naš tednik LETO XXXVII. Številka 2 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 10. januarja 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Predsednik predsedstva SR Slovenije Popit: državna pogodba neizpolnjena Včeraj je sprejel predsednik predsedstva SR Slovenije Franc Popit ob navzočnosti drugih najvišjih predstavnikov SR Slovenije na sedežu predsedstva v Ljubljani zastopnike zamejskih Slovencev. Tega prvega novoletnega sprejema se je udeležilo reprezentativno število slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij sta vodila predsednika dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wieser, ki sta informirala o aktualni narodnopolitični situaciji slovenske manjšine na Koroškem in pri tem opozorila na asimilacijsko politiko Avstrije, na iniciative manjšini sovražnih sil za odpravo skupne dvojezične šole in hkrati na obetajoče povezovanje z nemškogovorečimi prijatelji in somišljeniki predvsem med mladino. Državi matičnega naroda sta izrekla zahvalo za vso pomoč v boju za pravice in obstoj. Predsednik Popit je poudaril potrebo po dobri povezavi med matičnim narodom in manjšinami in je glede koroškega vprašanja ugotovil, da ob obojestranskih naporih za izboljšanje dobrososedskih odnosov in sodelovanja z Avstrijo ostaja odprto vprašanje izpolnitve državne pogodbe in drugih notranjih in mednarodnih instrumentov, ki zavezujejo avstrijsko stran. Kot je bilo v Ljubljani tudi še povedano, bo prišel zunanji minister SFRJ prihodnji teden na uradni obisk v Avstrijo. (Širše poročilo bomo objavili v prihodnji številki NT). Histerični napadi Pliberške VP na Plib. EL Kmalu bodo občinske volitve. Čim bolj pa se približujemo 17. marcu, tem večja postaja histerija raznih večinskih strank. Posebno velja to še za Pliberško ČVP. Nje ne moti samo dejstvo, da v zadnji periodi ni več postavila župana. O-schmautza in njegove „kame-rade“ moti predvsem to, da Enotna lista kot koalicijski partner socialistov uspešno deluje v prid občanov. In ker Oschmautzeva ČVP nima stvarnih argumentov proti uspešnemu delu EL, postaja histerična, vrhu tega pa se poslužuje tudi primitivne nem-škonacionalistične propagandi ki je pravzaprav zrela za sodišče. Tako beremo v božični (!) iz-daji »Bleiburger Volkszeitung" (>,Oxe“) dobesedno naslednja stavka: »In der ČVP ist jeder Mensch vvillkommen, egal vvel-che Sprache er spricht, egal vvelches Lied er singt, solange er sich offen und bedingungs-l°s zu unserer Heimat Karnten und der Republik Čsterreich bekennt. Somit ist eindeutig klargestellt, dali eine Koalition zvvischen VP und EL nicht fpoglich ist.“ („V OVP je vsak clovek dobrodošel — neglede to, kateri jezik govori ali katero pesem poje —, dokler Se odprto in brezpogojno pri-fnava k naši domovini Koroški 'n republiki Avstriji. S tem je jasno povedano, da koalicija med VP in EL ni možna.11) Z drugimi besedami: O- schmautzeva ČVP javno in de-cidirano podtikava, da se odborniki, sodelavci in volilci EL ne priznavajo h Koroški in k republiki Avstriji. Kot že zgoraj zapisano, so taka podtikavanja pravzaprav zrela za sodišče. Vrhu tega pa so neodgovorna, ker sejejo med ljudi sovraštvo in narodnostno mržnjo. Na vsak način se je tudi izkazalo, da hočejo odločilni možje v pliberški ČVP s svojim totalnim napadom na EL v posebni meri izpolniti željo vrhovnega šefa koroške VP Knafla: nagovoriti namreč po možnosti vse nemškonacional-ne volilce — in to na račun mirnega in enakopravnega sožitja vseh občanov. Ista ČVP skuša hkrati prodajati svojega prvega kandidata Oschmautza kot najboljšega kandidata za županovo mesto. Kot vemo, mora biti župan za vse občane tu. In kot vidimo, tega od Oschmautza in njegove ČVP v nobenem primeru ne moremo pričakovati. Da je za volilne agitatorje Pliberške ČVP prava skupnost vseh občanov nekaj, česar o-čitno nočejo poznati, dokazuje tudi naslednji primer. V decembrski številki „Pliberške-ga časopisa" smo brali pismo (dalje na strani 3) Pri občinskih volitvah 17. marca letos bo v Celovcu kandidirala tudi zeleno-alternativna lista GAL (GrUn-alternative Liste). To je ta-korekoč občinska lista Alternativne liste. Že ime samo izpoveduje, da se bo GAL zavzemala predvsem za obrobne skupine, za dvojezično šolo v Celovcu in seveda tudi za ohranitev čim več zdravega okolja. Pred božičem je Alternativna lista postavila na celovškem Novem trgu „božično sušico" in z njo, ki je stala v senci košate, a že od strupenih plinov načete smreke, skušala prebivalstvo zbuditi iz sanj, da je vse v redu z naravo in z ljudmi. Darila niso bila pod drevescem, ampak so v obliki programskih listov GAL visela na vejah sušice. Marljivo so ljudje brali sporočilo GAL, nekateri so majali z glavo, drugim pa je ta način predvolilne kampanje ugajal. Ugajal jim je tudi zato, ker je jasen in nedvoumen in seveda prav originalen! PIŠE JOŽE VVAKOUNIG Politika Tednikov komentar Če bi bila obveljala retorika, bi se bila morala oba velika že zdavnaj spopasti na smrt. Iz izjav tu pa tam je kazal pogled samo še v nepremostljiva brezna nezaupanja in sovraštva. Propagandisti so skrbeli za prepotrebni bevskajoči lajež, za tem glasnejšega in bolj predirljivega, čim manjši so. arabskega sveta kuha proti Izraelu in judovstvu. Etiopija pa je tudi primer, ob katerem lahko bogati, siti svet dokaže svojo dobro voljo in pripravljenost, da pomaga tistim, ki so zapadli v stisko in lakoto tudi po krivdi našega sitega in bogatega sveta. V sušnih predelih Afrike je od lakote neposredno ogroženih čez S potrebnim kančkom upanja Pogovori med ameriškim Georgem Shultzem in sovjetskim Andrejem Gromi-kom so dokaz, da sta na najvišjih mestih zmagala razum in uvidevnost. Hitrih vidnih uspehov ni pričakovati, že zaradi politične optike ne. Preveč se je vsega nakopičilo, prevelika so nasprotja v bistvenih pogledih in pristopih. Zgodovinski državno-politični interesi, med njimi zelo močni vojaški, so vklenili politični vodstvi v svoje okove. Dokaz, da nobena stran loka noče prenapeti, je bila tudi reakcija na nezgodo s sovjetsko manevrirno raketo na Norveškem in Finskem. Je pa bil ta pripetljaj ponovni dokaz, kaka nevarnost preti svetu predvsem od nepredvidljivih dogodkov. Rešilna akcija za Falaše ali tako imenovane črne Jude je znova usmerila pogled in pozornost na Etiopijo in njene težave, pa tudi na usodo judovskih skupin, ki živijo v državah in družbah, ki judovstvu in Izraelu niso naklonjene ali pa so celo sovražne. Histerična arabska reakcija na človekoljubno akcijo reševanja etiopskih Judov razgalja divje sovraštvo, ki se v delih tako imenovanega deset milijonov ljudi. Lepi obeti spričo dejstva, da nameravamo leto 1985 obhajati po celem svetu kot leto mladine. Vendar tega leta mladine ne bojo preživeli mladeniči, ki jih bojo pognali v smrtni ogenj generali na raznih bojiščih. V Afganistanu na primer ali pa ob Evfratu in Tigrisu, v Libanonu ali pa v Kambodži se bojo nadaljevali krvavi boji, ker so človeka zasužnjili sovraštvu, morjenju in uničevanju. V odločilnih potezah se bo svetovni razvoj leta 1985 usmeril po tirnicah, ki jih bota zastavila oba velika. Morda se bo jima pa še drugim posvetilo vsaj v mednarodnem letu mladine, da bojo končno nekaj napravili za to mladino, ki potrebuje hrane, priložnosti za izobrazbo in delo, pa miru in pravičnosti. Vsega bi bilo za vse dosti na svetu. Manjka pa predvsem volje in pripravljenosti. Tisti, ki bi hoteli, ne morejo, tisti nočejo, ki bi mogli in morali. Ko sem pred kratkim gledal na televiziji izgladovane Etiopijce, malo nato pa uničevanje hrane v državah Evropske skupnosti, se me je lotil nepopisen gnus. STRAN r\ ČETRTEK, ^ 3. januarja 1985 STRAN q ČETRTEK, O 10. januarja 1985 Politika Hildegard Goss-Mayr predavala v Tirh o mednarodnem gibanju za spravo Nenasilne akciit v boiu za svoie pravice Tema „mir“ in „zagotovitev miru“ je danes bolj aktualna kot kdajkoli prej. Žalostno pa je dejstvo, da je le malo tistih, ki se čutijo odgovorni in se angažirajo. Ena od teh je Hildegard Goss-Mayr, ki že desetletja dela po celem svetu za mir in spravo. Te dni se je mudila na Koroškem in ob tej priložnosti tudi navezala stike s koroškimi Slovenci. V Katoliškem domu prosvete v Tinjah je pred pretežno mlajšo publiko predavala na temo: Jezusovo nenasilje — moč, ki ustvarja mir“. 5. in 6. januarja pa je s svojim bogatim zakladom izkušenj vodila in spremljala dvodnevni tečaj v gradu Vernberk. Tečaj, ki naj bi posredoval metode nenasilnega protesta, je organizirala regionalna skupina mednarodne zveze za spravo (Internationaler Versoh-nungsbund), katere zastopnik za Koroško je Josef Mandl. V mednarodnem gibanju za spravo, ki je bilo ustanovljeno leta 1919, je trenutno včlanjeno okoli 30.000 ljudi iz 30 držav. Poleg kristjanov se srečajo v tem gibanju Židi, budisti, pristaši velikega voditelja Ma-hatme Gandija in drugi. Tečaj je potekal na osnovi praktičnih primerov. Tako je kar za začetek predstavil Janko Merkač nanasilno akcijo koroških Slovencev — kolodvorsko akcijo Koroške dijaške zveze, ko so dijaki Slovenske gimnazije na celovškem kolodvoru zahtevali vozovnice v svoji materinščini. V delovnih skupinah smo potem pre-diskutirali možnosti nenasilnega postopanja koroških Slovencev v boju za svoje pravice. Po mnenju nekega tečajnika slovenska narodna skupnost preveč živi v pasivnem odporu. To ima sicer uspeh v tem, da se kultura in jezik v neki meri ohranita, četudi samo doma v družinskem krogu. Vse premalo pa je še tistih, ki so spoznali, da samo v aktivnem nenasilnem boju obstaja šanza, da postane manjšina tudi javno priznana. lednarodna učiteljska organizacija ohranitev dvojezičnega šolstva j ssa oi"; tssr&a -7S izjav? opozarja organizacija, da se je že vedno zav-»mala za vzgojni sistem, ki je odprt vsem otrokom brez p'roti1aklmmname"amse je izrekla mednarodna učiteljs- logov’ pov: ka in kulture. Sedanji šolski sistem zagotavlja jezikovne in kulturne pravice avtohtone slovenske manjšine ter pospešuje sporazumevanje med obema narodoma, tako piše na-dalje v omenjeni Izjavi. Zaključno opozarja mednarodna učiteljska organizacija na člen 7 ADP in Izraža svoje zaupanje v avstrijsko demo-da bo zajamčila pravice manjšin. H. Goss-Mayr: ..Pasivnost in nenasilje" V drugih delovnih skupinah smo obravnavali nasilje v medčloveških odnosih, nasilje v šoli med učitelji in učenci in obratno. Ker pa se je nahajal v naši sredi tudi nekdo, ki je božične praznike preživel v loki pri Hainburgu, smo se lahko tudi pomenili in prediskutirali način nenasilnega nastopa tamkajšnjih demonstrantov. V svojem zaključnem referatu je dr. Hildegard Goss-Mayr pripovedovala o svojem delu v Latinski Ameriki, kjer se ji je po večletnem delu posrečilo skupno z domačini ustanoviti skupine, ki nastopajo z nenasilnim odporom proti tamkaj vladajoči nepravičnosti. Tako je med drugim tudi sodelovala z Adolfom Perez Eguivelom, nobelovim nagrajencem za mir I. 1980. V prihodnji številki Našega tednika bomo Hildegard Goss-Mayr (njene misli in njeno delo) predstavili v rubriki „Gost v NT“. Skupina Dunajčanov izrazila solidarnost s koroškimi Slovenci Od 27. 12. 1984 do 1. 1. 1985 so bili v mladinskem centru na Rebrci rebrški kulturni dnevi, ki so se jih udeležili mladinke in mladinci cele Avstrije, Mladinci so hoteli v živo spoznati koroško stvarnost, zato so se pogovarjali z vaščani, udeležili so se koroških kulturnih dni, obiskali so tovarno Obir, Peršmanovo domačijo in Dom v Tinjah. Beate Scholz, ki je skupino vodila, je vsem dejala, da so mladinci dobili globok vpogled v pestrost in samostojnost slovenskega življa na Koroškem, predvsem na področju kulture in znanosti. In vse to je pomemben delež vse-avstrijskega kulturnega dogajanja. Obenem pa, tako Scholzeva, so bili prizadeti, ko so spoznali, do kakšne mere so koroški Slovenci neenakopravni. Po njihovem sta predvsem načrt svobodnjakov in Heimatdiensta za ločevanje otrok nevaren napad na kulturno identiteto koroških Slovencev. Udeleženci se solidarizirajo s koroškimi Slovenci in pričakujejo izboljšanje obstoječega dvojezičnega šolstva in ustanovitev dvojezičnih otroških vrtcev. Histerični napadi Pliberške 0VP na EL (nadaljevanje s 1. strani) MoPZ „Kralj Matjaž11, ki ga posredujemo tudi našim bralkam in bralcem. Matjaževe! dobesedno pišejo: Dan starih v Pliberku — Grenzlandheim Kakor vsako leto, je mestna občina Pliberk tudi letos priredila „Dan starih“. Ta prireditev, k/ je namenjena vsem starejšim občanom našega okoliša, ne-glede na narodnostno ali politično pripadnost, se je tudi 1etos vršila v „Grenzlandhei-mu“. Med drugimi je prireditelj tudi nas povabil, da sooblikujejo kulturni spored tega popoldneva. Pol ure pred pričetkom prireditve smo se zbrali v Grenzland-deimu, da se upojemo. Ker je bila dvorana že deloma zasede-na> smo iskali prostor, kjer bi se lahko pripravili za nastop. V Prvem nadstropju smo našli odprto sobo, kjer je pred nami vadila godba na pihala iz Libuč. Tik pred koncem vaje je v sodo pridrvel hišnik zgoraj omenjene hiše. Vprašal je, ali smo Patzenchor. To vprašanje smo zanikaii in mu povedali, da smo 171 oški pevski zbor Kralj Matjaž 12 Libuč, nakar je ta hišnik sko- raj pobesnel. Zahteval je od nas, da sobo takoj zapustimo, ker je to baje „soba junakov“ in tukaj nimamo kaj iskat, „ker ne praznujemo 10. oktober in ker smo proti njim (?)“. Po diskusiji, v kateri smo mu hoteli dopovedati, da prvič nikakor nismo hoteli skruniti tega „svetišča“, drugič, da so gradnjo te hiše podpirali tudi Slovenci in tretjič, da nas je občina povabila k sodelovanju na to prireditev. Odgovor hišnika: „Slovenci nič niso prispevali h gradnji in občina v Grenzlandheimu nima oblasti" (po informaciji župana Franca Mikuscha pa stoji Grenzlandheim na zemljišču mestne občine Pliberk). Na prireditvi smo odpeli naš program in upamo, da je poslušalcem ugajal. Vsi Matjaževci pa smo bili mnenja, da napis v avli te hiše: „Das Grenzlandheim, durch vie-le Forderer entstanden, sei ein Hort des Friedens und der Volke rv er s tandigung“, nikakor ni upravičen, dokler so razmere take. ,, MopZ Kralj Matjaž Znano je, da se »Grenzland-heim“ že leta brani, da bi Slo- venci v njegovih prostorih sme; li najeti dvorano za kulturne nastope. In kdo je predsednik društva »Grenzlandheim11? Ime mu je Josef Slanitsch, doma iz Libuč, kandidira pa na listi ČVP na tretjem, torej vodilnem mestu. Bo Slanitschevo pojmovanje o narodnostnem sožitju Pliberških občanov postalo tudi novo vodilo občinske politike? Ne moremo si predstavljati, da bodo pliberški občani 17. marca 1985 podprli ljudi, ki ne iščejo prave skupnosti, zato pa znajo tembolj razdirati, ločevati in izključevati. Občinska seja v Hotmail vasi Kljub težavam in vedno hujšim obremenitvam (samo 5 do 6 odstotkov celotnega rednega proračuna je prosto razpoložljivih) je uspelo, da bo imela kot-mirška občina tudi v letu 1985 izravnan proračun. Dohodki in izdatki rednega pravil potrebne spremembe v proračuna znašajo 13,715.100 šilingov (leta 1984 13,793.100), izredni proračun pa znaša v dohodkih in izdatkih 8,404.700 (leta 1984 6,095.500), skupno torej 22,119.800 (1984: 19,888.600) šilingov. Večja načrta za leto 1985 sta asfaltiranje občinskih poti (2,000.000) in regulacija potoka (3,000.000). Občinski odbor je vzel na znanje poročilo nadzornega odbora, dodelil stanovanja v stanovanjskih hišah, ki ju nameravajo letos zidati, in na- prostorskem načrtu. Po koncu dnevnega reda (seja je bila v petek, 21. decembra 1984), je župan Josef Struger prebral predloge, med njimi predlog EL, naj občina prilagodi sanitarne naprave v stari šoli sodobnim zahtevam. Za konec so se župan in vodje frakcij zahvalili za sodelovanje v minulem letu in želeli vse najboljše za leto 1985. Zastopnik EL Jože VVakounig je izročil vsaki frakciji tudi koledar dvojezične Koroške. Kmetijstvo Kmečki trg in cene Cepljenje proti klopom je tudi letos za kmete in njih družinske člane brezplačno. Termini za cepljenje: VELIKOVEC, pri Rdečem križu, 28. 1. 1985 in 4. 3. 1985, od 15.30 do 17.00 ure. DOBRLA VAS, v kmetijski šoli, 28. 1. 1985 in 4. 3. 1985, ob 18. uri. CELOVEC, v nezgodni bolnišnici, 29. 1. 1985 in 5. 3. 1985, od 14.30 do 17. ure. BELJAK, v Delavski zbornici, 30. 1. 1985 in 6. 3. 1985, od 8.30 do 10.30 ure. Kmetje naj se za cepljenje pismeno ali po telefonu javijo na socialno zavarovalnico za kmete, Gabelsber-gerstr. 13, 9020 Celovec; tel. 0 42 22/57 9 57 - 58. Govedi: močno povpraševanje po juncih in bikih dobre kvalitete. Cene so konstantne. Sorazmerno močno povpraševanje tudi po slabših kategorijah, ker funkcionirajo eksporti v Libijo. Tržna situacija pri kravah se ni spremenila. Povpraševanje po mladih, mesnatih kravah je dobro. Bolj neugodna je situa- Inkluzivne cene cija pri starejših kravah, vendar se pričakuje poživitev trga zaradi eksportov v Arabijo. Teleti: Močno povpraševanje, vendar konstantne cene. Prašiči: Velika ponudba; cene močno padajo. Najbolj pogosta cena za mlade prašiče na trgu je trenutno šil. 32./kg (inkl.) Po posebno ugodni ceni... dobite pri domačih kmečkih zadrugah še do 12. januarja 1985 krmo za mlečno živino (Milchviehfutter I). Znižanje davčne vrednosti Kmetje, ki imajo v svojih gozdovih večje poškodbe (umiranje gozda), pri pristojnem finančnem uradu od zdaj naprej lahko zaprosijo za znižanje davčne vrednosti (Einheitsvvert). Že leta so se kmetje borili za pravico, da bi lahko doma prodajali mleko in mlečne produkte. Doslej je to bilo sicer možno, a kmet je potreboval dovoljenje mlekarne in je moral javiti količino mleka, ki ga je prodal doma. Od tega prodanega mleka je moral plačati, prav tako, kot če bi ga oddal mlekarni, izravnalni prispevek (Ausgleichs-beitrag), ki znaša trenutno šil. 2.53.—/I in splošni prispevek za pospeševanje prodaje (allgemeiner Absatzfor-derungsbeitrag) 21 grošev/kg. Če je kmet prodal več mleka kot ima kontingenta, je plačal še dodatni prispevek za pospeševanje prodaje (zu-satzlicher Absatzforderungs-beitrag) v višini šil. 3.93.— To se pravi, da kmetu v tem primeru za liter mleka niti ni preostal več en šiling! Torej kmet ni bil dosti na boljšem, če je prodajal mleko doma, kot pa če ga je oddal mlekarni. Posledica tega je bila, da je kmet sicer prodajal mleko tudi doma, vendar to ni javil mlekarni (verjetno pa pri tem noben kmet ni postal bogat!). Ministrstvo za kmetijstvo domneva, da so kmetje v Avstriji na „črno" prodali letno okrog 140 od — do živo pogosta ekstremna cena cena zaklano od — do pogosta ekstremna cena cena voli 26,40 do 30,47 29,37 31,02 55,— do 56,65 55,55 57,20 biki 28,82 do 31,46 30,80 31,68 55,55 do 57,75 56,87 59,07 krave 16,50 do 21,45 20,02 37,07 do 41,80 40,15 — telice 23,65 do 26,95 25,85 — 47,30 do 50,60 48,95 — teleti 39,60 do 44,— 41,80 45,65 48,40 do 55,— 52,80 — mesnati prašiči 21,01 do 23,65 22,44 24,42 25,08 do 28,16 26,40 28,49 svinje 18,70 do 20,90 20,35 21,45 . 21,45 do 25,30 24,20 25,85 Beseda kmetu PIŠE HEIDI STINGLER milijonov ton mleka. Mlekarne trdijo, da jim to mleko primanjkuje, bolj verjetno pa je, da jim primanjkujejo visoki prispevki kmetov. Ko so bila sredi lanskega leta na Dunaju pogajanja za zdaj ministerstvo za kmetijstvo izmislilo ureditev tega problema: in sicer v obliki amnestije. Kmetje so sredi decembra lanskega leta dobili sporočilo mlekarne, da jim bo ta dovolila direktno Kriminalizacija prodaje mleka novo tržno ureditev je Skupnost južnokoroških kmetov med drugim apelirala na Koroško kmetijsko zbornico in ministra za kmetijstvo Haid-na, da se zavzamejo za ureditev, da bi kmet lahko tudi doma prodajal mleko in mlečne produkte, ne da bi moral od tega oddati mlekarni razne prispevke. Neverjetno je, kako si je prodajo mleka, če ti javijo, da so lansko leto brez dovoljenja prodajali doma mleko. Torej naj bi se kmet prostovoljno javil, da je nekaj prakticiral, za kar so mlekarne svarile doslej z upravnimi kazni do šil. 30.000.— Mlekarne pa so dosti zbrisane organizacije: v omenjenem pismu kmetom so zagotovili, da ne bodo terjali upravnih kazni. Zakaj morejo kmetje torej javiti mlekarnam, koliko mleka so lansko leto takorekoč „ ilegalno" prodali doma? Mlekarne pravijo, da bo kmet tako letos lahko isto količino mleka prodal doma. Kaj pa je potem s tistimi, ki hočejo šele letos prodajati doma mleko? Resnica vse te zvite stvari je enostavno v tem: če bo kmet javil mlekarni, da je lansko leto prodajal mleko doma, bo za to količino vsaj za eno leto nazaj plačal izravnalni prispevek (šil. 2.53.—) in splošni prispevek za pospeševanje prodaje-(21 grošev). Če je prodal več mleka, kot ima za to dovoljenje po kontingentu pa še dodatni prispevek za pospeševanje prodaje (šil. 3.93.—) — V bodoče pa prav tako. Kmet, ki bo nekoliko bolj pameten, bo javil prodajo mleka šele od zdaj naprej, ker si bo tako prihranil prispevke za lansko leto in bo ravno tako dobil dovoljenje mlekarne, ker to predvideva novi zakon o tržni ureditvi. Večina kmetov pa bo teh nekaj litrov mleka, ki jih morda proda doma, tudi v bodoče „ilegalno" prodalo. Gost v NT Pogovor s Ferdinandom Turkom, dolgoletnim predsednikom boroveljske Posojilnice in znanim prosvetar-jem, sodi med take, ki nastanejo pod posebnimi okoliščinami. Še v starem letu sva se zmenila za pogovor in obljubil sem mu, da ga obiščem na domu, vendar pa sva se v celovški bolnici pogovarjala, kjer je Ferdinand Turk ležal zaradi zloma noge. No, v bolnici res še nisem napravil pogovora za časopis, a pravijo, da se vsaka stvar nekje in nekdaj začne. Življenjska pot Ferdinanda Turka se je pričela 29. maja 1905 pri Turku na Resnici pri Borovljah. Torej prav isto leto, ko so v Borovljah ustanovili »Društvo slovenskih diletantov", ki letos praznuje kot Slovensko prosvetno društvo „Borovlje" svojo 80-letnico. Pri Turku so imeli majhno kmetijo in puškarsko delavnico. Ta bližina do pilijev je prevzela Ferdinanda in pri Krainerju se je izučil tega poklica, delal pa je pri Borovniku. Ljudsko šolo je obiskoval v Borovljah. Čeprav je slovenščina takrat bila glavni pogovorni jezik, je šola bila nemška. Turk se še spominja, da so na primer dekleta govorila v šoli med seboj nemško, fantje pa slovensko. Poklicno je Turk, kot že zapisano, ubral puškarsko pot. Od doma je prinesel s seboj globoko ljubezen do slovenske besede, oče Miha sam je bil yzgled delavnega človeka, saj ie bil med ustanovitelji boroveljske Posojilnice in do smrti njen tajnik. „ Ferdinand Turk ni stal kri-ferT> rok, ampak prijel je za dele- Leta 1924 so v Podljubelju ustanovili slovensko Izobraževalno društvo za Podljubelj in okolico in Turk se mu je takoj Priključil. Najprej je pel pri foškem zboru, ki ga je vodil kapelški mežnar Pipan, leta '927 pa je bil med ustanovitelji tamburaške sekcije v Podljubelju. Najprej je tamburaše vo-?" Močivnik (Muller) iz Št. Jan-fa' nato pa danes že rajni Anton Spruk. Tamburaši so inštrumente kupili pri Volinu v Klančah. Nastopali so širom po naših vaseh. Leta 1929 ali 1930, toč- ne letnice se Turk ne spominja več, je v Kotmari vasi bil na „šmišelco“ velik tambura-ški zbor. Kotmirški nemčurji so se odločili, da ga bojo razbili. Metali so kvopovce (gnila jajca) in se hoteli tepsti. Pod-Ijubeljski tamburaši pa so svoja glasbila položili v stran, v roke pa vzeli stojala za note. Kotmirškim rokomavhom ni preostalo drugega, kot da so pokazali pete. Leta 1907 so v Borovljah ustanovili Hranilnico in Posojilnico Borovlje. Turkov oče Miha je prevzel mesto tajnika. Prvi predsednik je bil Ludovik Borovnik, Stangl pa odbornik. Posojilnico so ustanovili po zgledu glinjske. Njen namen je bil koristiti predvsem boroveljskim obrtnikom in domačinom, kajti Glinje so bile le preveč odročne. Prva vojna je požrla večino posojilniškega imetja, vendar domačini niso klonili in so spet začeli znova. Predstavniki Posojilnice, predvsem Ludovik Borovnik in Miha Turk, so ustanovili celo lastno konzumno zadrugo. To samo v informacijo. Po smrti očeta Mihe leta 1932 je Ferdinand Turk prišel v posojilniški odbor. Štel je med tiste rojake, ki so bili nacistom hud trn v peti. Ko so ti leta 1938 prevzeli oblast, je Turk takoj spoznal, „da me imajo na muhi in zato sem se odločil, da bom stopil v senco". Neki žandar — ime je uredništvu znano — je Turka pri oblastnikih zatožil, da je prej „nacije zatožvav". Turk se je odločil, da bo zapustil Borovlje. 15. maja 1938 je odšel v Steyr in kot izučen puškar je v obratu, ki je delal za nemško vojsko, kmalu prišel na važna mesta. Bil je u. k. — ni mu bilo treba obleči vojaške suknje. Med pripovedovanjem o delu v Steyru je beseda tudi nanesla na vojne ujetnike in druge sirote, ki so jih nacisti pregnali iz njihove domovine in so sedaj morale garati za nacistično vojaško mašinerijo. Turk je dejal: „Ko sem prišel leta 1938 v Steyr, so delali tam zgolj Avstrijci. Pozneje pa so morali v vojsko in nadomestili so jih tuji delavci. Tem smo pravili tujci. Stiki med nami in njimi so morali biti zelo previdni, kajti nacisti so povsod imeli svoje vohune. Zvo-hali so namreč, da so delavci proti nacistom in da deluje v podjetju tajna organizacija Rdeča pomoč — Rote Hilfe, ki je bila strogo organizirana". Turk sam je bil sodelavec Rdeče pomoči. Delovanje Rdeče pomoči, ki je ogromno napravila za uporniško misel med delavci, nacistom že zato ni ostalo prikrito, ker je bilo vsak dan več sabotaže. Tako so na primer puške bile narejene iz neustreznega materiala — in vse to so opazili šele, ko so že bile zgotov-Ijene. In še več drugih možnosti za sabotažo je bilo. Strogo organiziranost Rdeče pomoči ponazarja pobiranje mesečne marke. Vsak član je mesečno dal eno marko v skupno kašo pomoči. Pobiralci so poznali samo dva člana pomoči: tistega, ki je predal denar in tistega, ki so mu ga dali naprej. Nekega dne je ge-stapo zvohal mrežo in glavni kasir Schreier ter njegova hčerka sta napravila samomor - policija pa ni mogla več naprej odkrivati Rdeče pomoči. Turk se spominja akcije, ki je imela moralično vrednost: Goring sam je obiskal Steyr. Rdeča pomoč je izdala pro- glas, naj se nihče od delavcev ne zmeni zanj. In res. Ko je Goring v polnem ornatu in v spremstvu gestapa in drugih prišel v delavnice, ga je namesto huronskega hajlanja sprejel molk. Tisti, ki so dvignili desnico v „nemški pozdrav" so jo kaj kmalu spustili dol. Podobno je bilo med Henleino-vim (voditelj sudetskih Nemcev) in Leyovim obiskom. Leta 1945 je Turk prišel domov in se seveda takoj vključil v narodno delo. Posojilnico, ki so jo nacisti razpustili, so po dolgih pogajanjih in procesih mogli leta 1949 spet ustanoviti. Ferdinand Turk je na predlog Vertiča postal predsednik Posojilnice in njegova zasluga je, da jo je spet oživil in razširil njeno poslovanje. „Takole se spominja prvih povojnih začetkov Posojilnice Borovlje: »Poslovali smo vsako nedeljo med 8.—10. uro. Več kot pol leta sva s Kropivnikom iz Brodi sedela vsako nedeljo v poslovalnici pri Bundru, danes je tam društvena soba, preden so prišle prve prošnje za posojila in prve vloge. Sčasoma pa smo si pridobili dobro ime in ugled. Potem smo začeli poslovati najprej poldnevno in celodnevno poslovanje je bilo potem samo še vprašanje časa. Leta 1974 sem oddal predsedstvo in moj naslednik je postal Janko Ojcl. Ko sem bil predsednik jaz, smo od glinjske posojilnice kupili Bundro-vo hišo in tam imeli posojilni-ške prostore. Predsednik Janko Ojcl, ki je bil prava sreča za Posojilnico, pa se je odločil za nakup Makove hiše in po-sojilniške prostore prenesel tja. Danes z zanosom in z optimizmom gledam v bodočnost PoBo, prav tako pa tudi za društvo »Borovlje" nimam nobenega strahu. »Prišli so mladi in delavni ljudje in so veliko postavili na noge". Turk, ki mu želimo, da bi čimprej docela okreval, se je zavedal, da je možnost za preživetje koroških Slovencev v tem, da se postavimo na lastne noge. In zato je on kot na gospodarskem in kulturnem področju tudi na političnem zastopal in zagovarjal samostojnost, predvsem pa samostojno kandidaturo na občinski ravni. Pripravil Franc VVakounig Preteklo nedeljo, 6. januarja, torej na praznik Treh kraljev, je SRD „Danica" priredilo v šentprimškem kulturnem domu že tradicionalni novoletni koncert, ki je dobro uspel. Koncert je predvsem poklon domačinom, ki društvo zvesto in prijateljsko spremljajo skozi leto. Koncert pa je tudi priložnost, da Danica k sodelovanju povabi druge zbore in tako navezuje stike z njimi in njihovimi društvi. Na letošnjem novoletnem koncertu je poleg društvenih skupin „Danice" sodeloval tudi Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč — vodi ga Hanes Košutnik — in po besedah Štefana Rupica so Matjaževci „koncert zabelili". Pri koncertu je sodeloval tudi Moški pevski zbor »Kralj Matjaž" iz Libuč, ki je navdušil publiko Pevci izpod Pece so prvič nastopili v kulturnem domu in na mah so osvojili naklonjenost številne publike. Narodne in umetne pesmi so poslušalce izredno navdušile in Matjaževci so morali še eno navreči. SPD „Danica“ sodi med tista društva, ki imajo zelo razvejano dejavnost. Z lastnimi skupinami društvo vsak čas more oblikovati koncerte. V nedeljo so nastopile sledeče društvene skupine: mladinski zbor, ki ga vodita Sonja Marko in Stanko Polzer, Mešani pevski zbor ter trio Korotan, ki ju vodi Hanzi Kežar. Pri mladinskem zboru, ki je koncert začel, se pozna in obrestuje dolgoletno vestno delo. Nad 30 malčkov in mladincev je samozavestno prepevalo, preseneča pa usklajenost instrumentalne spremljave in petja. Mešani zbor je naštudiral vrsto novih pesmi in kot je že navada, jih je tudi na tem novoletnem koncertu predstavil občinstvu. Z veseljem pa smemo zabeležiti, da že »podoba zbora" dovoljuje optimističen pogled v bodočnost. Trio Korotan je s poskočnimi vižami — instrumentaliste Hanzija Kežarja, Franca Pegri-na in Andreja Mičeja s petjem spremljajo Danica in Marija Kežar, Sonja Marko in Stanko Polzer — zaključil spored koncerta. Stanko VVakounig je z domiselnimi pesmimi povezal posamezne točke, seveda pa je vsem zaželel srečno in zdravo novo leto ter se jim zahvalil za zvestobo in prijateljstvo. Omenil bi samo še, da »Danica" prireja 9. februarja v kulturnem domu svoj znani ples, na katerega ste vsi vabljeni. Pogrče: slovo od E. Starmuž V sredo, 2. januarja, smo k zadnjemu počitku položili na šentprimškem pokopališču Elizabeto Starmuž, ki je umrla na posledicah kapi zadnji dan starega leta. Liza, kot so jo vsi klicali, je izhajala iz znane in zavedne Starmuževe družine na Žamanjah, zadnja leta pa je preživela pri Rojaku v Pogrčah, kjer je poročena njena sestra Angela. Rajna je živela mirno in tiho in prav tako tiho se je poslovila tudi od doline solz. Pevci sentprimškega cerkvenega zbora, ki jih je vsako nedeljo poslušala pri službi božji, so Lizi zapeli v slovo. Naj počiva v miru. Vsem, ki jim je smrt Lize prizadejala bol, izrekamo naše občuteno sožalje. Za konec leta 1984 in začetek novega leta si je stalna razstava Mohorjeve knjigarne omislila posebno poslastico in si napravila najlepše darilo. Voditeljica razstave, mag. Alenka Inzko (na sliki s pesnikom in slikarjem Gustavom Janušem), je v sredo, 19. decembra, odprla v prostorih knjigarne razstavo del šestih slovenskih koroških likovnikov. Do 20. januarja vidite v knjigarni dela Valentina Omana, Gustava Januša, Draga Druškoviča, Zorke Loiskandl-VVeissove, Jožeta Boschitza in Karla Vouka. ČESTITAMO Marija Prutej, pd. Hirmo-va mama iz Vogrč, je te dni praznovala 60-letnico. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Štefan Čušin, pd. Plodrov oče iz Rinkol, je decembra praznoval svojo 80-letnico. Zvestemu bralcu NT ob visokem jubileju iskreno čestitamo in mu kličemo še na obilo zdravih let. V Zgornjih Selah pri Št. Petru na Vašinjah praznuje Elizabeta Rak svojo 85-letnico. Iskreno čestitamo! V Žvabeku praznuje Johana Zupan svoj 80. rojstni dan. Ob tem jubileju iskreno čestitamo. V Remšeniku praznuje Marija Sluga svojo 82-letnico. Iskreno čestitamo! V Spodnjih Dobjah pri Ločah praznuje Marija Scheinig svojo 80-letnico. Iskreno čestitamo! V Podnu pri Slovenjem Plajberku je pred kratkim praznovala Veronika Travnik svojo 80-letnico. Iskreno čestitamo! V Podnu pri Slovenjem Plajberku praznuje Valentin Ogris svojo 65-letnico. Iskreno čestitamo. V Globasnici praznuje Štefka Elbe svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo! Neža Skuti iz Gorič pri Miklavčevem praznuje te dni svojo 80-letnico. Ob visokem jubileju iskreno čestitamo. V Špitalu ob Dravi praznuje Ignac Acinski svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo. Marija Lipnik, pd. Sova-kova mama iz Lovank, praznuje te dni svojo 75-letnico. Iskreno čestitamo! V Lobniku pri Železni Kapli je te dni obhajal Johan Sadolšek svojo 75-letnico. Iskreno čestitamo! Pepca Lampichler, pd. Kajžnikova mama na Radi-šah, je te dni obhajala svoj 50. rojstni dan. Za ta jubilej iskreno čestitamo in kličemo še na obilo zdravih let. V Libučah praznuje te dni Sigej Stropnik svoj 40. rojstni dan. Zvestemu in marljivemu sodelavcu Našega tednika in pliberške EL iskreno čestitamo. Dipl. inž. Franc Kattnig, agilni direktor Mohorjeve založbe in sodelavec Našega tednika, je te dni obhajal svoj 40. rojstni dan. Iskreno čestitamo. Sveče: praznovanje božiča s Kočno V Svečah imamo vsako leto drugačne jaslice. Letos je cela niša nekdanjega stranskega oltarja izpolnjena z njimi. Lani so bili dogodki ob Kristusovem rojstvu postavljeni v Sveče; cesta, hiše, železnica, potok so bili povzeti po vasi. Letos pa imamo gibljive, mehanične jaslice. Jezušček se ziba v pravi zibelki, pa-striji kurijo, drvarji žagajo, ded cepi drva. Nebo je polno zvezd, ki se prižigajo in ugašajo. Pravi strokovnjaki in obenem umetniki so bili dolge ure zaposleni s pripravami za jaslice. Žene so sešile obleko figuram, ki so jih same oblikovale. Lepo je bilo praznovanje božiča v cerkvi. Priprava so bile dobro obiskane svitne maše. Na drugi božični praznik pa smo praznovali s Kočno pri Adamu. To je stara navada iz časov, ko ni bilo avtomobilov, radia in televizije in so društveni-ki za Štefanovo pripravili „igro“. Vse polno se nas je zbralo v Adamovi dvorani. Otroci so tekali po velikem prostoru in se smejali, odrasli pa smo do začetka božičnice kramljali. Med prireditvijo je seveda, kot vsako leto, padla po zaslugi nemirnih otrok, zavesa z okna. To je obvezen del prireditve. V res domačem vzdušju smo poslušali petje moškega zbora Kočne, otroškega zbora pod vodstvom Marje Feinig in mešanega cerkvenega zbora (ki je res številen) pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Vložki učencev glasbene šole in konservatorija so olepšali prireditev s pozdravom in voščili za leto 1985. Pri Adamu smo pogrešali dragega Turkovega Tomija. On že uživa večni božič. Tudi gospa Kraus, ki je včasih pripravljala igre, je v visoki starosti umrla meseca novembra. Svojo drugo domovino je zapustila tudi Stanislava Jablonska; med vojno je bila deportirana iz Rusije na Koroško. Rada je prihajala v cerkev in z veseljem prepevala. Naj ji bo lahka koroška zemlja! Domovine nad 40 let, ves čas, ni videla. Ostala pa je do zadnjega — po govoru in obnašanju — Ukrajinka. 1 sij litij ■K *! pM Do zgodnjih novoletnih jutranjih ur so ob zvokih Planinskega seksteta plesali v boroveljski mestni hiši tisti, ki so pričakali novo leto na 3. silvestrovanju Slovenskih prosvetnih društev iz Borovelj, Sele-Kota, Slovenjega Plajberka in Št. Janža. Vzdušje je bilo enkratno. Predsednik SPD „Borovlje“, Melhar Verdel je vse prav lepo pozdravil in zaželel srečno 1985, nato pa so godci imeli glavno „be-sedo“. Društveniki omenjenih društev so pripravili bogat „srečelov in tistemu, ki je dobil glavni zadetek, želimo prijetno guganje. Komaj so si ljudje voščili „Srečno 1985“, je prišla starodavna kolednica-pehtra baba. Z burkljami, na katerih je visela klobasa, je vsem požugala; preden pa je šla naprej, je razsula po tleh še orehe, jabolka, kvoce, hruške in druge domače poslastice. Zanimivo, da je marsikaterega dedca kar zazeblo pri srcu, ko je častitljiva pehtrna, ki smo jo tako dolgo pogrešali, stopila v dvorano. Na mah je bil mir. Ko je odšla, jo je spremljalo burno ploskanje v znak priznanja in tudi veselja nad njenim obiskom. Koledovanje v Želinjah „Čakali smo novega leta, čast, hvalo mi dajmo Bogu . . . “ S to staro kolednico so nam naznanili prestop v leto 1985 pogumni in požrtvovalni pevci. Kljub vsem preganjanjem in zapostavljanjem naše domače besede — žal tudi v cerkvi — so s to pesmijo šli voščit od hiše do hiše. Z letošnjim koledovanjem pa se je obhajal tudi pomenljiv jubilej. Dopolnilo se je štirideset let nepretrganega izvajanja tega običaja po drugi svetovni vojni. Samo za časa Hitlerjeve strahovlade je morala utihniti tudi ta prastara kolednica. Posebne zasluge, da se je ta običaj pri nas ohranil, ima nedvomno naš pevovodja Foltej Kassl. On sam v teh desetletjih pri koledovanju nikoli ni manjkal in je s tem dajal pobudo še drugim. Sedaj pa dorašča že mladi rod, ki se je navdušeno oprijel te lepe šege. Kdor je doživel, s kako žarečimi obrazi je ta mladina prepevala ob bledi mesečini v mrzli noči, je moral priti do prepričanja, da ta običaj še dolgo ne bo izumrl. Naj se nekateri še tako trudijo mu dati nemško obeležje, trajnost mu je zasigurana samo, če se bo izvajal po stari tradiciji in v jeziku, v katerem je ta kolednica nastala. Vse drugo je vsaj tako dolgo sramoten kulturni rop, dokler so na mestu še pevci, ki ta običaj izvajajo v prvotnem jeziku. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki mu hočejo vzeti slovensko besedilo, za kar na žalost dobivajo celo podporo cerkvenega predstoj-ništva. IŠČEMO snažilko za celodnevno zaposlitev. Javite se od 8. do 16. ure po tele* fonu 0 42 22/35 6,51. 25.1.1985 20.00 • at j i Oimnaztishi^l^nMura PLESBffLL T)isa sindikatov OGB-Tjaus prui Delavska zbornica vorm. Hrbeiterhammer „ Igrajo: Es spiden: Čudežna po^ja TWm JS BishO: Šoh Peaee Bogat srečelov Reicher Sliichshalen jjU <®Ser clYESTNIK - cam Manfred Mlinar rstssassr ■ Literatura Slovenske literarne revije Slovensko leposlovje ni samo v knjigah, živi tudi v literarnih revijah. Naše uredništvo sicer „mladje“, „Die Brucke" in podobne pošiljke iz tiskarne bolj ali manj redno presoja, kakšna kritika o literarnih revijah iz Ljubljane, Maribora ali Trsta, pa je le redkokdaj na naših kulturnih straneh, čeprav jih nam uredništva in založbe pridno pošiljajo, kar o knjigah še vselej ne moremo trditi. Danes Vam predstavljamo reviji iz Ljubljane, in sicer »sodobnost" in »PROBLEME" ter tržaški »zaliv". Gre za zadnje izdaje, ki smo jih prejeli. Janko Ferk Vam predstavlja tri slovenske literarne revije. XXXII Literarni mesečnik »sodob-nost“ izdaja Državna založba Slovenije v Ljubljani, glavni in odgovorni urednik pa je pesnik in prevajalec Ciril Zlobec. V uredniškem odboru pa so tako vidne literarne osebnosti kot na-primer Andrej Hieng, Janko Kos, Tone Pavček in Bojan Štih. V decembrski številki najdemo na prvih straneh tri pesniške cikle Nobelovca Jaroslava Sei-ferta, ki jih je prevedel Branko Šomen. Somen je objavil cikle ..Fotograf Josef Sudek“, „Lastni življenjepis" in ..Ljubica pesni-kov“. Seifert je prvi Čeh, ki je dobil Nobelovo nagrado. Leta 1901 rojeni pesnik je izdal od leta 1921 naprej vrsto knjig, ki so izšle ali doma ali pa v tujini. Precejšen del revije je posvečen ženski litiriki. Svoje pesmi objavljajo Neža Maurer, Marjanca Kočevar, Meta Kušar, Zlatka Obid Lokatos, Maja Razboršek in Vita Žerjal. Razen Neže Maurer, ki piše poleg lirike precej za mladino in se ukvarja tudi s publicistiko, so vse pesnice mlajše generacije. Prozo objavljata v pričujoči številki Tone Partljič, predsednik Društva_ slovenskih pisateljev, in Janez Švajncer. Partljič je napisal zanimive ..Monologe trezne igralke", Švajncer pa „Travmo“. Znanstvene ali kulturnopolitične eseje so napisali univerzitetni profesor Janko Kos, Marko Kerševan, „Poskus kulturnopolitičnega eseja" pod naslovom „Od brezobvezne igre do radikalne politizacije" prispeva Ciril Zlobec, Ivo Antič pa je napisal ob osemdesetletnici pesnikovega rojstva esej ..Kosovel 1984". ..Intervju Sodobnosti" tokrat predstavlja Franceta Klopčiča. Ob koncu pa še najdemo rubrike ..Avtorji in knjige", „Odmevi na .. “ (Matjaž Kmecl odgovarja pod naslovom „Brez zamere, ampak nekaj je le treba povedati"), ..Kronika" in gloso duhovitega Bojana Štiha. Kar meni zelo odgovarja, je objava kazala za celotni XXXII. letnik revije, se pravi za leto 1984. literatura Literarno revijo »PROBLEMI" izdaja Republiška konferenca Zveze slovenske mladine Slovenije, glavni in odgovorni urednik pa je Mladen Dolar, ki mu, kot uredniki, stojijo ob strani Denis Poniž, Jaša, Zlobec in drugi. „Kmalu bo deset let, odkar ga ni“. Tako je na prvi strani revije zapisal Branko Gradišnik o pesniku in pisatelju Vojku Gorjanu, ki je bil rojen leta 1948 in je mlad umrl leta 1975. Pesmi in proza, ki jo Gradišnik objavlja, naj so „dokaz, da je še“. Svojo vero v Jahveta izpriča Maks Kubo v »Odprtem pismu Bogu". (Vera? Saj tudi mi ne pišemo teti Fridi, ki je ni!) Prozo objavljata še Andrej Blatnik in Brina Švigelj. Pesniki v tej številki so Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak, Rade Krstič, Aldo Žerjal, Maja Vidmar, Edelman Jurinčič in Milan Vincetič. „0 smrtni kazni" piče Jure Detela. Esejisti v pričujočih „PRO-BLEMIH" so Milan Kleč, Taras Kermauner, Aleš Debeljak, Bogomir Novak in Jure Detela. V reviji najdemo tudi prevedeno literaturo. „PRUBLEMI“ predstavljajo Marino Cvetajevo, Jožefa Škvoreckega in Wuja Zhen-gena. Nadaljnje rubrike so še »Arhi-vi“, „Šola kreativnega pisanja" in „Branje“. „zaliv“, „revija za književnost in kulturo" izhaja štirikrat na leto, izdaja ga pa tržaški mojster besede Boris Pahor. Odgorovni urednik „zaliva“ je Milan Lipovec. „zaliv“ letos ni izhajal redno, uredništvo je šele v decembru izdalo vse štiri številke leta v enem zvezku, zato gre bolj za žepno knjigo kakor za revijo, in to po obliki in obsegu. V tej „notici“ o „zalivu“ nikakor ne morem zajeti vseh prispevkov, navedel bom le tiste, ki se mi zdijo najbolj tehtni in vidni. „Govor o Mavhinjah ob štiridesetletnici požiga kraških vasi" Borisa Pahorja z naslovom „Usodna odgovornost" najdemo na prvih straneh. Jošt Žabkar je napisal ..Rekviem za brata" ob smrti nadškofa in nuncija Jožeta B. Žabkarja. O pisatelju Alojzu Rebuli smo v preteklem letu brali nekaj izjemnih kritik in esejev, med drugim v ..Celovškem Zvonu" Capudrov spis »Neznano drevo Alojza Rebule". Zdaj pa je v »zalivu" presodil Boris Pahor Rebulovega »Devinskega sholarja". Druga vidna kritika je spis Viktorja Blažiča »Roman kot edino mogoči upor" ob Pahorjevem romanu »V labirintu". Da še enkrat pridem na »Celovški Zvon", ki ga po mojem lahko primerjamo z »zalivom". V »Zvonu" beremo številko za številko iz Rebulovega dnevnika, v tržaški reviji pa objavljajo iz Pahorjevih zapiskov. V obeh dnevnikih gre za izjemno prozo in ne bi si upal trditi, ali mi Rebula ali Pahor bolj odgovarja formalno, vsebinsko in estetsko. V tej številki »zaliva" sploh najdemo precej knjižnih recenzij. Razni avtorji pišejo o knjigah Theodorja Veiterja, Draga Jančarja, Johana A. Arneža in drugih. Na odmev je naletel tudi »Zbornik ob šestdesetletnici Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju". »Dokumenti", »Svobodna tribuna", govori in pisma zaključujejo revijo. Slovo od mlade Mariine Cvelf Če umre mlad človek, je to še posebno pretresljivo. Pretresljivo za vse, ki so ga poznali. Koliko bolj pretresljiva pa mora prezgodnja smrt biti za starše, sestre, brate in druge ožje sorodnike. Družino ravnatelja Polde-ja Cvelfa iz Nonče vasi je pretekli ponedeljek dohitela taka neverjetno kruta usoda. Zgubila je najmlajšo hčerko — Martino. Niti celih 18 let ni bila stara, pa jo je Bog poklical k sebi. Na prvi dan novega leta se je z avtomobilom hudo ponesrečila. Ves teden je nato še ležala v celovški deželni bolnici. Toda kljub najboljši oskrbi in največjemu trudu zdravnikov ni bilo več možno, da bi rešili Martinino življenje. Martinino mlado življenje, ki je komaj zacvetelo, a ki ni moglo dozoreti — v ponos in veselje najožjih svojcev. Tako se bomo od naše Martine za vedno poslovili v petek, 11. januarja ob 14. uri na domačem pokopališču v Nonči vasi. Že 25 let dela Anica Der-sula v knjigoveznici Mohorjeve družbe. Za ta jubilej so ji ob posebnem slavju konec preteklega leta čestitali njeni sodelavci, čestitke in zahvalo pa ji je izreklo tudi vodstvo Mohorjeve družbe. V imenu Mohorjeve družbe sta izrekla Anici zahvalne besede predsednik MD prošt Franc Brumnik in prelat dr. Janez Hornbock. V imenu sodelavcev ji je čestital Franc Rehsman za njeno 25-letnico v njihovi sredini. Dejal je, da tako lahko praznuje Mohorjeva po že precej dolgi vrsti jubilantov svojo prvo srebrno sodelavko. V zadnjih letih je šlo skozi njene roke 25 letnikov Mohorjevega daru, vsak teden Naš tednik in Nedelja, ob koncu meseca pa Družina in dom, Naša luč in zadnjih deset let tudi še Cursillo. Zahvali in čestitkam se pridruži tudi NT. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Ostala bo za nas takšna, kakršno smo jo poznali: Zmeraj dobre volje, kot dekle, ki je za vsakogar imelo prijazno besedo in, ki je bilo zato tudi priljubljeno — zlasti še pri mladimi in otrokih. Hudo prizadeti družini pa izrekamo naše res odkrito sožalje. Naj bi ji naslednje pesnikove besede bile v pomoč in tolažbo: „Življenje — vrt brez ograje. O Bog, daj nam razumeti utrinke večne mladosti!“ Žalostni sporočamo, da je umrl dr. Rajko Ložar arheolog in umetnostni zgodovinar, direktor v p. Rahr Civic Center & Public Museum, Manitovvoc, ZDA. Pokopan je bil v torek, dne 8. januarja 1985 v Milvvaukeeju, VVisconsin, ZDA. Žalujoči: žena Marta, hči Barbara, brata Drago in Janez, sestre Silva, Viktorija in Julijana, svakinji Ančka in Slavka, nečaka Tomaž in Boštjan in nečakinje Marija, Alenka in Barbara ter ostali sorodniki. Matinovvoc, St. Catharines, Belo Horizonte, Ljubljana, Novo mesto, Frankfurt/Main, dne 9. februarja 1985. PISMA BRALCEV Nekaj misli ob uprizoritvi „Evgena“ Kar toplo mi je postalo pri srcu v sredo, 19. 12. 1984 zvečer, ko sem obiskal v dvorani Modestove-ga doma v Celovcu predstavo igre „Evgen", ki so jo zaigrali slovenske mladinke in mladinci Koroške dijaške zveze. Posebno me je razveselilo dejstvo, da so igro izbrali mladinci sami. Ni bilo ne duha ne sluha o predsodkih, ki sem jih zasledoval v zadnjem času v našem edinem slovenskem mesečniku, češ, da je današnja mladina „slabo izobražena", in ni dostopna za nobeno „kontaminacijo“. V naslednji številki spet smo brali naši starejši generaciji še dobro znana gesla, da nam gre za „zdravo, pokončno in samozavestno mladino“! Osebno se strinjam z mislecem Friedrichom Heerom, ki je zapisal v svojem delu, „Das Vermacht-nis“, da je današnja mladina „najboljša vseh časov"! Prepričan sem, da bi naša mladina lahko dala „civiliziranemu svetu" še več „človeške toplote", če bi od te lastnosti bili navdihnjeni tudi njeni roditetji-mentorji. Morda pa bomo dočakali še take čase, ko bodo mladi lahko mislili, delali in se gibali brez njih. To želim naši mladini iz vsega srca, prav posebno pa režiserju igre, ki res ne potrebuje voditelja. Priporočam vsem, oglejte si to igro. Gregor Krištof 9143 Šmihel, Dvor 12 Zahvala Ob najinih življenjskih jubilejih sva prejela tudi s Koroške številne čestitke in voščila. Partizanska leta na Koroškem so naju trdno povezala z usodo koroških Slovencev. V najtežjih časih sva doživljala toliko lepega in prijetnega, deležna sva bila obi- lo pristne človeške topline, dobrote in domačnosti, da naju je to zadolžilo za celo življenje. Za čestitke, za tople želje, za novoletna voščila, se vsem, ki so se naju spomnili iskreno, iz srca zahvaljujeva. Obenem želiva vsem soborcem, sodelavcem, prijateljem in znancem zdravo in uspešno Novo leto 1985. Andrina in Pavle Žaucer, Irena in Matjaž Voščilo za novo leto 1985 Starega teta zdaj konec je, novo leto nam pa zopet že naproti gre; da bi Bog nam vsem dal zdravje, srečo in veselje, to so predvsem moje srečne želje. Kaj nam pa novo leto res prineslo bo, to vidi samo Božje oko. Pripravljeni moramo biti pa mi na vse, tudi če našega življenja naenkrat konec je. Mi moramo biti mirni in veseli, ko bomo zdaj zopet novo teto začeli, in prositi tudi zmeraj ljubega Boga, da nam predvsem obilo zdravja „ da. Če bomo mi res zdravje imeli, tedaj bomo tudi lažje križe in težave pretrpeli. To vam bralcem iz vsega srca želi Vaš Ferdinand VJoschitz iz Dolinje vasi. Za tiskovni sklad NT so darovali: Peter VVutte, Čepiče, 40,—; Raimund Greiner, Po-droje, 50,—; N. N., Globasnica, 20,—; Helena VVutte, Po-grče 30,—; Terezija Frantar, Nagice, 10,—; Cita Piskernik, Črešnje, 100,—. Kultura Kultura Niti malo se mi ni zdela antologija posrečena šala, ali knjiga, sestavljena iz preračunanega namena, nasprotno, Menart je na isti valovni dolžini dojel svet kot jaz, da se leta v določenih pomenih po-enotuje, postaja naj skupni dom, njegova razsežnost pa da se zmanjšuje in postaja tako rekoč iz hipa v hip doseglji-vejši, hkrati pa se kulturno in duhovno drobi v odtenke posebne estetske veljave. In prav ena takih je ta velika, prelepa antologija, ki so jo oblikovali kar trije „arhitekti“: Peter Simič, ki mu gre verjetno daleč največji delež, da je ta Menartov izbor tako pašen za oko; izbor likovnega gradiva je pripravil dr. Milček Komelj; fotografijo, ki je seveda mojstrska, pa je prispeval Branko .Babič. Še rojstni podatki in drugi: izdala jo je Dolenjska knjiga, katere glavni urednik je Ivan Zoran, za založnika pa odgovarja Drago Rustja; zahtevni stavek in tisk, in verjetno tudi vezavo, so opravili v ČGP Delo v, beri, kar dva tisoč (2000) izvodih. Na črnem ovitku je vtisnjen zlat napis antologije (Pesmi dolenjske dežele), med posameznimi besedami pa valujejo listi, drobni, kot ptice; lipovi, pravkar izleženi. Vezana je v čokoladno temno platno, na katerem je bolj strnjeno (zelo smiselno) naslov zgoščen kot lirična kitica pesmi. Antologija zajema osemin-sedemdeset avtorjev in vse te bomo takoj našteli: Barle Janko (1), Beličič Vinko (2), Berko-pec Oton (4), Bor Matej (7), Brest Vida (1), Cestnik Evgen (2) , Cvelbar Jože (4), Debeljak Anton (1), Dular Jože (11), Erjavec Anton (2), Fritz Ervin (1), Funtek Anton (1), Gačnik Lidija (4), Gangl Engelbert (4), Gaspari Tone (2), Golia Pavel (9), Gregorčič Avgust (3), Gregorčič Ivan (3), Hribar Anton (2), Jarc Miran (3), Javoršek Jože (6), Jenko Simon (3), Kančnik Andrej (1), Kastelic Miha (1), Kette Dragotin (13), Kocbek Edvard (2), Kočevar-Colarič Marjanca (4), Kolenc Janez (4), Kolšek Peter (1), Kosmač France (5), Krakar Lojze (5), Lamut Mara (1), Lesar Ladislav (1), Levec Peter (2), Levstik Fran (7), Markelj Milan (9), Mavsar Silvo (3), Medved Anton (4), Medvešek Miro (6), Menart Janez (2), Mevlja Dupan (3) , Mole Vojeslav (4), Neubauer Franjo (9), Oblak Polde (1), Opeka Mihael (1), Pavček Tone (15), Perhaj Ivan (4), Peterlin Alojzij-Batog (1), Potočnik Blaž (2), Povše Leopold (1), Prešeren Jože (1), Prunk Ljudmila-Utva (1), Pucelj Ivan (1), Pucelj Janez (12), Pugelj Milan (5), Robar Filip-Dorin (1), Robič Rudi (6), Režun France (5), Salmič Ančka (2), Seliškar Tone (2), Smrekar Lado (5), Srebrnjak Tone (3), Strel Janez (1), Stritar Josip (5), Šali Severin (9), Škerl Ada (1), Škofljanc Ivan (2), Turšič Leopold (6), Udovič Jože (2), Umek Anton-Okiški (1), Zbašnik France (5), Zidar Pavle (3), Zoran Ivan (15), Žabkar Lojze (2), Žemlja Jožef (1), Župančič Oton (4). Vsega skupaj tristo petindvajset pesmi (325). Urednik Janez Menart je sledil neki enotni, zaključeni podobi, kakor pravi (in opravičuje to) sam zastran slogovne raznolikosti, v kateri piše sedaj dobršen del sodobnikov (to je modernizmu). Dva različna sloga bi, po njegovem, uprizorila v knjigi nekakšen disonanten ples, cezuro, in antologija bi delovala zelo razbito, če ne celo nemogoče. S tem se seveda ni mogoče strinjati, saj so uredniki Živega Orfeja (1970. Kastelic-Šega-Vipotnik) imeli posluh tako za ljudsko pesem, s katero začenjajo slovensko pesniško ustvarjalnost, zaključujejo jo pa z avantgardnim Zagoričnikom, Cundričem, Gajškom, Šalamunom in Tauferjem. In moram reči, da je bilo sicer ob izidu te knjige nekaj opazk, zamer, a ne na koncept, kolikor na izbor sam. Seveda pa ima urednik lahko svoj lasten pristop do pesniške snovi tako izjemnega obsega, in ta pristop urednik dobro utemeljuje, ko izpove svojo razrešujočo zamisel, češ, ko sem težo izbora prenesel s človeka na deželo, torej z dolenjskih pesnikov na pesmi o dolenjski zemlji, so se vse težave takoj razpršile same od sebe ... “ Ni kaj ugovarjati. Tu je sestavljavec res zadel na živec, pogrešil je pa, ko je zavrgel moderno formo lirike. A treba se je vrniti na duhovno bistvo geneze te knjige, ki je zelo posrečeno: tu delimo z Menartom skupno občutje: čas in svet sta se res zbližala in človekova varnost (ne nevarnost) je postala dosti večja prav zastran teh zbližajočih se faktorjev. Zemlje se prvič zavedamo kot skupnega našega doma. (Edinega doma.) Dom je torej po zaslugi znanosti (znanstvene misli) res postal manjši, in se bo v prihodnje še manjšal prav zastran misli in mišljenja STRAN ^ -i ČETRTEK, ________lltO. januarja 1985 Pavle Zidar: Pesmi doenjske dežele Priznam: hudo sem se zamislil, ko sem v decembru dobil avtorski izvod te razkošne antologije, ki jo je uredil Janez Menart. Vse drugo bi prej pričakoval: antologijo, recimo, die Erde in Gefahr ali izbor pesništva računalnika Delta, dalje izbor Nedomačega planeta galaksije Iks, in še kaj, le pesmi, ki jih je urednik in urejevalec velikanskega gradiva, ki je zaprašeno samevalo v tihoti, čakajoč na zavest, da ga obudi, ne. v znanosti, kakor tudi socioloških faktorjev. Eno je pa že danes več kot na dlani: ta blazni poenotevalec (Menart ga imenuje amerišik talil-nik), ima samo civilizacijske prednosti, tu je vrhovodec res brez primere, odpoveduje pa — in še bolj bo po zakonu razmerij — v svojstvenosti, ki je ni odstrl prvi Menart, pač pa še truma sociologov in psihologov pred njim, da se temu poenotevanju upirajo določeni, že celo ..prebavljeni narodi": Armenci, Kurdi, Baski, Valižani, Bretonci, Katalonci, Korzičani (pa tudi molčeči Latvijci, Estonci ...). Zakaj? Uniformiranje mišljenja in dela po eni strani ustvarja civilizacijo mravljišč, ki sicer prinašajo skorjo več, a kot notranji bumerang to mišljenje zahteva še drugi del svojega jedra — svojo različnost v svetu. In človek je različen od drugega človeka samo v jeziku umetnosti. V paraboli, pesmi in prozi. (Manj v glasbi in slikarstvu.) In ta Menartova antologija ima svojo neprecenljivo vrednost, navkljub ugovorom, prav v tem; to je na Slovenskem prvi posrečen (lokalni) beg iz ..uniforme". Svet se bo poslej še dolgo razhajal prav na teh azimutih (ki še malo niso habsburška zamisel): biti za vsako ceno Škot ali Irec. Bretonec in Armenec ... No, in ta antologija je tudi dokaz, da Slovenija še ni mravljišče „modrih oblačil in modrih misli", saj je antologija „regije“ naposled tu, z izjemnim obsegom — tristo petindvajsetimi pesmimi. Prav je, da je sestavljavec antologije nakazal talilno silo, Ameriko, a tu je še drugi velikan ideološke martinove peči. Ena kot druga pa sta izrazila samosvojost sredobežnih sil. In nadvse posrečeno se spomni, ko parafrazira Cirila Kosmača, ki pravi: Nikjer na svetu se ni nikdar zgodilo ničesar človeško bistvenega, kar se ne bi dogodilo v moji dolini — seveda v drugačni jezikovni luči in obliki duha. S tega pogleda je antologija veliko kulturno dejanje Dolenjske; eno tistih, ki je sledilo, po zatišju Brižinskih spomenikov in potem pojavu jezikovnega in narodnega vstajenja v Trubarju, ali s Trubarjem, Bohoričem in Dalmatinom; knjiga je tako res prvi slovenski upor proti poenotovanju s kakršnim koli predznakom. In to je dobro tako za družbo kot za slovensko kulturo (besedno). Antologija prav zavoljo tega sodi na sleherno polico, pa tudi v branje. Ni le enkratna, monumentalna po opremi, ampak vsebinsko nekakšen slovenski Korzičan. Škot. Skratka poudarjena posebnost, ki se ne da posrebati. Morda je prav v modernizmu Menart videl tista usta, ali tisto modro oblačilo, in ga je izločil. Prav lahko. A najsi sem razmišljal, kolikor sem hotel, prebirajoč najrazličnejše izjave o poeziji, od Ahaca do Menarta samega, pa tja do učbeniških učenosti; boljše definicije, kot je tale, nisem našel (o pesmi): v telesu so poti, ki jih mora meso prehoditi, in so kraji, ki jih čuti ne smejo obiti (Sibilin kvartet V. Cundriča). To je, po moje, šele res lirika. In to je tudi nekaj ta; v tej Jokalni" antologiji, ki še daleč ni le krajevni domislek. Urednik opozarja — upravičeno — na razsežen delež Dolenjcev v slovenski jezikovni kulturi (Trubar, Bohorič, Dalmatin); ne gre mimo Mihe Kastelica, urednika Kranjske Avtor članka Pavle Zidar čbelice, Janeza Ciglerja, ki nam je napisal prvo povest, prav tako smo Šlovenci najbolj ..vzcveteli" s trojico: Levstik-Jurčič-Stritar. In po teh krajih sta se zadrževala, a brez večjih sledi (v delih) tudi Vodnik in France Prešeren. Lahko pa zapišemo, da je Dolenjska nekaj nepopisno milega — bila. A ni več. Ivan Zoran je to rano odkril, in se na žalost glasi: na tem koncu sveta / gredo poti križemsvet / in ljudem je vseeno: / v mali ali veliki svet. / Nikoli se nič ne zgodi, / še tisto, kar je, / je ostalo od prejšnjih dni: / spomin, ki tako čudno boli. (Nekaj te resnice je tudi v Salijevi zbirki, ki sem jo s tem predznakom recenziral že prej.) Dolenjska hlapi. Upam le, da s to zbirko ostane nekaj dokazov „o jezeru, ki je nekoč bilo". Antologijo spremljajo na pot barvne reprodukcije dolenjskih pejsažev, tako, recimo Jakčev pastel Dolenjska pokrajina; Zorana Didka Pokrajina v zelenem; Franceta Miheliča Noč nad Gorjanci, istega avtorja Sledovi okupatorja; Franceta Kralja Slovenska vas; Otona Skole kolorirana risba Novo mesto; ter izjemno dognana pojasnila in opombe, skupaj s kazalom kar šestdeset strani podatkov o avtorjih, natančnih dognanjih, kjer je pesem prvič izšla in še z delom spremne besede, kjer avtor pojasnjuje svoje metode dela ob nastajanju te reprezentativne knjige, ki bi jo moral imeti vsak Dolenjec kjerkoli na svetu, da bi mu vsaj malo posvetila domovina v samoto (skoraj kot molitev; če ne svetleje), da ne rečem seveda vsak Slovenec, in vsaka knjižnica doma in po svetu. Zavedam se, da je to le bežno poročilo; navsezadnje so tu avtorji in njihova dela, ki bi morala dobiti tudi določeno osvetlitev. A ker je pesem neobstojen predmet, je najlepše, da zažari v stiku z našo zavestjo; vsako kritično obravnavanje je v bistvu nasilno dejanje nad umetnino. Pesmi se mora brati neposredno in ne po nekem manipulativnem zapisu o njih. Zavedam pa se, da je pesem treba znanstveno obdelati. A za to ni tu ne prostora in ne časa. Bo Evgen našel človeka? V prejšnji številki smo na kratko poročali, da je Oder mladje Koroške dijaške zveze imel 19. decembra v Modestovem domu z igro „Evgen — iščem človeka" svojo premiero za letošnjo igralsko sezono. Avtor komada je Tankred Dorst, igro pa so članj Odra mladje v režiji Marjana Stickra in pod mentorstvom Šaše Kumpa in Marjana Beline prikrojili koroškim razmeram. Vsebina igre je sledeča: mladenič Evgen pride v deželo in hoče navezati stike z ljudmi. Kar prva poznanstva so hladna: kot tujca oz. nepoz-nanca ga ljudje ne sprejmejo in mu mečejo polena pod noge. Evgen, ki išče človeka, je sumljiv za vsakogar, celo državna oblast ga ima na piki. Da pride pod mlinska kolesa psihiatričnih institucij, je logična posledica družbe, v kateri je na zunaj vse v najboljšem redu, pod to odejo pa cvetijo nezaupanje, strah, senzacionalizem in medčloveški mraz. Kdor se ne pokori normam, kdor išče človečnost, ta je sumljiv tip, ta je ekstremist, tega je treba spraviti na varno ali pa se ga nekako odkrižati. Člani Odra mladje, precej od njih prvič sodeluje pri skupini in so dejansko prvič povohali v odrski žanr, so svoje vloge odigrali prepričljivo in s potrebno odločnostjo. Vsekakor pa bojo morali še izpiliti jezikovno plat, nekaterim igralcem pa je potrebna še odrska korajža. Pričakovati pa je, da bojo s časom te drobne pomanjkljivosti docela odpravili. Igra, zgrajena v stilu elementov, je pokazala, da tam, kjer so vsi člani skupine — od igralcev do pesmarja in tehnika in seveda režiserja — na mestu in če v skupini vlada prava delovna morala, uspeh ne izostane. Po igri, ki jo je publika sprejela z navdušenjem, smo pobarali nekatere gledalce, kaj pravijo o igri. Profesor Štefan Močilnik je dejal: „Reči moram, da je bila predstava v redu in da so jo dobro naredili. Posebno so mi ugajale karakterne vloge in pa dejstvo, da so vsebino prikrojili koroškim političnim razmeram." Voranc Kumer je menil: „Vsebina in njen smisel sta v redu, izvedbo pa bojo še morali izboljšati." Mojca VViegele: „Vsebina mi je zato všeč, ker je postavljena v naš čas in ker kritizira Slovence in nas opozarja, naj se zavedamo samih sebe." Dr. Matevž Grilc: ..Predstava je bila v redu in dobro režirana. Vsebinsko je zelo zanimiva, morda celo nekoliko težko dojemljiva, če primerjam to igro z igrami, ki so bile igrane prej, moram reči, da je velik napredek." Franc VVakounig Člani „Odra mladje" pri premieri Evgena Radio/televizija 1. SPORED Petek, 11. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Zbor v grški komediji — 10.30 Ljudje in živali — 10.55 Training moškega smuka — 12.15 Oddaja ČVP — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Pinocchio — 17.30 Veverica Puschel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kriminalka XY — 21.20 To so bili časi... — 23.05 Kriminalka XY — 23.10 Poročila Sobota, 12. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.15 Louis — 12.05 Tedaj — 12.10 Moški smuk — 13.45 Poročila — 13.50 Raji živali — 14.15 Grešnik iz Spatzen-hausna — 15.50 Jezusovo življenje — 16.00 Hallo Spencer — 16.30 VVicki in močni možje — 16.55 Mini-zib — 17.05 Športni j abc — 17.30 Flipper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Oddaja s Karlom Goltom — 21.45 Cela opera — 22.30 Šport — 23.25 Veselica Nedelja, 13. januarja: 9.00 Tenis — 10.25 Slalom moških — 11.30 Ura tiska — 12.30 Ljudje in živali — 12.55 Slalom moških — 14.00 Samo po imenu — 16.30 Listamo v slikanici — 16.50 Zoološki vrti sveta — 17.10 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Bitka Hermana — 22.40 Tedaj Ponedeljek, 14. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Mark Tvvain, America — 9.55 Slalom žensk — 10.55 Srce in krona — 12.00 Po- l ročila — 12.55 Slalom žensk — 16.30 Am, d*n, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 VVicki in močni možje — 17.30 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.08 TV-kuhinja — 21.15 Ceste v San Franciscu — 22.05 Bog po satelitu Torek, 15. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Surovine in svetovno gospodarstvo — 9.55 Veleslalom moških — 10.55 Grešnik iz Spatzenhausna — 12.30 Šport — 13.20 Poročila — 13.25 Veleslalom moških — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Nils Holgersson — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročanje iz tuzemstva — 21.15 Glasbena scena — 22.00 Fellinijevo mesto žensk Sredo, 16. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z 2. SPORED Petek, 11. januarja: 16.15 Tedaj — 16.20 G at roža iz Dublina — 17.15 Družina compu-terjev — 18.00 Slalom žensk— 18.30 Upornik Data — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Iz pragozda postaja pepel — 21.15 Čas v sliki — in politika v petek — 22.05 Rocky — 0.00 Poročila Sobota, 12. januarja: 15.30 Takrat — 15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Delo je risiko — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanje aktualno — 20.15 Pygmalion — 21.45 Tedaj — 21.50 Poročila — 21.55 Vprašanja kristjanov — 22.00 Top Job — 23.45 Sto mojstrovin Nedelja, 13. januarja: 9.00 Ludvvig van Beethoven — 9.30 Pygmalion — 11.00 Bibliški kviz — 11.45 Orientacija — 13.25 Tedaj — 13.30 Prodana nevesta — 16.15 Speedway na ledu — 17.00 Spoznate melodijo? — 17.45 Clip — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega od- j vetnika? — 20.15 Srce in krona — 22.10 Poročila — 22.15 Dyna-sty — 23.00 Tenis Ponedeljek, 14. januarja: 17.10 Tedaj — 17.15 Stekleni človek. — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Upornik DaVS — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Soncu naproti — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Teater Fedrica Fellinija Torek, 15. januarja: 16.55 Tedaj — 17.00 Osvetljava — 17.15 Krvi ni dosti na razpolago — 17.30 Orientacija — 18.00 Tajni code Doombolt — 18.30 Nordijsko svetovno prvenstvo 1985 — Seefeld — 19.00 Veleslalom moških — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Made in Austria — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 Sreda, 16. januarja: 17.25 Tedaj — 17.30 Nordijsko svetovno prvenstvo 1985 — Seefeld — 19.00 Tom & Jerry — 20.15 Freud — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 I am a hotel — 23.00 Carmeno-va skrivnost — 0.00 Poročila Četrtek, 17. januarja: 17.00 Tedaj — 17.05 Svet železnice — železnice sveta — 17.50 Nordijsko svetovno prvenstvo 1985 — Seefeld — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 1000 taktov vednozelenih melodij — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 in poročila , miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Osvetljava — 10.15 Krvi ni dosti na razpolago — 10.30 Samo po imenu — 12.00 Florjan, prijatelj živali — 12.05 Poročanje iz tuzemstva — 13.00 Poročila — 16.30 Velike dogodivščine — 16.55 Min-zib — 17.05 Pinocchio — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18,00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ena je preveč v haremu — 21.50 Tedaj — 21.55 Pot v prostost — 23.25 Poročila Četrtek, 17. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Usnje — 10.15 Surovine in svetovno gospodarstvo — 10.30 Ena je preveč v haremu — 12.05 očetje, cunjač — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Nils Holgersson — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.50 Tedaj — 21.55 Pot v prostost • Obirsko Obirsko sankaško prvenstvo Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Čas: nedelja, 13. 1. 85, ob 10. uri Kraj: pri Pistotniku na Obir-skem Tekmovalo se bo v devetih skupinah. Za športne sanke je čelada obvezna! V vsaki kategoriji mora biti saj 5 tekmovalcev. V primeru slabega vremena ali, če ni snega, bo tekma v nedeljo, 27. januarja 1985, ob istem času. • Pliberk KONCERT v počastitev Foltija Hartmana Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberku Čas: sobota, 12. jan. 85, ob 19.30 uri Kraj: gostilna Florianivvirt v Vo-grčah Sodelujejo: MoPZ „Vres“ iz Prevalj, MoPZ PD iz Vinjske gore, Društveni dekliški zbor, MoPZ SPD „Edinost“ • Št. Jakob „Oder mladje" Koroške dijaške zveze vabi na igro EVGEN (Tankred Dorst) Radio/televizija 1. SPORED Nedelja, 13. januarja: 8.20 Poročila — 8.25 Živ žav — 9.15 Za mano, mulci — 9.45 Cigani Ivanoviči — 10.25 Svetovni pokal v smučanju —- 11.15 Park Avenija — 12.55 Svetovni pokal v smučanju — 14.00 625 — 14.40 Poročila — 14.45 Naša leta — 15.35 Visok pritisk — 16.30 Jeze bel — 18.10 TV-kavarna — I 19.30 TV D — 20.00 Inšpektor Vinko — 21.10 Športni pregled — 21.40 Beseda za besedo — 22.10 Poročila Ponedeljek, 14. januarja: 9.00 Zverinice in Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.35 Risani svet — 10.05 Otroška zabavna pesem — 10.35 Pred izbiro poklica — 11.00 Deček in deklica — 17.35 Poročila — 17.40 j Otroška televizija — 18.10 Domi-šlija je povsod doma — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Pop-godba — 19.30 TVD — ! 20.00 Sestrična Rahela — 21.00 Aktualno — 22.00 TVD II Čas: nedelja, 20. 1. 1985, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Režija: Marjan Sticker Mentor: Franci Končan • Romarsko in študijsko potovanje v Izrael od 10. do 17. februarja 1985 Prireditelj: Koroška Caritas in župnija Marija na Zilji Cena: šil. 11.950,—, polet, omnibus, polpenzion Vodstvo: dekan Richard Kogler in mag. Hemma Ouendler Podrobnješe informacije dobite pri: Koroški Caritas, Sand-wirtgasse 2, 9010 Celovec, tel.: 0 42 22 / 55 5 60-42. • Celovec PODELITEV VI. TISCHLERJE- VE NAGRADE župniku Vinku ZALETELU Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Čas: torek, 22. januarja 1985, ob 19. uri Kraj: dvorana Slomškovega doma, 10,-Oktober-Str. 25 (1. nadstropje) v Celovcu Torek, 15. januarja: 8.35 Zverinice iz Rezije — 8.55 Japonske pravljice — 9.15 Pisani svet — 9.45 Propagandna oddaja — 9.55 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom — 11.15 Slovenski venček — 11.45 Pred izbiro poklica — 12.15 Deček in deklica — 13.15 Propagandna oddaja — 13.25 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom — 15.50 Poročila — 15.55 Propagandna oddaja — 16.05 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom — 17.25 Poročila — 17.40 Pedenjžep — 18.10 Miti in legende — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Sanje nekega pesnika — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Tujca — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 Integrali Sreda, 16. januarja: 9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.35 Pisani svet — 10.10 Tam ob ognju našem — 10.40 Pred izbiro poklica — 11.10 Deček in deklica — 17.35 Poročila — 17.40 Beli konjič — 18.00 Androkles in lev — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Računalstvo — 19.05 Risanka - 19.30 TVD I - 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 20.50 Film tedna: rdeči krog Četrtek, 17. januarja: 9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.40 Pisani svet — 10.10 Pedenjžep — 10.25 Pedenjžep — 10.40 Pred izbiro poklica — 11.10 Deček in deklica — 17.35 Poročila — 17.40 Deček z zelenimi prsti — 17.55 Portret pesnika Kajetana Koviča — 18.20 Videospot — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Spet domov — 19.10 Risanka 19.30 TVD I — 19.55 Vreme — 19.59 Propagandna oddaja — 20.05 Tednik Petek, 18. januarja: 9.00 Zverinice iz Rezije — 9.15 Japonske pravljice — 9.35 Pisani svet — 10.05 Zgodba o goski-ci gagici — 10.15 Glasba za Cicibane — 10.30 Pred izbiro po- 2. SPORED Nedelja 13. januarja: 15.30 Glasbeno popoldne — 17.00 Rokomet za pokal evropskih prvakov — Metaloplastika : Steaua — 18.25 Glasbena akademija vam predstavlja — 18.40 Izviri — 19.10 TVD — 20.00 „Režija Shirley Clark" — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.00 TV Kinoteka: Moj mož Godfrey Ponedeljek, 14. januarja: 17.30 Beograjski TV program — 18.55 Premor — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Zabava vas Toto Cotugno Torek, 15. januarja: 17.25 TVD — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Izobraževalna oddaja Sreda, 16. januarja: 17.25 TVD — 17.45 Merlin — 18.15 Tokovi samoupravljanja — 18.45 Kud Blagoje Parovič iz Gajdobre — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumen- klica — 11.00 Deček m deklica — 16.50 Poročila — 16.55 SP v smučarskih tekih na 30 km — 17.40 Šola za junake — 17.55 Grizzly Adams — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Otroške nalezljive bolezni — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Poslednja oaza — 20.30 Ne prezrite — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Bes angelov Sobota, 19. januarja: 8.00 Poročila — 8.05 Deček z ze- lenimi prsti — 18.15 Domišljija je povsod doma — 8.30 Pedenjžep — 9.00 Sanje nekega pesnika — 9.30 Miti in legende — 9.45 Otroška televizija — 10.15 Orodja prihodnosti — 10.45 Ljudje in zemlja — 11.20 Propagandna oddaja — 11.25 SP v smučarskih tekih — 12.40 Propagandna oddaja — 12.50 Svetovni pokal v smučanju — smuk — 14.55 Poročila — 15.00 Včeraj za jutri — 15.35 Sošolec ali inštruktor — 17.00 P J v Košarki — Jugoplastika : CZ — 18.25 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — 19.30 TVD — 20.00 Na muhi Ostrostrelca tarna oddaja — 21.50 Sejem Jazza Četrtek, 17. januarja: 16.25 Smučajmo vsi — 17.25 TVD — 17.45 Jelenček — 18.15 Znanost — 18.45 TV plošča — 19.30 TVD — 20.00 Šest čevljev zemlje — 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški večer Petek, 18. januarja: 17.25 TVD — 17.45 Majske igre — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Ko noge ponorijo — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Prizori iz preteklega stoletja — 21.50 Nočni kino: Blanche Sobota, 19. januarja: 13.40 Nahla — 15.10 Otroška predstava — 16.10 Čedomir Ilič — 17.00 Filmovnica — 17.30 Volk samotar — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavna oddaja — 20.30 Lanter-ne — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Slavni zdravniki bolnišnice Charite • Celovec Premiera koncerta: ..GLASBENI VZLETI" Čas: četrtek, 17. 1., ob 19. uri Kraj: mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu Igra: Gabriel Lipuš & Band Prireditve PRIREDITVE • Šmihel AKUPUNKTURA — Forum za zdravstvena vprašanja Zdravljenje z iglami po tradicionalni kitajski medicini Prireditelj: KPD Šmihel Čas: petek, 11. 1. 1985, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Predavatelj: dr. med. Marko Sterle, akupunkturolog iz Ljubljane Predavatelj bo obogatil predavanje s številnimi barvnimi diapozitivi, ki jih je naredil na poti po Kitajski, Japonski, Filipinih, na Tajskem in v Indiji. • Globasnica 12. PODJUNSKI PLES Prireditelj: SKD v Globasnici Čas: sobota, 19. 1., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra ansambel „FANTJE IZ PODJUNE" • Radiše Ogled dia-slik „RADIŠE SPOMLADI IN POLETI" Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Čas: sobota, 19. 1. 1985, ob 19.30 uri Kraj: klubska soba kulturnega doma na Radišah Predavatelj: Marjan VVrulich • Bilčovs Strokovna kmetijsko gospodinjska šola s pravico javnosti zavoda šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za na-daljne šolanje ali za 9. šolsko leto, da sprejema za šolsko leto 1985/86 učenke v Strokovno šolo NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo, in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih in gospodinjstvu. VZGOJNI CILJ — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti, samovzgoja in vzgoja v družini in družbi, poglobitev vere in verskega življenja. POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v to šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO ZA INTERNAT! Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik. Poučuje se v obeh deželnih jezikih. OBVEZNI PREDMETI: Verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, zanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti. Prijave so možne že sedaj vključno do konca februarja 1985 po telefonu 0 42 32 /38 96, pismene ali osebne. Nadaljne informacije dobite pri vodstvu šole! 9100 Volkermarkt/Velikovec, KlosterstraBe 2. ■“•»'“n j" namesto šest ali ’šz v Kapli. Pred -------- - predsednik SŠZ Danilo Prusnik ter sekcijski ” irm, Ivan Lukan in šek (SŠK „Obir“) urvivniii, da bo šahovsko prvenstvo SŠZ 2. junija v Borovljah (na turnir so povabljeni vsi ljubitelji kraljevske igre; točnejši podatki bodo sporeče- in i- Igrali so: 1. deska: Justin Polenšek - Gorazd živkovlč 0,5 - 0,5; 2. deska: Adem Ra- Posojilnica Bilčovs sporoča, da je razstava Valentina Omana odprta šo do 31. januarja 1985. • Celovec PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (Prešernova proslava) posvečena spominu Foltija Hartmana Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Čas: petek, 1. 2. 1985, ob 19.30 uri Kraj: v novem (večnamenskem) prostoru mladinskega doma SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu Sodelujejo: Slovenski oktet, MoPZ SPD „Edinost" iz Pliberka, Recitatorji. • Bilčovs Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata, da je nadaljevalni tečaj za zborovodje v soboto, 19. januarja, ob 15.30 uri v društveni sobi v Bilčovsu (nad Posojilnico). Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča, da je planinska postojanka koča nad Arihovo pečjo na planini Bleščeči pod Jepo odprta samo še ob nedeljah in praznikih. Koča ni oskrbovana. Med tednom, ko je koča zaprta, imajo člani društva možnost uporabe koče. Ključ se dobi pri upravniku koče Tomiju Miklnu v Svat-nah (poleg cerkve) pri Podrož-ci. RAZPIS SLOVENSKI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK POPEVKA VESELE JESENI "85 Društvo glasbenih delavcev "HARMONIJA" Maribor razpisuje javni natečaj za "Popevko vesele jeseni ’85", ki bo 14. septembra 1985 v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne,, glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnetčT K sodelovanju vabimo tudi zamejske rojake. Posamezni avtorji bodo na prireditvi nastopili le z DVEMA POPEVKAMA. Izvedenih bo 16 popevk z NAREČNIMI BESEDILI, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih SLOVENSKIH narečnih območij v glasbi in besedilu. Melodije pošljite na kaseti kot "demos" posnetek ali note v treh izvo-f dih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedil a, \er predloga za izvajalca in aranžerja. S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo ter izdajo na ploščah, kasetah, v notni knjižici, oz. da sodelujejo na festivalu v skladu s statutom festivala. Na izboru sprejete popevke avtor ne more več umakniti iz konkurence. Skladbe pošljite najkasneje do 28. 2. 1985 na naslov: Društvo glasbenih delavcev "HARMONIJA", Maribor, Gledališka 8, s pripisom "za Popevko vesele jeseni ’ 85." NAS TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Sloven-cev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc VVedenig, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec. Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti. Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov, nasproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in nasproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem. Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Franc VVakounig in Heidi Stingler; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik11, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22 / 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta), posamezna štev. 7,— šil. (15.— din.). NAGRADE: 30.000,- din za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja I. nagrada občinstva 20.000,- din in ZLATI KLOPOTEC II. nagrada občinstva 15.000,- din III. nagrada občinstva 10.000,- din in najboljše narečno besedilo: I. nagrada 15.000,- din II. nagrada 10.000,- din III. nagrada 8.000,- din ter za najboljši aranžma 10.000,- din HARMONIJA" Šport Franc VViegele le na svetovno prvenstvo? Zahomčan Franc VViegele, ki se je začetka letošnje sezone težje poškodoval, je pretekli konec tedna zopet pričel s tekmovanji. V Gortini je dosegel 36. mesto (82 m — 79,5 m, 176 točk). Zmagal pa je Roger Ru-ud (Nor) pred Perssonom (Nor) in Bauerjem (ZRN). Tekmovanje je štelo k svetovnemu pokalu. Uvrstitev Wiegleta ni bila ravno odlična, toda za mladega skakalca gotovo zelo važna. Po takšni težki poškodbi, kot jo je ime! mladi Zahomčan, ni enostavno zopet priključiti na prejšnjo formo, predvsem pa je težko premostiti prvi strah na tekmovanju. Čeprav letos še ni tekmoval na večjih tekmah, ima še možnost se kvalificirati za svetovno prvenstvo, ki bo letos na Tirolskem v Seefeldu. Na turneji treh dežel Slovenije, Furlanije/Julijske krajine in Koroške ima VViegele zdanjo možnost. Turneja se bo pričela v petek v Planici in nadaljevala v soboto v Trbižu in nedeljo v Beljaku. VViegele se je v treningih od skoka do skoka boljšal, vprašanje pa je, ali bo mogel premostiti velik zaostanek v treningu. 9150 PLIBERK, tel. (04235) 2194, telex 422730 BLCE A Smučat hoče Vaš Matjažej - vse dobi v centru BLAŽEJ! Uspeh za SŠK Obir — Regina Smrtnik druga na koroškem prvenstvu Kvalifikacija za avstrijsko prvenstvo Obirčanka Regina Smrtnik je tudi letos odlično pričela sankaško prvenstvo. Na koroškem prvenstvu je pretekli konec tedna zasedla odlično drugo mesto. Hitrejša je bila le Anita Bluem, ki spada med najboljše sankarce v Evropi. Čeprav je Regina vozila v drugem in tretjem teku odlično, je imela ob koncu le nekoliko zaostanka za najboljšo. Kriv je bil prvi tek, v katerem je zaradi majhne napake zgubila odločilne sekunde. Kljub temu so bili trenerji koroške reprezentance s Smrtnikovo zelo zadovoljni. Vpoklicali so jo znova v koroški kader. Od četrtka, 10. 1. 1984, do nedelje, 13. 1. 1985, bo Smrtnikova zastopala Koroško skupno z Bluemovo na avstrijskem prvenstvu v St. Kon- radu na Zgornjem Avstrijskem. Uspešna sankarca je letos začela s pripravami začetek decembra v Ziljski dolini. Priprave je nadaljevala v Dravski dolini in v Sillianu. Na teh treningih, ki so potekali v obliki tečajev, je Regina pridobila veliko novega tehničnega znanja. Uspehi teh napredkov so se pokazali že na koroškem prvenstvu. Po mnenju trenerjev je bil napredek ogromen in pusti upati, da bo mlada Slovenka kmalu dosegla popolni avstrijski vrh. Cilj na letošnjem avstrijskem prvenstvu je mesto med prvimi desetimi. Na koroškem prvenstvu so sodelovali še Joži Karničar, Fridi Osojnik, Hanzi Smrtnik, Hubert Kogoj (vsi SŠK Obir). Petnajstletni Milan Hribar je v mladinski skupini dosegel odlično tretje mesto. Alpski klub „OBIR“ vabi na Obirsko sankaško prvenstvo LJUDSKE SANKE ŠPORTNE SANKE v nedeljo, 13. januarja 1985 — PROGA PISTOTNIK Start: ob 10. uri — Prijave: od 8.30 ure naprej Startnina: odrasli 40,— šil.; otroci, mladina 30,— šil. Tekmovalne kategorije: šolarji I: 1972—1978 šolarji II: 1966—1971 dekleta: 1968—1978 žene: 1967 in starejše starostni razred I: 1938—1948 starostni razred II: 1937 in starejši moški — splošno: 1949—1965 športne sanke: razred za vse dvosede SAK v finalnem kolu prvenstva koroške nogometne zveze V nogometnem prvenstvu v dvorani, ki ga prireja Koroška nogometna zveza, je SAK brez težav dosegel finalno kolo. čeprav so manjkali vsi legionarji in vrsta drgih odličnih igralcev, SAK nikoli ni imel težav z nasprotniki. Presenetljivo dobro so igrali Globašani, ki so skupno s SAK dosegli finalno kolo in pri tem premagali vrsto prominentnih koroških klubov. Že v predkolu so izpadli Selani, ki so igrali popolnoma brez volje in motivacije. Ista usoda je zadela tudi Smihelčane in Bilčovščane. Izidi vmesnih kol: Radenthein — Št. Andraž 3:4, Steinfeld — SAK 6:9, VVietersdorf — Raden- thein 4:5, Št. Andraž — Steinfeld 6:9, SAK — VVietersdorf 7:4, Radenthein — Steinfeld 8:3, Št. Andraž — SAK 7:8, Steinfeld — VVietersdorf 4:7, Radenthein — SAK 7:1, Št. Andraž — VVietersdorf 2:9; Končna uvrstitev: 1. Radenthein (6/23:12); 2. SAK (6/25:24); 3. VVietersdorf (4), 4. Steinfeld (2), Št. Andraž (2). Na tekmi SAK — VVietersdorf je bil izključen vratar Naschenvveng. V golu ga je nadomestil Marijan Velik in v zadnji tekmi Peter Štern. Zaradi tega je izgubil SAK tudi zadnjo tekmo proti Raden-theinu 7:1. Neca — Vetrinj 4:2, Rožek — Globasnica 4:9, Zrelec — Neca 3:3, Vetrinj — Rožek 4:2, Globasnica — Žrelec 2:2, Neca — Rožek 9:4, Vetrinj — Globasnica 6:10, Žrelec — Rožek 9:8, Vetrinj — Žrelec 5:6; Končna uvrstitev: 1. Globasnica (7), 2. Žrelcec (Rado Avdič) (6), 3. Neca (5), 4. Vetrinj (2), 5. Rožek (0); V soboto, 12. 1. 1985, se bodo odvijale v dvorani v Borovljah finalne tekme v dveh skupinah. Skupina I: Velikovec, Globasnica, SAK, Admira Beljak. Skupina II: Atus Borovlje, Žrelec, Mostič (Brucki), Radenthein. Veselimo se lepih uspehov Regine Smrtnik Šport Šef olimpijskih tekaških prog v Sarajevu Janez Pavčič predaval v Pliberku S pomočjo Slovenske športne zveze je povabilo ŠD Pliberk pretekli konec tedna v Pliberk šefa vseh tekaških prog pri olimpijadi v Sarajevu Janeza Pavčiča. Janez Pavčič je doma v Sloveniji in je od leta 1979 naprej pripravljal v Sarajevu vse tekaške proge. sile v smučarskem teku so hvalile odlično pripravljene proge. Zdaj je dobil ponudbo iz Kanade, kjer pripravljajo olimpijske igre 1988. Tudi tam naj bi pripravil proge, toda Pavčič se je trenutno odločil za drugo delo. Trenutno pripravlja film o smučarskem teku, ki ga bo kazala jugoslovanska televizija v nadaljevankah. Film, bo prišel verjetno v kasetah tudi na Koroško, kjer naj bi športnim društvom pomagal pri pravilnem učenju smučarskega teka. Pavčič pa je pomagal tudi izdati almanah za smučarski tek, ki je letos izšel. V Pliberku je imel Pavčič predavanje o olimpijadi in pokazal tudi zanimiv film. Sledil je praktični in teoretični tečaj o smučarskem teku, ki je naletel pri udeležencih na veliko navdušenje. Podobne tečaje bo mogoče Pavčič pripravil tudi za športna društva v Rožu, za naslednje leto pa je že na vsak način obljubil Pliberča-nom podoben tečaj, ki bo mogoče še nekoliko bolj obširen. Tekači so bili navdušeni nad predavanjem J. Pavčiča V štirih letih je opravil ogromno dela, saj v Sarajevu še ni bilo niti ene mednarodne takaške proge na razpolago. V štirih letih so morali okoli Bje-lašnice krčiti ogromno gozda in prebroditi vrsto naravnih ovir. Janez Pavčič se je pri tem odgovornem delu izkazal kot vrhunski strokovnjak, ki je pripravil za olimpijado odlične proge, ki so ustrezale najnovejšim spoznanjem na tekaškem področju. Vse svetovne Del tekačev z Janezom Pavčičem, ki je pripravil tudi progo za olimpijske igre v Sarajevu Silvo Kumer in Jože Blažej sta predala v imenu PoBo Robertu Lutniku iz Šmihela (v sredini) hranilno knjižico v vrednosti šil. 1000.—. Zmagal jo je pri žrebanju najbolj priljubljenega nogometaša 84 Turni smuk za „Karavanškega medveda” Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi vse ljubitelje alpskega smučanja in prijetne družabnosti na rekreativno ljudsko smučarsko tekmovanje za „KARAVANŠKEGA MEDVEDA" Kraj: Zbirališče pri Francu v Selah na Zgornjem Kotu Čas in štart: 13. januarja 1985, ob 11. uri Po končanem teku za „medveda“ bo še otroški slalom za „Kekca“. — Startnina za „medveda“ znaša 50,— šil., za „Kekca“ pa 20,— šil. — Starost tekmovalcev: za „medveda“ nad 12 let, za „Kekca" pa do 12 let. Vsak udeleženec tekmuje na svojo odgovornost. Najboljše tekače in tekačice čakajo lepe nagrade. Pridite, prisrčno ste vabljeni! Odbor SPD Celovec