Te blazne zahteve so dokaz, da je laška vlada že davno pripravljala napad na Avstro-Ogrsko. Splošno se sodi, da je vojska z Italijo gotova stvar. Odločitev pa bode padla šele v par dneh. Op. ur.) SKOIAIIIsLV m nuJbo'' "P011"" korenin. StracehllTovu grradloa 1» swfonjav ^"*"*y»** »sied tega priznano najboljši želodec skrspčnjooi prebavni liker. Ut — V peterbnrških krogih je krožila neka izjava politikov Maklakova in Ščeglovitova, ki pravi, da popolno uničenje Nemčije ni v interesu Rusije, ker bi imelo za posledico pogubo sosednje državo. Izjava zahteva hitro končanje vojne, posebno ker je zlasti ruski oficirski zbor močno trpel in ker bi lahko z nadomestitvijo iz meščanskih krogov se uvedlo v oficirski zbor revolucionarno gibanje. — Zasledili so razširjeno vohunsko družbo. Francoski general Panje ob priliki svojega obiska imenoval več imen špi-jonov. Govori se o aretacijah v krogih genera-litete in da so dnevi ruskega vojnega ministra Suhomlinova že šteti. — Vsak meseczna-šaj o ruske izgube na vseh frontah okoli 400.000 mož; računa se, da pade od teh polovica na bojiščih. Vojna je povzročila v državi tudi epidemije; posebno v Kavkazu in v gubernijah Samara, Saratov, Simbusk in Pensa se širi pegasti tifuz. Nov „Zeppelin". Angleški list .Daily Chronicle" poroča iz Ženeve: V Friedrichsbsfeuu so zgradili nov velikanski „Zeppelin", ki more vzeti s seboj 1000 kg razstreliva in prekaša v hitrosti vsak dosedanji tip letalnih strojev. Nemški podmorski čolni v Srednjem morju. Iz Aten poročajo: Nemški podmorski čolni strašijo po celem Sredozemskem morju. Na raznih straneh so jih že videli in francosko-angleško brodovje obdaja groza pred to nevarnostjo. Vsa pomorska moč zločinske Britanije je — splavala po vodi! Važnost podmorskih čolnov. Ameriški general Parson, ki se je vrnil iz Nemčije v Ameriko, je izjavil v listu „New-yorker Zeitong": Pomorsko vojsko bodo odločili nemški podmorski čolni. Prava vojska teh podmorskih čolnov pa se bode pričela šel e*W jeseni. 1 IG -n e-m-ških podmorskih čolnov bo položilo okoli Angleške obroč 30.000 min. Ob začetku prave vojske podmorskih čolnov bo doživela Angleška razočaranja, proti katerim 42 cm-kanon prav nič ne pomeni. 40.000 nemških delavcev neprestano izdeluje podmorske čolne. Albanci nameravajo vpasti v Srbijo. Iz Saloniki se poroča z dne 9. maja: List „Macedonija" piše, da ve iz gotovega vira, da se zbirajo Albanci najažno-zapadni srbski meji. Albanci delajo baje zadnje priprave za nov vpad v Srbijo. Srbska vlada je izvedela za albanske načrte ter odredila vse potrebno, da se ji ni bati nobenega presenečenja. Na ohridsko mejo je poslalo primerno število moštva, da cb prvem znaku napada zasleduje Albance toliko časa, da jih uniči. Italija in naše ponudbe. (Razgovor v ogrski državni zbornici.) V seji ogrske državne zbornice z dne 17. maja vprašal je poslanec grof Julij Andrassy ministerskega predsednika glede pogajanj z Italijo. Poslanec je najprvo dejal, da bode ogrski narod, karkoli naj tudi pride, z mirom in moško odločnostjo dogodke pričakoval. Ogrski narod se ne prestraši nikogar in čimtažji bode položaj, temveč poguma in požrtvovalnosti bode pokazal. Govornik je potem vprašal, ali se je res Italiji ponudilo odstop delov monarhije. — Ministerski predsednik grof Tisza je takoj govoril in med drugim dejal: Monarhija je v resnici teritorialne predloge na Italijo napravila, to pa v namen zasigurjenja trajne nentralnosti. Kajti stalno prijateljstvo med našo monarhijo in Italijo ležalo bi v obojestranskem interesu. Tako se mora tedaj želeti, da se tudi za ceno težkih žrtev gotove prepirne točke med državoma odpravi. To bi se pa ne zgodilo zato, da se od- pravijo hipne države, marveč da se slaži stalnim interesom naše domovine. — Ta odgovor je sprejela zbornica z odobravanjem. Iz njega je razvidno, da je naša monarhija ponudila Italiji odsiop gotovih dežel. Ako bi vojna furija na podlagi angleško francoske hujskanje v Italiji vendar vsako trezno premišljevanje ubila, potem bodejo pač veljale besede, ki jih je izrekel grof Andrassy: Ako bode boj neizogibljiv, bodemo svojo dolžnost moško i z-polinili. Nemčija z nami! K.-B, Berlin, 17. maja. „Vossische Zei-tung" naglasa, da bode stala Nemčija (v italijanskem sporu) z vso močjo orožja za Avstro-Ogrsko. Obenem povdarja, d a bi izgubljena vojna za Italijo tudi konec velevlasti pomenila. Nemški državni kancler za Avstrijo. K.-B. Berlin, 18. maja. V danes otvorjeni seji nemškega državnega zbora imel je državni kancler pl. Bethmann Hollweg besedo in je dejal: »Kakor znano, so se razmere med Av-stro-Ogrsko in Italijo v zadnjih mesecih hudo poojstrile. Dunajska vlada se je v stremljenju, vatvariti stalno prijateljstvo med Avstro-Ogrsko in Italijo ter koristiti stalnim interesom držav do dalekosežnih teritorijalnih odstopov odločila. Nemčija prevzela je izrecno polno garancijo za lojalno izpeljavo teh ponudb. S tem sta Av-stro-Ogrska in Nemčija napravila sklep, ki bi ga v slučaju uresničenja pretežna večina teh treh narodov odobravala. S svojim parlamentom stoji italijanski narod pred prosto odločbo, ako hoče izpolnitev svojih narodnih nad v najširšem obsegu mirnim potom doseči ali pa deželo v vojsko pognati in jutri proti svojemu zavezniku od včeraj meč potegniti. Jaz nočem upanja popolnoma opustiti, da bode tehtnica miru težja nego ona vojne. Ali kakorkoli bode tudi, odločitev odstrani Italije izpadla, skupno z Avetro-Ogrs smo vse, kar je bilo mogoče storili, dazvezino razmerje obdržimo, ki je vsem trem državam le dobrega in koristnega prineslo. Ako bode to zvezo eden zaveznikov raztrgal, bodemo Bkupno z drugim zaveznikom tudi novim nevarnostim neustrašeno in pogumno naspioti stopili. Stališče Rumunije. Iz Bukarešta poročajo: Pričakuje se, da se bode rnmunska vlada kmalu izjavila o položaju, ki je nastal vsled spremenjenih avstrijsko-itali-janskih odnošajev. Vesti, ki jih priobčujejo listi naših sovražnikov, so brez vsake podlage. Tukajšnji krogi izjavljajo, da ne obstoja med Ru-munijo in Italijo noben obvezni dogovor. Vlada stoji še vedno na nevtralnem stališču. Revolucija v Portugalu. Tako je, kakor da bi oprijela vse narode velikanska blaznost, ki S3 jo zamore vzdraviti edino v potokih krvi. Zdaj je izbruhnila v Portugalu hipoma revolucija, ki je jako nevarna za tamoŠujo. republikansko vlado. Vstaši se nahajajo tudi v vrstah vojaštva ter mornarice. V Lissa-bonu ter drugih mestih je prišlo do krvavih bojih. V splošnem se lahko reče, da je vlada doslej zmagala, da pa je položaj vendar jako kritičen. Poroča se tudi, da se je izvršil atentat na portugalskega ministerskega predsednika. Uradno tozadevno poročilo pravi: K.-B. Lissabon, 17. maja. Novi ministerski predsednik C h a g a s, ki se je nameraval podati od Oporta v Lissabon, da nastopi 3 — svojo službo, bil je včeraj na kolodvora E n-tracamiento od senatorja F r e i t a s z revolverskimi streli težko ranjen. F r e i t a s a bo orožniki na tla vrgli in nbili. Chagasa so prepeljali v Lissabon. Nemiri so zopet pričeli. Splošno se sedi, da bode Anglija porabila to priliko in se vmešala v notranje portugalske boje, to pa seveda zopet v lastno svojo korist. QBPBSSfeT"^ a n ®*°r 0' BilJliPAflenz i Razno. pregledne tiskovine, morajo v posamezne raz-predelke vpisati le številke in sicer še mora navesti velikost nasajenega prostora (njive) le v hektarjih. (En hektar je približno IV« orala.) Ta številka se vpiše v razpredelek I. Pričakovani uspeh žetve (razpredelek II.) se označi v kilogramih in ne v hektolitrih ali mernikih. Povprečno se navadno računi mernik žita 40 do 50 kg. Uspeh žetve se mora natanko presoditi in domnevana množina posameznih pridelkov vpisati. Župani ali žetvene komisije si naj napravijo same zase seznam za vsakega posestnika. Okrajnemu glavarstvu pa se mora poslati le eden pregledni izkaz o stanja obdelanih zemljišč in o domnevanem uspehu letošnje žetve. Ce bi županu ali članom žetvene komisije kaka stvar ne bila jasna, naj se obrne za nasvet do pristojnega c. kr. žetvenega komisarja ali do okrajnega glavarstva. — Na uradnem mestu se nam zatrjuje, da se je ta popis le za to odredil, da ima vlada sliko, kako daleč bomo izhajali z živili, ki jih v naših krajih pridelamo. Prestolonaslednik pri cesarju. C. kr. kor. urad poroča z dne 16. t. m.: Prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef, ki se je udeležil inšpekcijskega potovanja višjega armadnega poveljnika feldmaršala nadvojvode Friderika pri 4. in 11 armad!, se je pripeljal dane1) na Dunaj, da poroča Njegovemu Veličanstvu cesarju. Vojna pošta posluje zaradi našega prodiranja počasneje. C. kr. korespondenčni urad poroča: Vsled odločnega pritiska naših zmagovitih armad za poraženimi ruskimi armadnimi množicami bo vojna pošta počasneje poslovala. Vojni poštni uradi se s četami pomikajo hitro naprej. Oddaljujejo se vsak dan bolj od svojih izhodnih točk, prilike za delo je manj, prilik za oddajo pošte manj, težave glede na pošiljatve so občutne. Z ozirom na velikansko množino vsakdanje pošte, okoli dva milijona pisem vsak dan, se umevno nakupiči delo, kakor hitro se zapusti pot po tračnicah in je promet navezan na podrte ceste in na slaba poljska pota. Naj-idealnejša poštua služba bi se naprej hitečim četam zdela kemaj blagodejna, ker so na poštne stvari najmanj pozorne. Z ozirom na sedanje razmere se morajo poštne pošiljatve omejiti začasno na pismena obvestila in se mora prekiniti pošiljatev zavojev, pošiljatev vzorcev in denarnih pisem, katere nošiljatve se zdaj zadrže tako na pošiljalnih progah kakor tudi pri domačih poštnih uradih, da se odpošljejo, ko dovolijo razmere uspešno dostavitev. Jugoslovanski Oklic. Iz Londona poročajo: Odbor Jugoslovanov izdal je na britski narod in parlament oklic, v katerem pravi, da Srbi, Hrvati in Slovenci, ki živijo zdaj pod raznimi vladarji, tako v srbskih, hrvatskih in avstro-ogrskih pokrajinah, potem hrepenijo, da bi tvorili enotno, neodvisno državo. Ta oklic se obrača proti temu, da bi se deli jugoslovanskih pokrajin na drugo državo (torej Italijo!) odstopili. — (V tem oklicu se londonski srbofilski hujskači prokleto lažejo. Niti Hrvati niti Slovenci ne marajo ničesar vedeti o kaki združitvi s Srbi, katerih požrešnost je itak največji vzrok balkanskih zmešnjav. Hrvatje in Slovenci so že s svojo krvjo dokazali, da ne marajo ničesar skupnega s srbskimi kra-Ijemorilci imeti. Le v enem je ta oklic zanimiv: da se namreč ta „jugoslovanski" odbor že sedaj proti temu obrača, da bi morda deli slovenskih ali pa hrvatskih krajev padli na Italijo. Torej si „jugoslovanska" in italijanska požrešnost že stojita nasproti.. . Ako se pomisli, da so Goriška, Primorska, Trst in Dalmacija v pretežni večini slovenski ali hrvatski, da je celo v sedanji Italiji, na Benečanskem najmanje 40 tisoč Slovencev, potem postaja dobiček, ki bi ga zamogla Italija v kaki vojni proti Avstriji napraviti, prav problematičen. Pa tudi v Srednjem morju in v Adriji bi Italija take podobne zapreke srečavala. Tako je, kakor da bi si naš italijanski sosed svoj lastni grob kopal . . . Presvitli naš cesar je, kakor pravijo čaB-niška poročila, hvala Bogu popolnoma zdrav in upravlja krepko, kakor vedno vkljub svoji visoki starosti, vladarske svoje posle. Semintja se zdaj tudi sprehaja. Na dan Kristovega vnebo- hoda ob 7. uri zjutraj se je vdeležil v schon-brunski dvorni kapeli tihe sv. maše, ki jo je daroval prelat dr. Seydl. Presvitli naš cesar vstaja vsak dan ob 4. uri zjutraj in dela vedno, kakor da bi bil mladenič. Bog nam ohrani tega pravega očeta svojih narodov še mnogo let! Vojaški dopusti. Ministersko predsedstvo poroča: Z ozirom na veliko važnost, da se hitro konča pomladansko poljsko delo, so se dovolili rojakom v zaledju kratki dopusti. Sedaj se je ta odredba razširila tudi na vinogradnike, ki so pod orožjem. Plačilni nalogi za zemljiške davke odpadejo. Davčna uprava razglaša, da letos ne bodo pošiljale davkarije posebnih plačilnih nalog za plačevanje zemljiških davkov, ker je svota zemljiškega davka itak označena v vsaki davčni knjižici. Novi dvekronski bankovci. Ker so bili dve-kronski bankovci, ki se sedaj nahajajo v prometu, vsled pomanjkanja Časa izgotovljeni v veliki naglici in se sedaj nahaja veliko število ponarejenih dvtkronskih bankovcev v prometu, bo vlada izdala nove papirnate dvekronske bankovce, ki bodo sicer iste velikosti, toda umetniško teko dovršeni, da jih z lahka ne bo mogoče ponarejati. Z izdajo se bo pričelo meseca junija. Samo 1 kg ovsa na dan. Ministerstvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da se od dne 17 maja naprej sme uporabljati za krmljenje konj na dan samo 1 kg ovsa za enega konja. Prestopke zoper to naredbo bi kaznovale politične oblasti z denarno globo do 5000 K, oziroma z zaporom do 6 mesecev. Vznemirjenje po časopisih. Gotovi listi v naših krajih so tako presneto senzacije lačni, da postajajo javnosti že naravnost nevarni. Povsod vohajo okoli kakor podrepne muhe in komaj da izvohajo kakšno napol dozorelo vest, ko jo že tudi objavijo ter s tem javnost — zlasti pa nerazsodno javnost, ki se za take senzacij-ske liste briga, — vznemirjajo ter razburjajo. Mi v splošnem res nismo prijatelji cenzure, posebno pa ti3te, ki maši javnosti usta nekako iz reakcionarnega principa. Ali — pravica mora biti za vse ednaka in gotova senzacijska poročila se mora v kali zadušiti. Šele pred kratkim je prinesel znani „Slov. Gospodar" — torej list, ki je večjidel med najmanj izobraženim delom kmetskega ljudstva razširjen, — senzacionalno vest, da bode pri nas obsedno stanje razglašeno. List ni bil konfisciran, vest je bila zlagana, — usmiljenja vredni čitatelji „Slov. Gospodarja" pa so bili zaman razburjeni. Isto-tako prinaša mariborska „Straža" od 17. maja v javnosti že popravljeno neresnično vest, da se ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku preloži v »Ljubno." Ako dnevnik tako razburljivo vest prinese, potem jo lahko drugi dan zopet popravi. Taki lističi, kakor sta »Gospodar" in »Straža", pa napravita že mnogo škode, predno svoje »vesti" popravijo. In zato se nam zdi tako senzacije lačno poročevanje nepravilno ter škodljivo ! Železniški promet na južni železnici v bin-koštnih praznikih. Direkcija južne železnice naznanja, da južni železnici letoa o binkoštnih praznikih ne bo mogoče, da ukrene glede osebnega prometa vse potrebno v isti meri, kakor je to zamogla v drugih letih storiti, zlasti v času miru. Torej se bode letos v binkoštnih praznikih zamogel vršiti le omejeniosebni promet; vozilo torej ne bode toliko osebnih vlakov, kakor navadno druga leta. Priporočati je torej, da si vsakdo, kdor namerava v binkoštnih praznikih odpotovati, to svoje odpoto-vanje tako uredi, da odpotuje ali dan popreje, ali pa dan pozneje. Na ta način si zamore izogniti morebitnim neprilikam. Osebni promet na južni železnici omejen. Od dne 15. t. m. naprej odpadejo na južni železnici sledeči vlaki, ki so dosedaj redno vozili in sicer: Vlak štev. 41 Gradec-Maribor (glavni kolodvor) iz Gradca ob 8. uri 8 minut predpoldne, prihod v Maribor ob 9. uri 56 minut predpoldne; vlak štev. 46 Maribor-Gradec, iz Maribora ob 6. uri 37 minut zvečer, prihod v Gradec ob 8. uri 15. minut zvečer; vlak št. 73 Maribor-Ljubljana, odhod iz Maribora ob 5. uri 40 minut zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10. nri 11 minut predpoldne, in vlak štev 76 Ljub- Zopetno izbiranje v letih 1878 do 1890 in 1892 do 1894 rojenih črnovojnikov se vrši takole: Celje 25. maja, okolica Celja od 25. do 31. maja, Braslovče 2. in 3. junija, Trbovlje 5. in 6. junija, Brežice od 7. do 10. junija, Konjice od 12. do 14. junija, Slov. Gradec od 25. do 29. junija, Velenje 30. maja, Ptuj 1. junija, Ptuj okolica od 1. do 9. junija, Ljutomer 11. in 12. junija, Murau od 3. do 6. juuija, Leoben od 25. do 29. maja, Leibnitz od 9. do 15. junija, Radgona 25. in 26. maja, Maribor mesto od 28. maja do 1. junija. Maribor okolica od 2. do 11. junija. Spravljanje sena in skrb za pašnike. Poljedelsko ministerstvo je izdalo dne 6. maja odredbo, katera določa, da se morajo letos travniki in pašniki (v nižavah in planinah) popolnoma izrabiti, da se tako zasigura napredek in vzdrževanje naše živinoreje. Žetvene komisije morajo skrbeti, da se za posestva, kojih posestniki so bili mobilizirani in kjer primanjkuje delavcev za spravljanje sena in otave, vse potrebno ukrene, da se pridelki ob pravem času spravijo. Žetvene komisije morajo do dne 1. junija poročati, ali se bodo vsi travniki, pašniki in planine izrabile za krmo, oziroma pašo, ali ne. Politične okrajne oblasti lahko posestnika travnikov ali pašnikov, ki niso izrabljeni, pozo-vejo, ako do konca junija ni spravil sena ali ni pasel živine na pašniku, da dotična zemljišča prepusti drugim, da ali travo pokosijo, za suho krmo, ali pa pašnik izrabijo za pašo. Ako v določenem roku posestnik ne izvrši uradnega navodila, sme politična oblast dotične travnike in pašnike brezplačno odstopiti občini, v kateri leži dotično posestvo. Ce pa kaka sosedna občina bolj nujno potrebuje travnike ali pašnike, se labko isti odstopijo. Občina sme seno samo spraviti ali oddati posameznim občanom in sicer zastonj ali pa za nizko odškodnino. Isto velja glede pašnikov v nižavah in planinah. Občina sme na dotičnih travnikih in pašnikih uporabiti vse ceste, ki so potrebne, ali pa nove napraviti, in sploh vse ukreniti, kar je nujno potrebno za izrabljanje zemljišča. Dohodek travnikov in pašnikov pripada popolnoma občini ali pa do-tičniku, kateremu je občina uporabo travnika ali pašnika prepustila. Lastnik zemljišča nima nikake pravice, zahtevati kako plačilo ali odškodnino. Ugovor proti tej odločbi je nedopustljiv. Kdor se ne ravna po teh določilih, se lahko kaznuje z denarno globo do 1000 K, ali pa z zaporom do enega mesca. Vrti, gaji in gozdovi so pri tej odredbi izvzeti. Popis letošnje žetve. C. kr. poljedelsko ministerstvo je z odlokom z dne 20. aprila 1915 odredilo, da morajo občinska predstojništva sporazumno z občinskimi žetvenimi komisijami sestaviti zanesljive podatke o obdelanih zemljiščih, na katerih so se nasadili, oziroma posejali važnejši poljski pridelki. Ob enem morajo županstva, oziroma žetvene komisije, podati politični oblasti poleg podatkov o obdelanih zemljiščih tudi sezname o domnevanem uspehu letošnje žetve. V ta namen so dobila županstva te dni od c. kr. okrajnih glavarstev potrebna navodila in izkazne pregledne tiskovine. Te tiskovine morajo župani do določenega roka pravilno izpolnjene vposlati okrajnemu glavarstvu. Pregledne tiskovine so tako razdeljene, da se mora vsaka vrsta poljskih pridelkov posebej vpisati. Na primer: zimska in jara pšenica, zimska in jara rž, ječmen, oves, koruza, krompir, pesa in repa. Župani ali člani žetvenih komisij, ki sestavljajo Ijana-Maribor, odhod iz Ljubljane ob 6. uri 22 minut zvečer, prihod v Maribor ob 10. uri 38 minut zvečer. Prepoved izvoza jajc. V zadnjem času so se razna življenjska sredstva, zlasti pa jajca, prav neopravičeno podražila. To je posledica izvoza. V Ptuju smo na primer plačali za eno jajce po 12 vinarjev. Vsak pošten kmet bode gotovo priznal, da je ta cena pretirana in naravnost oderuška. Oblast je vsled tega v našem okraju prepovedala izvoz jajc. Izvažati se sme jajca le b posebnim dovoljenjem, kadar je domače ljudstvo z njimi že preskrbljeno. Cena jajc je vsled te prepotrebne odredbe tudi že padla. Upamo, da bode oblast tudi pri drugih življenskih sredstvih ednako odločno nastopala. Špekulacije oderuhov na ljud ske žepe, ki škoduje ravno tako kmetu kakor kupcu, se mora na vsak način zatreti! Zopet vjeli so tiste tri infanteriste, ki so v Celovcu iz ječe ušli, kjer so bili zaradi hudih tatvin zaprti. Veliki požar. V hlevu »Lowenwiita" v La-vamindu nastal je ogenj; bržkone so se otroci z užigalicami igrali. Hlev in 7 drugih gospodarskih poslopij z volikimi zalogami slame in mrve ter kmetijskega orodja so zgoreli. Tudi nekaj svinj je v ognju zgorelo. Požar. V hiši posestnika Rutterja v Schief-lingu pri Vrbi nastal je ogenj; razven hiše pogorelo je tudi gospodarsko poslopje s kmetijskimi stroji, mnogo krme ter dva prašiča. Škode je za 12.000 kron, ki je le na polovico z zavarovanjem krita. Zaprti vojaški liferanti v Bosni. Iz Bosne se po/oCA, da so aretirali bivšega bankirja milijonarja Ješua D. Salom, ki se je nahajal nekje izven Bosne in Hercegovine; pripeljali so ga v Sarajevo v zapor. Istotako so zaprli njegovega brata Mošo Salom, ki se je nahajal v Meranu. Od tam so ga v spremstvu voiaške straže odpeljali v zapor na Dunaj. Nadalje je -bil zaprt trgovec z železnino Altarac Abraham Maier. Vsi aretiranci so judje. Zaprte poštenjake sumijo, da so prodajali vojaštvu čevlje, ki pa so bili vse poprej, kakor resnični čevlji. Natančno bode šele vojaško-sodnijska razprava dognala. Črnovojniki na dopustu, pozor! Poroča se nam: Po odloku ministerstva deželne brambe z dne 16. aprila 1915 se morajo ne glede na vrsto orožja vsi tisti črnovojniki, ki so služili in ki so bili radi kake bolezni (kake hibe) do superarbitracije ali radi nadštevilnega stanja odposlani na dopust (v neaktivno razmerje) in ki radi tega ali radi kakega drugega razloga še niso odšli pod orožje, takoj in tudi takrat priglasiti, če so se že svojčas priglasili. Oproščeni od te prijave so le taki črnovojniški obvezanci, ki so bili že superarbitrirani med svojo črno-vojniško dolžnostjo ali ki so bili oproščeni od črnovojniške službe. V PtujU bile so vsled večih množin vojakov vse šole zaključene. Ptuj bilo je sicer edino mesto na Štajerskem, ki je zamoglo doslej redni poduk z navadnim pričetkom dajati. Direkcije dekliške ljudske in meščanske šole kakor tudi deške ljudske šole so že začetkom šolskega leta podučno tvarino tako razdelile, da je bil pri zaključku šol učni cilj že dosežen. Na gimnaziji se bode poduk takoj zopet pričel, ko se poskrbi potrebne prostore. Tudi kuhinjske in gospodinjske šole ter šole za višji poduk za gospodarske poklice so že s^oj učni cilj dosegle. Zopet dokaz, da je ptujsko šolstvo naravnost vzorno. Umrl je župan v Slov. Gradcu g. inženir Heinrich Pototschnig v starosti 51 let. Pokojnik je bil izredno delaven v javnosti in v najrazličnejših korporacijah. Bil je vedno zvesti in napredni sin štajerske dežele. Naj mu bode tudi domača gruda lahka! Umrl je slovenski poslanec v Istri profesor M. M a n d i č. N. p. v m. ! Vjeti Rusi. Iz Slovenj-Gradca se poroča: Pred kratkim vjel je posestnik Erischan z dvema vojakoma dva od električnih del v Faalu pobegnela Rusa. V 6 dneh sta bila prišla čez Pohorje. Imela sta denar s seboj. Eden je bil neki trgovec iz Kijeva. Odpeljali so ju v Maribor. Otroka Odložila je neka 20-letna ženska, ki je prišla iz Laškega v Dramlje. Posestnik K r u š i č je našel komaj 3 tedne starega do- jenčka v svojem gospodarskem poslopju ; vsled mrzle noči bi otrok kmalu umrl. Posestnik in njegova žena sta mu rešila življenje. Pobegnili so iz zaporov v Celovcu trije jako nevarni tatovi Jožef Burggraf, Hugo F o r-n a c h in Rupert G r e g o r i. Zločinci imajo jako veliko težkih zločinov na vesti in je upati, da pridejo zopet kmalu pravici v roke. Vlomila sta dva fanta v starosti 16 in 18 let v skladišče „Carintbia" v Beljaku in ukradla več gumijevih manteljev za kolesa ter štiri pumpe za zrak. Izpustili so v Trbižu stavbenega podjetnika Karla A g o 1 z e r. Bil je zaprt zaradi špijonaže, ali zdaj so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Detomor. Neka Neža Grobelnik iz Sv. Martina v Rožu prišja je k zakonskima Keblič v Lopati pri Celju in je prosila za prenočišče. Ponoči izginila je iz spalnice. Drugi dan Dašel je posestnik v šopi mrliča novorojenčka. Gro-belnikovo so našli v gozdu, kjer je posestniku ponudila 50 kron, da zamolči zadevo. Šla je potem, vzela mrliča v neki ceker in odšla. Doslej je še niso našli. Grobelnik je okoli 27 let stara in rodi neko 4 letno deklico seboj. Hofrichter v norišnici. Znani morilec bivši oberlajtnant Hofrichter, ki je zastrupil tri avstrijske oficirje generalnega štaba z namenom, da bi sam hitreje avanziral, se nahaja zdaj v deželni norišnici v Steinhofu na Nižje-Avstrij-skem. V zadnjem času se mu je zmračil um in zato so ga tja prepeljali; kakor znano, bil je preje v jetnišnici v Mollersdorfu. Velikanske povodnji v Rusiji. V Rusiji vladajo tako grozne povodnji, kakoršnih še celo stari ljudje ne pomnijo. Velikanske reke kot Volga, Dnjepr, Dnjestr itd. so poplavile cele okraje. V mestu Balašov je uničenih 250 hiš in neštevilno železniških in drugih mostov. Med Volgo in Moskvo je ustavljen ve3 promet. Škoda, ki so jo povzročile povodnji, se ne more niti približno preceniti. Tudi je že utonilo več sto oseb. Detomorilka. Pred izjemnim sodiščem v Mariboru se je imela zagovarjati 22 letna, v Gablanachu rojena viničarka Amalija F e r 1 i č zaradi poskušenega detomora. Dne 23. marca je porodila otroka, katerega je takoj po rojstvu v kup gnoja zakopala. K sreči našli so ljudje otroka, tam še živega. Obtoženka je trdila, da je bila takrat popolnoma brez prave zavesti. Sodnija pa jo je obsodila na dve leti težke j eče. Poljedelski nasveti. Posojenje sadik zelenjave (pikiranje). Za nekatere rastline, ki se gojijo na setveni gredi, je posebno ugodno, ako se popolnoma mlade presadijo. Med te spadajo v prvi vrsti vse vrste ohrovta (zelje, plavo zelje, koleraba, kaifijol, mladičasto zelje) zelena (selerija) in tomati (Paradeis). Semena na setveni gredi čestokrat bolj pogosto poganjajo, kakor je koristno za rastline. Posledica pregostega nasada je, da postanejo sajenke dolge, tanke in slabotne, namesto kratke in jedrnate. Sajenke, ki se presadijo, ko so še mlade, morda 2 do 3 tedne po setvi, zaženejo več postranskih korenin in držijo pri izdviganju iz setvene grede zemljo bolje, imajo grude in rastejo vsled tega hitreje in varneje. Setvena greda se najpoprej s škropilnico dobro poškropi, nato se izdvignejo z majhno leseno palčico majhne sajenke, s kolikor možnim prizanaŠanjem korenin in se vsadijo na posebno dobro zrahljano gredo približno 5 do 6 centimetrov eno od druzega. Nato se dobro poškropi. Za polje namenjene zeljne sadike bi se naj sedaj kolikor mogoče presadile. Pokončavanje osata. Sedaj začenja stebliti ozmina in jarma začenja bujno rasti. Pa tudi osat izrablja pomladansko vreme in se hoče šopiriti med našimi letos posebno dragocenimi obdelanimi rastlinami da bi jih oškodoval in uničil. Tamkaj, kjer se ni nič storilo, za pravočasno pokončavanje te rastline, najdemo to plevel mnogokrat v veliki množini in moramo skušati zabraniti, da se ne razcvete in ne zaradi semena. S tem se prihrani nam in našim sosedom velika škoda. Po prvem dežju, ki premoči zemljo, bi morali mi z otroci iztrebiti osat, ki ga je sedaj še lahko odstraniti, iz vseh polj, kar se lahko zgodi s previdnim izruvanjem rastline s koreninami vred. Kdor ima občutljive roke, jih naj varuje pri tem delu s starimi rokavicami in vpo-rablja bodalce za trebljenje osata. Iztrebljen mlad osat se pobere in se lahko, kakor znano, vporabi kot priljubljena klaja za svinje. Bramor (Podjeda, palček in rogat rova menovan.) V zemlji živi žuželka, ki se ne sme primerjati s pravim koristnim krtom in dela sadikam zelenjave s tem, da jim cdgloda korenine, veliko škodo. Ravno letos, ko potrebujemo donesek vsake rastline in ga moremo tako dobro vporabljati, bi bilo močno pojavljenje imenovanega škodljivca dvakrat neprijetno. Bramor napravlja podzemljske plitve hode in od-grize pri tej priliki vse korenine, ki mu pridejo na pot. Na koncu njegovih hodov se isti odcepijo navzdol, kjer se najde približno pest debela votlina, v katero leže ba biča v prvi polovici meseca junija 200 do 300 jajc. Te hode se mora s prsti iskati, ter najdemo gnezdo z lopato iz zemlje vzeti ter jajca in mlade ličinke zmečkati. Zelo dobro sredstvo je, ako se vsadijo v zemljo lonci za cvetlice, ki se zakopajo do roba v grede, ki so napadene ob bramorja, in se zvežejo s palčicami, ki se prek gred položijo. Zvečer prilezejo iz zemlje bramorji in lazijo po gredah okrog ter vsled svoje okornosti ne morejo splezati črez palčice, ob katerih ob strani lezejo tako dolgo, da na koncu iste padejo v locec. Zjutraj je je tieba pogledati in se najde tamkaj več bramorjev, ki se lahko izvzamejo s staro žlico in na potu poteptajo. Lonce je pustiti v gredah tako dolgo, cokler je lov izdaten. Ker začne škodljivec leči jajca večinoma v prvih dneh junija, bi se ne smelo zamuditi, da bi se naj za čelo sedaj prav kmalu loviti bramorje tamkaj, kjer nair pieti po poizkušnjati prejšnjih let velika škoda. Lastniki konj, pomnite glede krmljenja to-le: Preskrba krme konjem je zaradi vojne silno težavna. Raznih pridelkov iz dežel, ki so dajala druga leta krmo v naše kraje, letos ni k nam ovsa se je pa tudi na Ogrskem bolj malo pridelalo. Kljub temu pa mora preskrbeti vojaška uprava pred drugimi dovolj krmil za svoje konje, ker smemo le tedaj upati, da srečno končamo vsiljeno nam vojsko, če bo armada dovolj založena z najvažnejšimi potrebščinami. Vsled teh razmer je naravnih močnih krmil zelo pičlo. Krmil, katerih sedaj ni, pa še dalje časa ne bo mogoče nadomestiti, ker bo večjo množino ovsa dala šele nova žetev, dobivanje sirovin za nekatera umetna močna krmila je pa težavno ali pa celo nemogoče. Ker je prav pri sedanjih razmerah silno potrebno skrbeti za to, da ee ne zmanjša število konj, moramo urediti za vsako ceno krmljenje tem težavnim razmeram primerno in zato moramo izhajati z onimi nadomestnimi krmili, ki jih še imamo. Ce je vojna prehranjevanje ljudstva popolnoma predrugačila in nas sili se zadovoljiti s slabejšimi prehranili, ki so celo dragi in so bili doslej zaničevani, moramo tudi konje drugače prehranjevati, kakor smo bili doslej vajeni. Pri količkaj razumevanju in dobri volji lastnikov konj bo to šlo in mora iti. V naslednjem je nekaj nasvetov, kako je mogoče konje prehranjevati za časa pomanjkanja z nadomestnimi krmili, kar jih imamo. Predvsem je tole pomniti: Ce je treba zamenjati krmo, kateri je konj privajen, z drugo krmo nove vrste, kateri še ni privajen, se ne sme nikoli kar naenkrat menjati. Vsaki krmi nove vrste se more privaditi konj le sčasoma. Zato zlepa ni mogoče dosti priporočati, da se poklada vsako krmilo nove vrste začetkoma le poleg stare, in sicer prvi dan prav malo, potem pa dan za dnevom več, tako da dobiva konj samo novo krmo šele, ko mine teden dni. Žival pa, kateri bi se poznalo, da ji nove vrste krma ne stori popolnoma dobro, se mora še bolj počasi navaditi na njo. Vpoštevaje to načelo se priporoča za konje tako- le sestavljati krmo: a) za težke vprežne konje s 750 kg povprečne žive teže: 2 kg turšice, pol do 1 kg oljnatih tropin, 10 do 12 kg sena, 2 kg sirov. (nečiščenega) cukra, 1 in pol kg otrobov, 3 kg rezanice in 1 kg riževe krmilne moke; b) za konje s približno 450 kg žive teže (za srednje težko delo); 2 kg turšice, pol kg oljnatih tropin, 5 do 8 kg sena, 1 in pol kg sirovega cukra, 1 kg otrobov, 2 kg rezanice; c) za lahke konje s približno 350 kg žive teže: 2 kg turšice, 4 do 6 kg sena, 1 kg sirovega cukra, 1 kg otrobov. Nujno se priporoča pri močnem pokladanju sena dajati konjem primerne množine soli. Pri pokladanju sirovega cukra je priporočeno dodajati 2 odstotka krede. dumi za trsje cepiti (Rebengurnmibander) boste dobili v naši trgovini, ker se nam je posrečilo, nekaj gumija dobiti. Razen teh krmil pridejo v pičli množini t poštev izluščeni rezanci aladkornate pese, slad-kornato močno krmilo in konjski prepečenec. V posebnih okoliščinah se tudi priporoča pokladati posušene ostanke iz kuhinje ter zdrobljene pokladaii, iz katerih je pa skrbno odbrati meso in kosti. Kmetijske konje se da po dovršenem kmetijskem delu izključno prehranjevati s senom in z jeleno klajo, oziroma na paši. Samoobsebi umevno je konje, ki so s tako pito prehranjevani, varovati pred velikim naporom, zato jim je privoščiti daljših odmorov, zlasti dovolj časa pri krmljenju. Izkušnja uči, da dobra oskrba veliko pripomore k dobremu uspevanju konja. Star pregovor pravi: „Dobro snaženje je polovica krme". V predstoječem priporočena krmila je dobiti pri ,, Splošni avstrijski družbi za vnovčenje živine" na Donaju, III., St. Marx Ta družba, ki je neprestano pod strogim nadzorstvom kmetijskega ministerstva, prodaja vsa krmila, ne da bi delala kaj dobička ter k cenam le toliko priračuna, da pokrije velike upravne stroške svojega oddelka za krmila. Oe so cene za krmila vendarle visoke, to ni pripisovati neupravičenemu draženju od strani družbe, ampak edinole velikim nabavnim stroškom, ki jih povzročajo izredne razmere. Od c. kr. poljedelskega ministerstva. Gospodarske. Boj majkebru! Štajersko namestništvo izdalo je vsem občinskim uradom posebni odlok, v katerem pravi: Nabiranje majkebrov se vrši najbolje v prvih jutrajnih urah. Ako se v tem času drevje malo potrese, padejo kebri na tla, brez da bi zopet poleteli. Najhitreje se jih zbira, ako se položi okoli drevesa veliko plahto. Pokonča se kebre s tem, da se jih vrže v vrelo vodo. Pokončane kebre vrže se lahko svinjam in perutnini kot točno krmilo. Mnogo boljša pa je poraba, ako se kebre najprvo posuši, potem zdrobi in kot moko krmi ribam, perutnini ali se pa svinjam primeša. Posuši se jih lahko na solncu, boljše pa v plehnati posodi (Blechtrommel), ki se jo vrti nad odprtim ognjem. Moko iz maj-kebiov se porabi kakor moko za krmljenje rib in jo žival mnogo raje jemlje. Kako se uporablja mazavo milo za pokon-čevanje rastlinskih škodljivcev, kakor zoper hmeljne ušice, ličinke, ščitaste in listne ušice, prsteničarje, gosenice, trtnega molja, kiseljaka i. d. Odtehta se V/t do 2 kg mazavega mila in raztopi v mlačni vodi. Raztopino se zlije v 100 litrov vode. Nato se prilije tej raztopini l1/« do 2 kg tobakovega izvlečka (dobi se v glavnih zalogah tobaka) in l1/« do 2 kg ukube kasijiuih trsk (Qaa8sia) (dobi se v drogerijah). S to raztopino se poškropi po mrčesu napadene rastline in sicer s pomočjo trtne ali drevesne škropilnice. čim bolj nadrobno se rastline oprašijo, to-likor ugodnejši je uspeh. Nikar pa naj se rastlin s to raztopino ne obliva. Kakšna gnojila naj se uporabijo za turši-C0. Turšica zahteva, kar je že vsakemu več ali manj znano, močno s hlevskim gnojem pognojeno zemljo. Kdor nima dovolj hlevskega gnoja, naj vzame za vsak ha površine 80 do 120 kg 40 odstotne kalijeve soli, 150 do 250 kg superfos-fata in 60 do 80 kg žveplenokislega amonijaka. če pa hlevskega gnoja sploh ni, kar se letos pri mnogih dogaja, naj se vzame za vsak ha površine po 150 do 200 kg 40% kalijeve soli 250 do 400 kg superfosfata in 160 do 200 kg žveplenokislega amonijaka. Ali se da uporabiti za krmljenje tudi vam-pova vsebina ravnokar zaklane govede. Pred kratkim bo dognali zvedenci, da bi se dala uporabiti za krmljenje prešičev s prav ugodnim uspehom celo ona še neprebavljena krma, ki se nahaja v vampu ravnokar zaklanih goved. Vampove vsebine, katere se dobi v nekaterih klavnicah celo množino in katero se je doslej običajno zavrglo, češ, saj ni za drugo rabo nego za gnoj, ni smeti tako podcenjevati, kajti, če se ji primeša še nekaj krme, se da J uporabiti s prav dobrim vspehom za rejo in pitanje prešičev. Najbolje je, če se doda na vsakih 10 kg vampove, sveže vsebine po 2 1 krvi, 4 kg slad-korjeve melase, — najbolje je, če se doda ta slednja v obliki melase, kateri se je primešalo šotnega drobirja — 7 do 8 dkg živinske soli in nekoliko izprane krede. Uporabi se lahko vsaktera kri, bodisi goveja, konjska, ovčja in celo prešičja. Melasa se lahko nadomesti s surovim sladkorjem. (Glej spodaj !). Ci se uporablja tn omenjena zmes za pitanje prešičev, naj so ji doda prav tako, kakor se dodaja krompirjevi kaši in pomijam, primerno množino otrobov. Ker tehta vampova vsebina odraslega zaklanega goveda približno 5® kg, prihrani se, če se jo poklada, precejšnja množina druge klaje, kar je v sedanjih časih gotovo velikega pomena. Sladkor kot klaja za živino. Da bodo za-mogli avstrijski kmetovalci, v teh kritičnih časih, nadomestiti močna krmila s sladkorjem, zato je poskrbelo poljedelsko . ministerstvo, da se bo oddajalo živinorejcem brezdačni, denatu-rirani sladkor. Po prizadevanju poljedelskega ministerstva je „Splošna Zveia avstrijskih kmetijskih zadrug" kupila že zdaj gotovo množino surovega sladkorja od tvornice za izdelovanje sladkorja v Leopoldsdorf-u. Zveza bo oddajala ta sladkor po izvršeni denaturaciji, dokler ga bo imela kaj v zalogi, kmetovalcem. Surovi sladkor se dsnaturira s tem, da se primeša vsakim 100 kg po 10 kg na debelo somletega sena in 10 g metylovega višnjelkas-tega barvila. Meterski stot tega surovega sladkorja v celih vagonih stane, postavljen na postajo Sieben-brunn-Leopoldsdorf (Niže Avstrijsko) 22 K 50 v. Stroški za denaturacijo vsakih 100 kg znašajo približno 1 krono 60 vin. Vreče mora dostaviti naročnik tvornici Sie-benbrunn-Leopoldsdorf na lastne stroške ali pa poslati za vsako vrečo po 1 krono 40 vin. Plačilni pogoji: plačati je takoj, kakor hitro se Zveza obveže, da naročbo izvrši; popust znaša 2 % od skupnega zneska, zaračnnjenega za sladkor. Ker oddaja Splošna Zveza sladkor po takšni ceni, po kakršni ga je sama kupila, zato dobi za kritje lastnih troškov po 5 K za vsskih 10.000 kg. Kdor želi nabaviti ta sladkor, naj se obrne do „Allgemeiner Verband landvvirt. Genossen-schaften in Oesterreich" Dunaj, XIII., Lange-gasse 74. Ako bi presegale skupne naročbe količino, ki bi bila na razpolago, potem se izvrši razpošiljanje po vrsti dospelih naročb. KazoknžPvanje vojaškega perila. Mnogo naSih vojakov pošilja sedaj ivojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, da se v lakih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore, ako se perilo razokuži. Najhitreje in najgotovejže učinkuje v tem oziru, ako se perilo 2* ur pred pranjem namoči v vodo, ki vsebuje 8°/, raztopljenega surovega lysoforma. Perilo vsied tega ravnanja ničfsar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil lastnik okuženega perila nckedaj bolan ah tudi Se sedaj; bolan, ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkuSnja, Tisočkrat se je že r časnikih bralo, da priporoča mnogo zdravnizov pri bolečinah v obrazu, revmatičnih in gihtičnih bolečinah, zobobolu, slabosti očij itd. Fellerjev rastlinski fluid z zn. „Elsa-lluid". Alt kdor sam enkrat trpi, bil je nato pozabi. Zato naj bi bil „EUa-fluid" vedno v hiši. 12 steklenic stane samo 6 kron franko pri apoteka!) o E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz St. 2*1 (Hr- vatiko). Istotako naj bi ec obenem naročilo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsa-krogljice", 6 žkatlj.c za i krone *0 h franko. Boj proti ničvrednemu Sundu, ki ga pomjajo nekateri bazarji, najde gotovo tudi precironje nftSih čitateljev. Pa je tudi retf Skoda za denar, ki se izdaje za ure in darila, katera lastniku ne prinašajo trajno veselje. Ako se hoče komu darilo dati, naj se ne kupi Sund. Raje naj S3 obrne na renomirano krščansko svetovno razpošilja Inico H, Suttner v Ljubljani 5t. 701, ki oddaja le solidne, lepe, trajno rabne ure in jih po nizkih cenah razpošilja. Kdor potrebuje kot darilo ali v lastno rabo ure, zlato in srebrno blago, beStekc, kinč, prstane, verižice itd., zahteva naj zastonj in franko bogato ilustrirani kra»ni katalog. Proti okuženjii se moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni kakor: šarlab, koze, kelera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora biti v vsaki hiši na razpolago. NajprlljubiicjSe desiufekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji a 90 vina-jev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinfekcijo ni bolniški postelji, za umivanje ran, žulj ar, za antiseptične obveze in irrigacijo. Lysoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje l°/0 Lysoforma in vpliva antiseptično; zamore se vporabiti na najobčutnejši koži. Xapravi kožo mehko in gibčno. Vi bodete v bodočo vedno to iiborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonoaaičoo, ker je itnatno. En kos stane eno krono 20 vin. Pfeflermi nz-Lisof6r m je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni dub, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataru, kaSlju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čašo vode. Originalna steklenica stane 1 kron« 60 vinarjev, Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravjp in dezinfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HURMANN, Dunaj XX., Po-tratschgasse 4. 40 Trava pri žagi Ružička v Ragoznici pri Ptuju je za prodati. .Vpraša 89 tam. 237 Zanesljivi konjski Hlapec se takoj sprejme pri Joh. Bolim, umetni in valjčni mlin v Framu (Frauheim). 229 Pridni žgalec (Brenner) se išče za mašinsko opekarno. Vprašanja na »Ziegelvverk Cilli" (Celje). 217 ********* Lepo konjsko krmo 30—40 met. centov proda gospa Marie Murkovič, Mala ves, pošta Sv. Marjeta pri Možgancih. 213 z dobro šolsko izobrazbo. obeh deželnih jezikov zmožen, sprejme se takoj v tiskarni W. Blanke v Ptuju. Travnik ležeči na Spodnjem Bregu pri Ptuju, sa da v najem. Vpraša naj se v upravništvu »Štajerca". jg6 Kovaški pomočnik in kovaški učenec se takoj sprejmeta Schiiretz, Gradec Kar-lauergiirtel 8. 239 Potrebujem sledeče posle: 1 konjskega hlapca, 1 postiijona, 1 starejšega hlapca za vole, 1 starejšo deklo. Franc Schosteritsch, Št. Vid pri Ptuju. 2 Strežnik samski, ne čez 40 let star, nemščine in slovenščine zmožen, sprejme se v hiralnici Vojnik pri Celju do 1. junija t. 1. Mesečna plača K 20 — in vse prosto. 238 Med dobrim in slabim ne napravimo pri jedi nobene razlike, kajti kar je po našem okusu, vpliva mnogokrat v želodcu prav slabo, ker je težko prebavljivo. Potem je pač dobro, ako imamo Fellerjeve odvajalne Rha- barbara-krogljice z znamko BElsa-krogljice" v biši, kajti one pospešujejo prebavo, odpravijo krč, uredijo odvajanje, okrepčajo črevesje in izmenjavo snovi. Tudi proti debelosti se uspešno porabljajo. Pri temu so popolnoma neškodljive, sigurnega milega vpliva in jih tudi ženske ter otroci rade jemljejo. Dobro služijo tudi proti pečenju v želodcu (Sodbrennen) pomanjkanju apetita, kolcanju, bluvanju in gnusa. 6 škatljic pošlje za 4 krone 40 vin. franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). To priznano domače sredstvo zamoremo iz lastnega prepričanja najbolje priporočati. 1270 se vrši v Radahovi ob 4. uri popoldne in pondeljek dne 31. maja ob 8. uri zutraj v Zgornji Veličini (Teich wiese) ter ob 4. uri popoldne v t K nji vabi uljudno Jos. Ornig v Ptuju. išče dobro gostilno, najrajše na rsčun. Prijazne ponudbo pod „Tucbtige Wirtin," poste lestaute Pragerhof 227 Pincgavskft mlada živina bikeci in telice ter ter yorksirske merjasce za, »rprodati ali kdor jo hoče naj se oglasi pri okrajnem a zastopa v Ptuju > ■^^ ŽENITNA PONUDBA! Mali posestnik, 47 let star, samski, išče primerno tovarišico za življenje v svrho ženitve. Ponadbe pod „št. 231° na upravo .Štajerca" 2S1 Denar zapravlja isak kupec slabih bazarskih ur, ki ao ie v kratkem času n rabne. Priporočamo raje takoj, da naročite dobro, trajno zanei Ijivo idočo švicarsko uro it krščanske svetovne razposiljalnic« ur II. Sf'tner, Ljubljana st. 701. Lastna orotokolirana fabrik* ur v švici omogoči tfj svetovni firmi vsled odprave dobička medlrgovcev, oddajati le dobre, trajne ure po nizkih cenah* Štev. Hi Nikel patent- R iskopf- ura, gre 36 ur . ... K 410 Štev. 4i9 Posrebrena patent-Rossopf-ura, lepo gravirani dvojni mantftlj.............K 7*80 Rtov. 618 Tula-niklasta ura, dvojni msntetj.....K 980 Šiev. 03» Srebrna »IKO'ura, lo rubisov, gr; jako natanko ................K 19- Štev. B23 Srebrna Rosknpf-ura dvojni pokrov . . . K 12 80 Štev. 620 Srebrna kivalirska ura. dvojni pokrov, ets- tra-ploSča fao/ja, 15 rubisov ....... K I960 Stcv. 791 Srebrna tula Kogkopf-urt, gre 8 dni, dvakrat krta.................K 1660 Štev. -lit Srebrni privesek, podkev, z srečino deteljo, Emailiraiio ..............K —90 Štev. 850 Sreb. plošča pancer-verizica 60 gramov . . K 7 — » " " . ?0 .....K 5-- ... . . . , IB. „ . . . K 2-70 NtklRsta panciT-verižica.........K 1*— Htey. 1203 Niklasta-budilnica, dobro anker-kolesje . . Iv 350 Štev. 600 Najf neiSa prima radij-ura (prava n.kel-anker-remontoar, pravo švicarsko kolesje, tekoče v kamenjih, s prima radij-sv etočo cifernico in kazalci), jako natanko regulirana ... K 8*40 Razpo5iljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote. Za kar ne dopade, se vrne denar. Krasni c^nik zastonj in franku. Vsak kupec dobi eno uro zast.nj, ako doseže nakup gotovo svoto. H. Suttner t Ljubljani št. fOl. Ta krščanska firma nima nobenefilijalke. Lastnafabrika ur všiia. Znamka »IKO4 svetovno-znana. Glavno zastopstvo nZenith"-ur. Na m J lini del sekunde nataneao iiloče ur*. EEEESE merjasci oddajo se snbvencijskim potom posestnikom sod-nijskega okraja Ptoj Naznanila je vposlati na okrajni odbor v Ptuju. 222 Načelnik: JOS. ORNIG. -Ulite iKiii iinimiiiiH (Wohnang- mi Dienstrermittiarig) i« i« službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju iavrSuje vte vrste posredovanja najhitreje, "'•tt Vpwiaaja is pojasnil* v mestni stražnici irotovi} Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v PtBJu zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur " t porabo. - Vsakomur se les blodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa srn« tudi mm oblati, vrtati, spahati i. t. d. (Da Hrvatskem: Pojasnila in prospekt ie dobe zastonj od ravnateljstva. Otvorjene od 20. aprila naprej. ozdravijo protiti, revmatize in skrnino. - do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. 3739 01 m ■ .*: Straschiirova grenčica iz zelenjave.' (StraschilFs Krauter-Bitter) iz premiirane štajerske žgalnice fiuega domačega žganja in veledestilaeije To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu. I1IIII! ill'ova grenčica iz zelenjave .....> je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdeluje se iz najboljših kot domača sredstva znanih dobro vplivajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi. V StraschuTovi grenčici iz zelenjave vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu. S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) ono okstrakciJBko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče. ........ straschiirova grenčica iz zelenjave ■■■■■■■■ je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin. ■■■ Straschiirova grenčica iz zelenjave .......i vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in traplo in je jako prijetna. ........ straschiirova grenčica iz zelenjave '■■...... je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka! ........ straschiirova grenčica iz zelenjave ■■■■—■ je neobhodno potrebna pri večjem telesnem napora in štrapacah. Posebno priporoča se Straschillovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morja, vojaštvo, romarje itd. ■■■■■■■■ miiaiii Straschiirova grenčica iz zelenjave je izvrstnadvojnaželodčnagrenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vaeh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi.) mf» Zahteva naj se povsod izrecno ~&i StrascMFovo grenčico iz zelenjave („Straschill's Krauter-Bitter'*) in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago. MAX STR AS CHILL v PTUJU 286 premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija. ■ I m ■ ■ ■ ■ ■ 11 i Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronospero! Bakrena galica (Kupfervi- triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 1B6 Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. 5 vinarjev stane dopisnica, s katero zamcrele zahtevati moj slavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih robnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. H9 laki i. in kr. dvomi liferent, BRCX St. 730 (Češko). Prave nikel-iepne-ure K 4*?0, 6'—. V srebru K 84"1, 960, niblasta budilnica K 290, ura-kuka vica K 7-85, ura na pendclj K 9 -. Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. I Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah v* („Štajerc"-Schweden.) Zlata verižica na obroke! 60 gramov težka K 140— na mesre K 4-—. Prvorazredna srebrna nra, 8 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in veri-žieo kupili, naj piše takoj 24 ,L Brata Slawitsch » Ptuju Oriii'uljh h Infinitum priporočata izvrstne Šivalne stroje Nlhmascbinen) po sledeči ceni: I Binger A ročna malina K 60*— Singer A .... K 60-— 70-— Durkopp-Singer . K 70— 90-— Dfirkopp-Ringschiff xa šivilj....... . K130- Dflrkopp-Zentralbobbin xa šivilj«.....K140 — Bflrkopp-Ringschiff «a krojače......K160 — Mrkopp-Zentralbobbin mit versenkharem Obertcil, Lnxusausstattung..............K 160-—180— Wrkopp-Zylinder-Elastik » čevljarje, .,,,,, K 160—180-— Mranra A............. .' .1 . . . K 18fr- tlinerra C za krojača in Čevljarje ...'.'.... K160 — Hove G za krojače in čevljarje ....,'.... K 90'— Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroj«. — Najine cene so nitje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost )e le tistim znana, kateri iaaje maiiie «4 ui. Cenik kreialaeM. Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20-— K 25-- K 30 — 8 m 3'/i i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — Vododržne konjske odele rujave 1-90 m dolge po 10, 18, 16 kron, priporočata Slawltsch in Holler v Ptuju trgovina z blago«. 24S iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z u-pi-liom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospeguje prebavo. Edmo pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. dvorn. in nadvojvodu, komor' emu dobavateljn lekarnar Reichenau, Nižje-Avstrijsko. 194 Ta čaj „Ganglional" se na vsako pošto pošlje proti vpo- siljatvi H kron poštnine prosto; pri povzetju se osna zviša za 35 vinarjev. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za pr«a in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu i; 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bitfiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirai Strup za podgane, miši, ščurke a K !•—. Razpošiljatev It. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 50% cenejša! Amerikanaka štedilna kava, velearematična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11'— franko po povzetje. '/« kl^r. veleprima najfinejši Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 20.000 vojaških odej v praktični sivi barvi z bordaro se po ceni proda: II. sorta K 1*80 za komad ,.„ I 240 Pošilja se proti povzetja poštnine prosto, ako se naroči najmanje 6 komadov. Franz Pazourek, Koniginhof a. d. Elbe. Ura za vojno in birmo 1914—15 Nikel Jeklo Srebro Zla Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc JoSif I. in Vilje Viribus unitisli-14 ali pa z novim reliefom treh cesarjev, Vii unitis 1916 ali kot spomin na svetovno vojsko 1914 za ranjei z gravira datuma, v jeklenem ali niklastem ohišju z dobrim ker-kolesjem K rr—, z usnjatim naročnikom K 6'—, s cenim i tilnikom K 6'—, ekstra-plošča K 8—, z radij-svetilnikom K 10 Pravo srebro K 12—. 14-karatno zlato K 100—. Niklssta a" klena žepna budilnica 15"—, z radij-svi tilnikom 34'—. Cene laste ure K S'—. Vojna bud lnica'„kanona", budi jako gla K 6'—. Vojna budilnica ntromler", bobna gcn?ralmars, K f 3 leta garancije. Pcilje po povzetju Prva zaloga vojnih ur Max Bohnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51. Originalni fabrični cenik zaslon;. Kose! Kose! Kdor hoče imeti s katero se ni treba mačiti ter se z enkratnin klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo ce dan, naj se obrne na tvrdko ___J. KRAŠOVIC V ŽALCU, katera je prevzela že lansko leto edino stopstvo svetotno znanih kos znamka „Polje delsko orodje" in jih tudi več tisoč razpečali Pri naročila 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno Za dobro kakovost kos se jamči! Cenik na zahtevo brezplačno ! Kose! K< starost, Zdravniško spričevalo o izbora učinka I Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako _» hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Foizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeb, K 8-—. POlltd RraStta pr$a KosmetlscliesDr.A.RixLabaratoriumDunajIX.,Berggasse 17IK. dobite pri rabi 214 Razpošiljatev strogo diskretna. med. dr. A. Rix kreme za prša. 1^^p^^%^^ 33* "*" •»» ^Mfw uu f*»v>. jelenu", v droženji A. Kauč, in „Adna-Drogerie." Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Razglas. Hranilnica nie8tne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tadi zanaprej obrestojejo hranilne vloge s 4] 01 2 0 Z novimi kakor tadi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tudi vojnega posojila se sprejemajo v brežlačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem letn posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 125 Iidaiatf li: Tiskovno društvo .Staierca". fldcrtvnmi nKulnib • F.rl IMnfcavl 61