Dušan Bogunovič (Zagreb): Uiitelj kot kulturno nacionalni delavec Prispevek k vprašanju nar. izobraževanja. V članku »Učitelj kot politična osebnost«, ki je izšel v Vašem listu, sem poudaril mišljenje, da bi moralo iti učiteljstvo samostojno v politično borbo ali pa vstopiti v tako stranko, ki odgovarja ideologiji JUU in, ki jamči, da bi prišlo učiteljstvo do številu odgovarjajočega položaja. Poudaril sem tudi razloge in sicer glavni razlog, da brez kulturc (prosvečenosti) ni Jugoslavije in jugoslovenstva in da je treba ta problem rešiti s prosveto, a drugo z izmenjavo genuracije .in da zavzcmata pri tem najvažnejšo vlogo šola — učitelj kot prva faktorja, ki poleg roditeljev formirata dušo in telo danes otroka, a jutri aktivncga in odgovornega državljana Jugoslavije. Oni, ki to ustvarja, mora priti do izraza na onih mestih, kjer se odloča o vsem, torcj tudi o prosveti, to sta parlament in senat. Še bolj nego politično življcnje, tangira učiteljstvo drugo delovno poljc, o katercm je treba spregovoriti s posebno pazljivostjo, nc z ozirom na državno organizacijo, nego z ozirom na našo stanovsko organizacijo, to je učitelj kot kulturno-nacionalni delavec. Problem narodnega izobraževanja prehaja pri vseh narodih sveta, a poscbno pri onih ki so sodelovali v svetovni borbi, v najvažnejša in najdelikatnejša vprašanja v območju narodno - državnega življenja. Ta problcm zahteva čim hitrejšo, razumljivejšo in sistematično rcšitev. Današnja generacija je povojna generacija. Oslabljena je etično in zdravstveno zaradi dolgega trajanja vojne in zaradi vsega, kar nosi vojna s seboj: bolczni, slaba hrana, neurcjeno življenje, uporaba alkohola, nikotina in slično. Ta generacija ni samo oslabljena zaradi vojne, marveč treba upoštevati tudi dejstvo, da ni imela časa,, da bi se pred vojno pripravila in popolno kulturno razvila. Po dovršitvi svoje nacionalne borbe, moramo posvetiti več pažnje tej generaciji, ki ni več v šoli nego izven šole. Tako pridemo do izvenšolskega dela za izobraževanje izvenšolske mladine in naroda. Osebnost, ki naj v prvi vrsti vodi in ki naj bo središče vsega tega dela je osnovnošolski učitelj. Na izvenšolsko delo ali narodno izobraže- vanje nas navaja državna zahteva, ki izihaja iz osnovnega zakona našega narodno - držav- nega obstoja, razvoja in bodočnosti, a to je zakon narodnega in državnega edlnstva. Dasiravno smo v preteklosti stremeli za tcm, vendar je skoro celokupna kultura treh delov našcga naroda težila v smer plemensko kulturne orijentacije in radi tega je tezak problem osnovanje ene nacije — ene države. Narodno in državno edinstvo se krepi in razvija z državno vzgojo v državnih ustanovah, vendar moramo nujno upoštevati tudi privatno vzgojo v privatnih ustanovah, t. j. z narodnim izobraževanjem (za učitelja z izvenšolskim delom) in tu naj bo učitelj prva osebnost. Navedel sem samo dva razloga,^ ki nas navajata na aktualnost dela za izobraževanje, v zvezi z učiteljevo osebnostjo. Še mnogo je sekundamih razlogov za delovanje za narodno izobrazbo. čc se tudi ne omenja zakon o narodnih šolah od § 1. (smoter pa do XI. poglavja tega zakona, ki je poln odrcdb o narodnem izobraževanju, razne odredbe, težnje naše organizacije, ki si je tudi vstavila v pravila delo in organizacijo kulturno-nacionalmh ustanov. Posebno od tedaj, ko se je Sokolstvo kraljevine Jugoslavija začelo širiti po vaseh se hoče, da postane iz Sokolstva osrednjaorganizacija za prosveto širokih narodnih slojev. . . Narodno izobraževanje ali lzvensolsko delo učitelja je za nas aktualno vprašanje in oprijeti se ga moramo stvarno in po sistemu. V nasprotnem primeru bo ostalo, kar je do danes že bilo, t. j. slučajnost in diletantizem, od katerega nima velike koristi niti narod niti država. Učitelj ttiore, ampak ne mora biti radi tega dela bolje ocenjen. Laihko ga pa pozovejo na odgovornost in tudi obsodijo, ker ne dela za narodno izobraževanje. To se tudi mnogokrat dogaja. Radi važnosti in aktualnosti in z ozirom na to, da tangira učiteljstvo vprašanje dela v šoli in izven nje, in da je od pravilno razumevanega narodnega izobraževanja odvisno življenje in razvoj naroda in države, bomo razpravljali o tem vprašanju odkrito in stvarno. Prvo vprašanje je, kaj bi bilo narodno izobraževanje? Narodno izobraževanje naj bi bilo delo učiteljstva in ostalih narodnih voditeljev v vseh panogah, na katerih se izraža javno življenje z vso svojo svobodno inicijativo. Todelo se začenja prvenstveno tam, kjer je prenehalo direktno delovanjc šole. To je dclo izven šole in se uporablja brez ozira na dobo, spol in stan, pač pa se je treba ozirati edino na to, ali se deluje na vasi ali v mestu. Javno življenje se izraža: Z delom oscbnosti v vseh panogah javnega življenja; z delom ustanov kulturno-nacionalnega značaja; z dclom stanovskih organizacij in z delom ustanov socialno-ekonomskega značaja. Delo osebnosti se izraža v pesništvu, umtitnosti, književriosti, s sodelovanjem v raznih pokretih i. t. d. Delo ustanov kulturno-nacionalnega značaja izražajo: 1. Sokolstvo. 2. Čitaltiice in knjižnice. 3. Pevska društva. 4. Treznostno gibanje. 5. Jadranska straža. 6. Narodna odbrana. 7. Jugoslovenska matica. 8. Rdeči križ. 9. Narodna vseučilišča i. t. d. Delo ustanov socialno-ckonomskega značaja izra/ajo: 1. Gasilstvo. 2. Zdravstvcne zadruge. 3. Narodna zaščita. 4. Hranilnice. 5. Razne druge zadruge 6. Kmetiiska društva. 7. Kmetsko in gospodinjsko šolstvo i. t. d. K temu je treba prišteti tudi razne ženske ustanove. Delo stanovskih organizacij se odraža v organizaciji stanu v dobrobit stanu, naroda in države. Pri nas učiteljih (-icah) predstavljajo to delo naši tcčaji, naša pcvska društva, predavanja, sestanki in slično. Najvcčji del izvenšolskega učiteljskcga cjela sc uporablja za pobijanje nepismenosti. Karakteriziral serrt narodno izobraževanje in navedel ustanove, ki so sredstvo narodnega izobraževanja. Treba je navesti tudi razloge neuspoha narodnega izobraževanja. Kdor se javno udejstvuje, ta ve: 1. Da je narodno izobraževanje zelo komplicirano delo, da učiteljišča ne dajejo nikake podlagc za to delo, a oni, ki izdaja odredbe za izvedbo narodnega izobraževanja, ne skrbi zadostno tudi za tečaje in slično. 2. Da so zelo pomanjkljiva inicijativa in navodila nadrcjenih oblasti v tem pogledu. 3. Da zavzema delo za narodno prosvcčevanje največji del učiteljcvega prostega časa, za katerega pa učiteljstvo .ni posebe nagrajeno, pač pa se kliče učitelj na odgovornost, ako se nu briga za to delo, če pa marljivo deluje, nima to delo zadostnega vpliva na njegovo oceno in napredovanje. 4. Da sodeluje pri tem delu razen učiteljstva zelo majhno število intuligence. Največje delo za narodno izobraževanje leži na ramenih učiteljstva, dasi bi moralo.biti narodno izobraževanje dolžnost vsuh narodnih prvakov, pa naj imajo katerikoli poklic. 5. Da zaidc učiteljstvo ravno radi dcla za narodno izobraževanje, v neštete spore s svojo okolico in ni zadostno zaščiteno, marveč je prepuščeno samemu sebi, v obrambo dela, ki ga vrši za rtarod in državo. 6. Da se naše stanovske organizacije, od glavnega odbora do sreskih društev, dasi ic vnešcno to delo v pravila JUU, nc brigajo kako in na kak način naj bi se to delo izvedlo. (Opomba uredništva: Sekcija za dravsko banovino ima poseben odsek, ki daje sreskim društvom in članstvu direktive za to dclo. Tudi banska uprava dravske banovine prav intenzivno podpira sekcijo pri tem delu in ji moralno in materialno pomaga.) Ako smo konstatirali gornje, smemo reči tudi to: a) Narodno izobraževanje kot izvenšols_.o delo učiteljstva je zelo tesno spojeno z učiteljskim stanom in narodnim življenjem. Učitelj kot vodilna osebnost državno-narodnega razvoja in njegove bodočnosti, bi moral po zakonu za narodne šole in po svojem lastnem prepričanju sodelovati pri tem delu za dobrobit naroda in države. b) Za to dek> se kaže premala inicijativa od strani pristojnih oblasti. Ocenjevanje pravega dela med narodom ne pride v poštev pri ocenjevanju in napredovanju učiteljstva. Radi tega je potreben sistematičen načrt in navodila od nadrejenih šolskih oblasti. da bo učitcljsko delo res tudi sredstvo za ocenjevanje učiteljev (-ic) kot javnih delavcev, ki morajo dobiti priznanje za to delo. c) Narodno izobraževanje je zelo kompliciran pojem, ki zahteva posebno pripravo in potrebno znanje. Radi tega je potrebno, da se temu vprašanju posveti vsa pažnja že na učitcljiščih, kjer bi bilo treba to vprašanje spojiti s predmetom, telovadbo in Sokolstvom tako, da bi prišle nove učiteljske generacije na delo že pripravljene in bi to delo bilo spojeno s Sokolstvom zato, ker je to osrednja organizacija za prosveto širših plasti našega naroda. V učiteljski organizaciij bi morale obstojati prosvetno - kulturne sekcije, ki bi se bavile tudi z narddno-kulturnim delovanjem, pripravljale tečaje za delo za narodno izobraževanje kakor tudi z izdajanjem lista, ki bi se bavil z narodnim izobraževanjem, to je z izvenšolskim delom učiteljstva. — (Opomba uredništva: Sekcija za dravsko banovino ima posebcn odsek, ki pripravlja tečaje in izdaja list »Prosveta«.) č) Pri vojakih, kamor pride skoro ves moški del naroda, bi moral biti nastavljen poseben učitelj, kot so nastavljcni vojaški duhovniki. Ta učitelj bi moral poučevati vojake o vseh vprašanjih, ki jih čakajo, ko izstopijo iz vojaškc službc. d) Sklicati je treba zborovanje vseh prosvetno-kulturnih delavcev. Na tem zborovanju naj bi se sestavile smernice dela in ustanovila organizacija prosvctno kulturnih delavcev v celi državi in s to organizacijo naj bi se omogočilo, da bi prišle do veljave pri velikem de- lu za narodno prosveto, danes vse raztresene moči. Kot scm v članku »Učitelj kot politična ¦ osebnost v državi« iznesel svoje mišljcnjc, tako poudarjam v članku »Učitelj kot kulturno nacionalni delavec« misli, o katcrih naj razmišlja učiteljstvo, kakor tudi merodajne oblasti in oni delavci, ki se bavijo z narodnim izobraževanjem. Vse naredbe in zakoni bodo ostali samo mrtve črkc, ako se v to vprašanje ne poglobimo in ne organiziramo dela. Samo na ta način bo postalo tudi narodno izobraževanjŁ dclo našega javnega življenja, in dclavci bodo razumevani, a največje koristi bodo imeli oni, za katere živimo, to so: narod, kral j in država.