yu issn 0040-1978 leto xxxviii., St. 11 Ptuj, 21. marca 1985 cena 20 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva s jP« to'-^ a. s Več v kadre iri opremo (stran 2) Kurirčkova pošta (stran 3) Ptujski gasilci vse uspešnejši (stran 5) Domača rast (stran?) »Naša beseda '85" Četrto srečanje »NaSa beseda ■85<( je bilo letos množično sre- čanje. kar potrime podatek, daje nastopilo kar 236 mladih igralcev, plesalcev in tehničnih soddavcev; skupno petnajst predstav pa si je ogledalo blizu 1000 otrok. To je dovolj zgovoren dokaz, kako mladi pogreSajo take ali podobne pnreditve. obenem pa tudi po- trditev izredne množičnosti in razgibanosti kulturno zabavnega življenja, ki se odvija na šolah v okviru pionirskih kulturno- umetniSkin društev, krožkov in drugih organiziranih skupin. Skratka — organizatorju. Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj, lahko samo čestitamo z željo, da vztraja na tej poti in da v organizirano kulturno delo vključi še več mladih in njihovih mentoriev. brez katerih že doslei takega uspeha ne bi bilo. Sploš- na ocena prireditve je zelo dobra, le izbor del bi kazalo morda malce posodobiti, so menili na skupnem ugovoru z mentorji, ki gaje vodil Bojan Čebuli, znani mariborski režiser in kulturni delavec, sicer pa član strokovne komisije s strani področnega združenja gledaliških m lutkovnih skupin Slovenije Maribor. • Nastop i^alcev in plesalcev iz Cirkovc. Uomave, Cirl^lan, Hajdine, Kidričevega, Žetal, Trnovsl^e vasi ler Ivan Spolenak, Tone Znidarič, Kluba mladih, Olge Medič in gledališča iz Ptuja je Bojan Cebu^ takole ocenil: »Pnreditve iz Naše besede '85 postajajo že prav ganljive, ko človek vidi toliko prizadevanj mladih igralcev, lutkarjev in ple- salcev. ki s toliko veselja, volje in zanosa ter nemalokrat tudi lepih sposobnosti opravljajo to delo. Tudi za sam Ptuj moram po- vedati. da ni nobene razUke in prav pri vas me preseneča število nastopajočih skupin in pestros' programa, saj je veliko tudi ple- salcev.« mS Pred jutrišnjo premiero Jutri bo v ptujskem ^edališču že tretja premiera v tej sezoni, ki bo kot kaze ena zelo u^ešnih, vsaj po številu predstav. Tako smo si lahko že ogledali jubilejno pred- stavo v režiji Petra .Malca s katero je proslavil svojo 75-letnico, igrico Alenke Goljevšček HIŠA v režiji Branke Bezeljak-Glazer in jutri še ZGODBE NA DVORU KRA- LJA J ANEZA, prav tako v režiji Branke Bezeljak-Glazer. ki je z nastopajočo skupino pripravila tudi dramatizacijo ' tega dela Slavka Preglja. Izšloje najprej kot črtice, nato je bilo prirejeno za strip in na televiziji še za risanko, sedaj pa v Ptuju tudi dramatizi- rano. V Zgodbah na dvoru kralja Janeza se bo predstavilo kar se- demnajst mladih igralcev: Andrej Silak. Samo Strelec, Jasmina Prcac. Sabina Črnila. Mitja Mik- lošič. Andrej Zamuda. Milovan Vlilunič. Vida Munda. Larisa y()vk. Ljiljana Lainšček, Milan Praprotnik. Teodor Primožič. Vanja Mlakar. Sandra Meško, Manja Slodnjak. Dominik Vrhovšek in Ivan Gavez. Poma- gala pa bo še dokaj močna teh- nična ekipa v kateri so: Janko Marinič. Mira Mijačevič. Anton Horvat. Silvo llec. Mišo Damiš. IvoCiani. Mišo Potočni^ in Boris Miočinovič. Ti se bodo ali pa so se 'e. vsak po svoje trudili, da bo scena. luc. glasbena oprema in urugo — vse na svojem meslu. MŠ KVIZ JE VZBUDIL VELIKO ZANIMANJE Tekmovanje v znanju, ki smo niu dali naslov STIRIDESETLETNICA OSVOBODITVE PTUJA, doslej se je pomerilo že deset ekip, je vzbudilo veliko zanimanje med poslušalci, zlasti še med mladimi v šestnajstih osnovnih šolah, pa tudi v organizacijah ZZB NOV, saj je kviz v jubilejnem letu zmage nad fašizmom na neposreden način približal mladim obdobje, ki ga vse premalo poznamo. Spodbuja pa tudi plemeniti tekmovalni duh med mladino posameznih šol in krajev, predstavljajo se pevci. recitatorji in borci — člani strokovne komisije, ki spremljajo tekmovanje v vsaki šoli in v studiu. Mentorji in učenci, člani tekmovalnih ekip, so vložili v študij gradiva veliko truda, kar pomeni, da so svojo nalogo vzeli zelo resno. Tako so na primer samo v Dornavi sestavili blizu tisoč vprašanj in odgovorov, doslej pa zbrali tudi največ točk, štirinajst od skupno šestnajstih možnih. Čestitamo! mš Vzdušje v Dornavi je bilo pravo tekmovalno. Lepo pripravljeno prizorišče in odlično znanje tekmovalcev Darje Cajnko, Erike Mar in Romana Meška. Foto: Langerholc KS VIDEM V nedeljo referendum Ob 7. uri bodo v nedeljo odprli glasovalna mesta v vaseh krajevne skupnosti Videm. Krajani bodo glasovali o podaljšanju krajevnega samoprispevka za naslednjih osem mesecev, torej do konca letošnjega leta. sedanji namreč poteče konec aprila. Istočasno bodo sprejemali odločitev o podaljšanju krajevnega sa- moprispevka za pet let, za obdobje 1986—1990. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo tudi nadalje namenili za razvoj krajevne skup- nosti. Med številnimi nalogamisonajpomembnejšegradnja vodovoda v Halozah in Jurovcih ter gradnja nekaterih objektov skupne rabe. as- faltiranje in vzdrževanje cest, gradnja transformatorskih postaj, avto- busnih postaiališč in tako dalje'! Program razvoja krajevne skupnosti v novem obdobju so krajanom podrobno predstavih na zborih krajanov, pa tudi v sredstvih obveščanja, tako odločitev ZA gotovo ne bo pretežka. JB PRED PROGRAMSKO SEJO OK ZKS PTUJ Štiri občinske konferenčne razprave Te dni so vse osnovne organizacije ZKS, njihovi delegati in člani ob- činskih organov ZKS Ptuj prejeli konferehčno gradivo z nalogo, da o njem razpravljajo v svojih osnovnih organizacijah ZKS. Za tem se bodo zvrstile štiri občinske konferenčne razprave. K sodelovanju na njih bo povabljeno čez 300 članov ZK ptujske občine, to so sekretarji OO ZKS, delegati OO ZKS ter člani organov in komisij občinske organizacije ZKS. Razprava o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja bo v ponedeljek, 25. marca. Naslednji dan, 26. marca, bo razprava o družbenoekonomskih odnosih in nadaljnjem razvoju ptujske občine. V sredo, 27. marca, pa bosta kar dve konferenčni razpravi: o idejni, akcijski in kadrovski rasti ZK ter o nalogah komunistov pri razvijanju in podružbijanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V vseh razpravah, ocenah in programskih usmeritvah bodo izhajali iz sklepov 16. seje CK ZKJ o uresničevanju vodilne vloge in krepitvi idejne in akcijske enotnosti ZKJ. Vse občinske konferenčne razprave pa bodo usmerjene v vsebino priprav na letno programsko sejo občinske kon- ference ZKS Ptui, ki bo v soboto, 30. marca 1985. V nedeljo referendum tudi v KS Grajena Občani krajevne skupnosti Grajena se bodo to nedeljo na še- stih glasovalnih mestih: na dveh v Grajeni in v Grajenščaku ter na Mestnem vrhu in Krčevini pri Vur- bergu, odločali za uvedbo samo- prispevka do leta 1990, s katerim nameravajo zbrati okrog 25 mili- jonov dinarjev za najnujnejše komunalne objekte ter za sofinan- ciranje nakupa opreme za CZ, LO in NZ. V času od 1. maja letos in do 30. aprila 1990. leta bodo v krajevni skupnosti nadaljevali.z moderniza- cijo krajevnih in lokalnih cest, s sofinanciranjem gradnje trans- formatorskih postaj, z obnovo prostorov v domu Franca Osoj- nika in kletnih prostorov šole, sofinanciranjem vodovodnega omrežja itd. mš Močm USTVARJALNOST S pripravami na letne programske seje občinskih konferenc ZKS smo praktično sklenili večmesečno javno razpravo o predlogu I sklepov 13. seje CK ZKJ. Na vsestranski analizi javne razprave je temeljila tudi 16. seja C K ZKJ, ki je sprejela končne sklepe o uresničevanju vodilne vloge t^r o krepitvi idejne in akcijske enotno- sti ZKJ. Ti sklepi bodo tudi glavno vodilo komunistom na občin- skih konferenčnih razpravah, da še poglobljeno ocenijo dosedanje delo in prakso ter z vso odgovornostjo in preudarnostjo začrtajo naloge za čas do 10. kongresa ZKS in 13. kongresa Zlu. Občinske konferenčne razprave morajo dati novi zagon organizi- rani družbeni akciji za reševanje problemov na vseh področjih našega dela in življenja Mnogo premalo je, da samo ugotavljamo zastoje in slabosti na posameznih področjih in iščemo vzroke zanje, naši delovni ljudje in občani zahtevajo konkretne rešitve, zahtevajo, da komunisti z lastnim delom in vzgledom pokažejo, kako je treba povečati proizvodnjo in izvoz, pravičneje razporejati dohodek in nagrajevati po delu in njegovih rezultatih, kako ustvarjati pogoje za . hitrejše zaposlovanje in reševanje problemov mlade generacije, • kako ustaviti padanje življenjskega standarda delovnih ljudi in ^ podobna za vsakega občana življenjsko pomembna vprašanja. . r Komunisti se vse bolj zavedajo, da je treba enkrat za vselej ' obračunati z vsem tistim, kar je v nasprotju z našimi besedami, i prekiniti s tisto prakso, kije v nasprotju z določili ustave, sklepi ZK « in z dolgoročnim programom stabilizacije. Izločiti je treba vse tisto, \ kar v naše družbeno življenje vnaša dvome, negotovost v uresničeva- ■ nje tistega za kar se v samoupravnih organih, delegatskih skupšči- t nah in družbenopolitičnih organizacijah dogovorimo. Le tako bodo | komunisti v enotni akciji vse ZKJ pokazali pravo moč in ustvarjal- i nost v smeri uresničevanja na 16. seji zastavljenih nalog. f Če bomo komunisti delali tako, bomo povrnili ugled ZK, kije I med poštenimi delovnimi ljudmi precej omajan prav zaradi takih j članov, ki so govorili eno, delali pa drugo. Le s samokritičnostjo in i odločnostjo bomo odpravili oportunizem, lagodnost in omahljivost ; v lastnih vrstah. V odločen boj za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, za vrednotenje ustvarjalnega dela, za ustvarjanje takega vzdušja v družbi, da bo položaj vsakega posameznika odvisen ; izključno od rezultatov njegovega dela in sposobnosti. Pri tem komunisti ne smemo pozabiti na SZDL, ki frontno povezuje vse socialistično zavestne družbene sile, na Zvezo sindika- tov kot najmasovnejšo organizacijo delavcev, na druge družbenopo- Mične organizacije, saj bomo lahko le s skupno ofenzivo prišli do cilja. Ta cilj je: večja učinkovitost pri delu, bolj strokovno yin produktivno delo, zmanjšanje porabe in stroškov, pravilne in ■ smotrne naložbe ter povečanje odgovornosti tako posameznikov kot organizacij. Ptujski komunisti bodo vse te naloge kar najbolj jasno razčle- ] nili na štirih konferenčnih razpravah. Pri tem bo imela še posebno ' težo razprava o družbenoekonomskih odnosih in nadaljnjem \ razvoju ptujske občine. Gre za konkretne naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, za združevanje dela in sred- ; stev, izpopolnjevanje gospodarskega sistema, odpravljanje brezpo- \ selnosti, zaustavitev padanja življenjskega standarda in reševanje problemov na področju socialne politike, za gospodarske odnose s : tujino in za vrsto drugih vprašanj na področju gospodarstva, za - na.šo občino še s posebnim poudarkom na kmetijstvo. ! Druga konferenčna razprava bo podrobneje ocenila politični } sistem socialističnega samoupravljanja. Tu gre predvsem za odpra- ! vo dvomov v delegatski sistem, v pravilnost družbenopolitičnega in ; družbenoekonomskega sistema, saj nekateri hočejo prav ta sistem i okriviti za naše gospodarske probleme, ki pa so dejansko nastali ■ prav zaradi tega, ker nismo ravnali v skladu z našim sistemom. j Na konferenčni razpravi o idejni, politični, organizacijski in ' kadrovski rasti Zveze komunistov se bodo komunisti obrnili [ predvsem vase, kako se organizirati, okrepiti in zagotoviti enotnost j misli in akcije. V četrti konferenčni razpravi pa bodo spregovorili o nalogah na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar ni le naloga komunistov, temveč vseh delovnih ljudi in občanov, vendar morajo tudi tu komunisti zagotavljati svojo vodilno idejno- ! politično vlogo. ________ "y V TRGOVINAH JE CENEJE v ponedeljek smo obiskali ptuj- sko tržnico in nekaj trgovin z zele- njavo. Ugotoviti smo želeli, kakšne so cene zelenjave tu in tam. Ugotovili smo, da so cehe na tržni- ci na splošno višje kot v trgovinah. Tako je čebula na tržnici po 100 dinarjev, v trgovini pa 85. Cena česna je v trgovinah nižja za 50 do 100 dinarjev. Peteršilj nudijo na tržnici po 150 dinarjev za kilo- gram, medtem ko je v trgovini za 30 dinarjev cenejši. Le krompir je v trgovinah dražji za 20 dinarjev. Tržnica je ponujala tudi motovi- leč, regrat, repo in svežo špinačo. česar v trgovini ni, primanjkuje pa sveže solate. Najgloblje pa je treba seči v žep za motovileč in regrat, ki ga ponu jajo od 500 dinarjev navzdol. % S. M. S. Pomladže prišla bo Koledarska je sicer že tu, kdaj pa hoino dejansko dočakati prijetno pomladno vreme, je vprašanje, ki dela prciilavice tudi napovedoval- c<-m vremena. Dan aH dva lepega vremena so sicer kmetovalci ie izkoristili za nujna opravila v tem času. Komaj pa so se dela pošteno lotih, že Jih je pregnalo neprijetno vreme, ki kar predolgo v marec poknva zemljo s snežno odejo. Ko se ho, vreme končno izboljšalo, ho I Ida v iz.olnlju. J _ Bračič foto: i. dani DAN INOVATORJEV OBČINE PTUJ TUDI LETOS DAJE POUDAREK USTVARJANJU POGOJEV ZA MNOŽIČNO INVENTIVNO DEJAVNOST Lastno znanje - lepša prihodnost Anali/a srcdnjert)čnega obdobja, ki .sc pravkar i/tcka. ugotavlja, da z doseženimi rezultati na področju inventivne dejavnosti v občini še zdaleč nc moremo biti zadovoljni. V obdobju 1980—83 smo imeli v devetih OZD prijavljenih 634 inovativ- nih predlogov, od tega je bilo realiziranih 460. Podatek, da smo v teh letih imeli le 0.01 prijavlje- nega predloga na zaposlenega v družbenem sektorju, bi moral v slehernem okolju vzbuditi vsaj zaskrbljenost, če /e ne kar preplah nad usodo lastnega ra/.voja. Zato ni slučaj, da je občinska raziskovalna skupnost /a letošnji Dan inovatorjev občine Ptuj i/bnila geslo >>Lastno znanje — lepša prihodnost<(. 2S. marca bo tako v Domii Franca Krambergerja ra/govor. na katerem bo predstavnik mariborskega r \\1-a predstavil aktivnosti te delovne organizaci- |0. ki sc po številu inovativnih predlogov lahko kosa / najbolj ra/vitimi deželami v svetu. Ob tej prilo/ni>sii bodo tudi podeljene nagrade in prizna- nia občinske raziskovalne skupnosti najuspešnej- šim inovatorjem v letu 1984. Nataša VODUnFK 2 - dru2ba in gospodarstvo 21. marec 1985 - XEDNIK Širitev programa kmetiiske mehanizaciie v Olgi Meglič ocenjujejo, da bo letos proizvodnja kmetijske me- hanizacije dosegla ?.e 260 milijonov dinarjev ali eno četrtino celotne rednosti proizvodnje, že v letu 1986 pa slabo polovico. Celoletna •»roizvodna je ocenjena na 950 milijonov, od tega je 25 odstotkov cmetijske mehanizacije. 28 odstotkov hidravlike in le še 47 odstotkov starega programa. V naslednjih letih se bo program kmetijske meha- nizacije še Siril. V raziskavo in razvoj novih izdelkov s področja kmetijske meha- nizacije, ki bo bodoča baza razvoja DO, so lani vložili veliko naporov in sredstev. Uspešno so zaključili razvojno-raziskovalno nalogo čelnega traktorja CTN 15 in tudi proizvedli jx>skusno serijo. Na sejmu v Gornji Radgoni so za izdelek prejeli bronasto plaketo. Letos bodo izdelali 700 traktorskih nakladalnikov ČTN 8 in CTN 15. Do konca aprild pa bodo izdelali še 200 puhalnikov. Kot je povedal Simon Pešec, direktor DO, so opravili raziskavo trga š« za posebno izvedbo hidravličnega vozička (prevoz in pretakanje tekočin v pločevinastih sodih), Zaldjučujejo pa še razvojno nalogo dvokrakega dvigala in večje »kobre«. Rdzvijajo pa tudi nekatere druge izdelke. Za radgonski sejem pripravljajo predstavitev cele družine traktor- skega nakladalnika oziroma vseh pomagal za kmetijsko obdelavo. Iz- delali bodo tudi prototip nove siloreznice, ki jo bodo pričeli proizvajati že prihodnje leto. Poleg tega bodo izdelali še novi puhalnik, ki ga lahko priključimo na traktor, elektromotor ali kako drugače. Se naprej bodo razvijali hidravliko. V izdelavi je prototip dvigala z neskončnim vrtenjem, izpolnjujejo pa tudi že uveljavljeno »kobro«. V s(xlelovanju z Agrostrojem iz Ljubljane bodo razvili proizvodnjo velikih koles za namakalne naprave. Letošnje leto, tako ocenjujejo v Olgi Meglič, mora biti izvozno prelomno. Izvozplanirajo v vrednosti 1 lOtisočdolaijev. Izvozili pa bodo v glavnem hidravlično dvižno opremo in avtomobilsko opremo — senčnike. Sanacijski program oziroma ukrepi se ne uresničujejo v celoti, zato so rok za dokončno sanacijo preložili iz leta 1986 na leto 1987. Kljub določenemu napredku količinske proizvodnje v letu 1984 niso uresničih. Kriv je izpad v proizvodnji kmetijske mehanizacije in tudi prepočasno prilagajanje novi organizacijski shemi. Upoštevati je potrebno tudi visoko odpisanost strojev in opreme ter prenizko investicijsko vlaganje. Neuresničevanje ukrepov je vezano tudi na reprogramiranje kreditov. Kljub temu je delovna organizacija v celoti poravnala obveznosti iz leta 1982 in 1983 ter preteklega leta. Letos planirajo visoke rasti celotnega prihodka (indeks 65), po- rab^enih sredstev (indeks 64), dohodka (67) in čistega dohodka (indeks 87). Osebni dohodki bodo v poprečju višji za 45 odstotkov. MG Nov razvojni korak v mesokombinatu Perutnina Ptuj so zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli leta 1984 v proizvodnji. V mesrti industriji so presegli načrtovani obseg proizvodnje za 16, v celotni delovni organizaciji pa za 1? (xistotkov. Občutno so izboljšali produktivnost dela. v primerjavi z L-tom 1983 kar za sedem odstotkov. Izvozne načrte so izpolnili in izl.-žili 11.5 milijona dolarjev. Manj zadovoljni so s finančnim rezulta- •oin poslovanja. Trženje ni bilo tako uspešno kot v minulih letih. •Močno so se skrčila razmerja med stroški surovin in ceno izdelkov. .Akumulacija je bila tako precej nižja. Razmere na tržišču so se zaostri- le. ponudba se pridružuje povpra.ševanju. Kljub temu so v Perutnini končali leto 1984 solidno, in želijo, da bi bilo letošnje vsaj takšno. V Perutnini že precej časa intenzivno razmišljajo, kako naprej. Ugotovili so. da s samo proizvodnjo svežega piščanca ni gotove bodoč- nosti. Vsa podobna industrija v svetu gre z velikimi koraki v predelavo in v predelavi vidijo tudi perutninarji svojo novo možnost. To je povezano seveda s težavami, v prvi vrsti kadrovskimi. V tem času išč:;jo vsaj deset visokošolsko izobraženih ljudi s področja veterine, agronomije ali živilske tehnologije. Poleg strokovnjakov je potrebna še nova tehnologija. Vse to je naloga bližnje prihodnosti, pred kratkim pa so v Ptujskih toplicah že predstavili nekaj svojih novih proizvodov. Druga njihova razvojna usmeritev je reprodukcijski center. Z njim b.)d»> poskušali zadovoljiti potrebe slovenskih in jugoslovanskih r.cruininarjev po piščancih — starših. S tem matičnim materialom pa fK)d() poskušali prodreti tudi na svetovno tržišče. V perutnini slavijo letos jubilej. 80-letnico tradicije kvalitete. Istočasno bodo obeležili še 40-letnico osvoboditve in 35-letnico samou- priivijanja v delovni organizaciji. Načelo in vsebina vsega mora biti, povdarjajo v Perutnini, več delati, boljše delati in boljše tržiti. Delavce, kooperante pa tudi poslovne partnerje bodo vzpodbudili z moralnimi pa tudi materialnimi nagradami. V ta namen evidentirajo na;boljše delavec, najboljše kooperante, iščejo oblike zahvale poslov- nim partnerjem in tako dalje. Več pozornosti bodo v tem letu fx)svelili kulturnemu m športnemu udejstvovanju delavcev, pa tudi prop igandi svojih proizvodov. Jubileje bodo zaokrožili z dvema osrednjima prireditvama: prva b(- začetku maja. ko bo uradna otvoritev reprodukcijskega centra s farmami v l orminu. Mali vasi in Stojncih ter valilnico v Markovcih. Gla'. na prireditev bo 20. julija v Ptuju. Tu bo slavnostni govornik podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič Poleg njih(.'Vih delavce" ibijo na prireditev tudi ostale občane. kjc je iii^>t<) Perutnine v slovenskem ter jugoslovanskem peruiriinarstvu'' Sanir pravijo, da so solidna firma, da pa sp velike konkurence na treh področjih: v •prr- vodnji reprodukcijskega materiala, mesa in perutninskih izdel- J Bračič »'(Tutnina tudi z novim zaščitnim znakom Gradnja elektroenergetskih objektov Elektroenergetski objekti so tisti, ki imajo v razvojnih planih takorekoč vseh krajevnih skupnosti pomembno mesto. Zelo občutljivi smo. če nam gospodinjski aparati ne delajo v redu. če žarnica zvečer samo brli ali če celo mežika. To je povrh vsega Se neprijetno za OČI. V temeljni organizaciji Elektro Ptuj so povedali, daje sodelovanje krajevnih skupno- sti pri gradnji elektroenergetskih objektov vzorno. Krajevne skupnosti sicer ne prispeva- jo 50 odstotnega deleža v denarju, zato pa opravijo razna fizična dela in rešujejo lastnin- ske probleme. Lani so v tozd Elektro Ptuj poskrbeli za gradnjo elektroenergetskih objektov, ki so bili namenjeni predvsem izboljšanju oskrbe z električno energijo in izboljšanju napetostnih razmer. Pomembnejši objekti so bili 20-kilo- voltni daljnovodi in kablovodi. Tako so obnovili odcep daljnovoda v Prvencih, v gradnji pa je še prav tako 20-kilovoltni odcep iz Dornave proti Polenšaku. Obnovili so tudi daljnovod Tržeč-Majšperk, kjer so bili dotra- jani vodniki. Na območju občine Ormož so obnovili daljnovod Cvetkovci-Podgorci, dograjena pa je bila tudi kabelska zanka v Ormožu. Med objekte za izboljšanje napetostnih razmer sodijo predvsem vmesne transforma- torske postaje. Na območju občine Ormož so jih zgradili v Veliki Nedelji, Podgorcih in Sejancih. Na območju občine Ptuj so zgradili nasled- nje transformatorske postaje: Dobrina II — Ravno, Dolane 11. Cirkulane II — Kožarija, Zakl. Draženci III. Koritno, Stojnci III. — Siget, Stojnci IV, Janežovski vrh, Rotman, Hrastovec II — Dubrava, Trdobojci, Polenci 1, Mezgovci, Krčevina pri Vurbergu, Žabjak, Žetale-center, Naraplje — šola. Langusova ulica v Ptuju in Kukava. Dokončali so začeto delo iz leta 1983, to so transformatorske postaje Podvinci — ribnik, Kungota II in Trnovski vrh. To so le najpomembnejši objekti, saj so v letu 1984 gradili kar 120 objektov, med njimi 27 transformatorskih postaj in 8 večjih daljnovodov. V letošnjem in zadnjem letu sedanjega srednjeročnega obdobja je načrtovana grad- nja daljnovodov za povezavo s sosednjimi razdelilnimi transformatorskimi postajami. Če pride do izpada napetosti v ptujski ah ormoški RTP, bo možno del moči dobiti iz sosednje. Sem sodijo daljnovodi Cirkovce — Gaj. Zavrč-Ormož in GoriSnica-Cvetkovci. Zgradili pa bodo Se naslednje vmesne trans- formatorske postaje: Popovci, Novi Jork, Strelci. Polenci II, GrajenSčak III, Mestni vrh 11. Turški vrh II, Gradišče pri Leskovcu, Veliki okič, Žabjak II, Vintarovci II, Vinta- rovci lil, Draženci V, Dornavska cesta Ptuj, Skorba III — šola. Tržeč 111. Pacinje III, Zagojiči II — ob kanalu, kjer so tri hiše še brez elektrike, nadalje Zadružni trg v Ptuju, Dobrina IV. Majski vrh 1, Lovrenc — šola, Cirkovce III, Janški vrh in Črmlja. Morda bo mogoče z rebalansom plana za letošnje leto zgraditi še dodatnih pet ali šest transforma- torskih postaj. Tudi v novem srednjeročnem obdobju čaka delavce tozd Elektro ogromno dela. Da bi popolnoma odpravili težave pri oskrbi z električno energijo, bi morali zgraditi še okoli 300 transformatorskih postaj. V tem času, ko pripravljamo plane za naslednje obdobje,- vabijo predstavnike krajevnih skupnosti, da svoje potrebe sporočijo njihovi razvojni službi. J. Bračič VEČ V KADRE IN V OPREMO V ptujski bolnišnici soglašajo, daje potreb- no več vlagati v kadre, na drugi strani pa tudi v opremo. Le dober kader zagotavlja dobro zdravstveno varstvo. Kadri pa bodo dobro delali, če bodo imeli dobre aparature. Po oceni bi za nakup dotrajane in nove opreme potrebovali 200 milijonov dinarjev, na voljo pa imajo le 1,2 milijona dinarjev. Nekaj je še združenih sredstev centra. Precej jih je »udarila« odločitev KBM, kije za potrebe zdravstva nepovratno razdelila 180 milijonov dinarjev. Ptujčani pa z zahtevkom za 10 milijonov dinarjev niso uspeli. Potolažili ■SO jih z izgovorom, da bodo prišli na vrsto naslednje leto. Kljub vsem usmeritvam zdravstvo brez investicij ne more. Po malem gradijo v Mari- boru. Celju. Ljubljani, Murski Soboti in še kje. Glavni problem pri nakupu opreme so devize. V akcijo za združevanje deviz za nakup opreme naj bi se vključile OZD iz ptujske in ormoške občine. Doslej so pritrdil- no odgovorili iz Gosada v Središču, TJK iz Ormoža. K K Slovin Jeruzalem Ormož in Perutnina iz Ptuja. V Ormožu vodijo akcijo prek izvršnega sveta. Pri zagotavljanju deviz bi naj zdravstvenim delavcem pomagala tudi banka. V bolnišnici se zavedajo, da brez dodatnih sredstev ne bodo mogli kupiti aparatur in izpeljati predvidenih investicij. O adaptaciji ginekološko-porodnega oddelka in gradnji kotlovnice s pralnico govorijo v bolnišnici že dalj časa. Brez dodatnih naporov lahko ugotovimo, da teh načrtov ne bodo mogli izpeljati, če ne bo sredstev iz samoprispevka. Delavci bolnišnice so v preteklosti nosili glavno težo pri investicijah in to na račun nižjih osebnih dohodkov. Zanimivo je, da so vse izboljšave, ki so jih pri svojem delu vpeljali v preteklem letu, naredili brez dodatnih družbenih sredstev. Če bo šlo vse po načrtih, bodo že maja ali junija pričeli z gradbenimi deli za ureditev prostorov rentgena. Sredstva v višini 30 milijonov dinarjev so že zagotovili in sicer iz namenskih sredstev občinske zdravstvene skupnosti Ptuj ter združene amortizacije centra. . Značilno za poslovanje v lanskem letu je. da niso zabeležili rdečih številk, za kar gre zasluga vsem delavcem bolnišnice. Programi so doseženi, razen pri bolniško oskrbnih dnevih. Presežki gredo v glavnem na račun več vloženega dela. Lani so pridobili tudi nove prostore dialize, s tem pa se je povečalo tudi število bolnikov in sicer od 12 na 31. Novo kakovost v delu dializi bodo dosegli tudi z namestitvijo mehčalca vode. Namestili so tudi fiziotera- pevtsko za spastične otroke, tako da sedaj 35 otrok ni treba voziti v Maribor. Na transfuziji je nova velika pridobitev, ki je neposredno povezana z večjo kakovostjo dela. centrifuga. Odslej bodo lahko odvzeli več krvi in jo tudi plasirali naprej, kar sedaj ni bilo mogoče. Prav tako so posodobili stroj za pranje stekle- nic. ki jih uporabljajo pri infuzijah. Ptujska bolnišnica je namreč ena izmed redkih ustanov, ki sama pripravlja infuzije. Kot je povedal dr. Lojze Arko, vodja bolnišnice, se pripravljajo tudi na odprtje bolečinske ambulante. Usposabljajo zdravni- ka za akupunkturo, ki bo imel ambulanto v Ptujskih toplicah. Med lanske pridobitve velja uvrstiti tudi hektar novega zemljišča za potrebe ekonomije, tako da v celoti pokrivajo potrebe po sveži zelenjavi. Omeniti velja še popravilo ultrazvoka, na katerem danes delajo trije zdravniki. PRI MAMOGRAFU ŠE NEENOTNI V bolnišnici si zelo prizadevajo za ureditev ambulante za bolezni dojk. Zato pa bi potre- bovali manograf Z akcijo za nakup so pričeli že lani in če bi uspeli že takrat, bi dobili mamograf za šest milijonov dinarjev. Danes stane že trinajst milijonov. Še vedno velja pregovor, da kdor hitro da. večkrat da. Resnost obolenj na dojkah in 500 na novo (Klkritih primerov raka na dojki vsako leto zahtevata hitro ukrepanje. Prepričana sem in to prepričanje delijo mnogi, da 10 milijonov dinarjev in nekaj več ne pomeni veliko, če bi prispevali vsi. Verjet- no bi kazalo, da bi za spodbuditev akcije in za njeno uspešnost potrebovali »siten in vztra- | jen« odbor. I VISOKI MATERIALNI STROŠKI NAJE- DAJO KAKOVOST Materialni stroški nezadržno naraščajo. V zadnjem času so se močno podražila tudi zdravila. To so stroški, pri katerih nimajo nobenega vpliva. Pri tako visokih materialnih stroških je v resnici zelo težko zadržati doseže- ni nivo zdravstvenega varstva. Z izboljšavami na račun zdravstvenega delavca ne moremo več računati. Slej ko prej bo moral zavarova- nec povedati, kakšno zdravstvo potrebuje (nivo) in takšno bo moral tudi plačati. Obremenjuje jih tudi pripravništvo, ki še rii urejeno. Prej sta za to skrbeli dve profesorici- mentorici. danes je to na bremenih bolnišnice. V Mariboru .so to znali rešiti. V bolnišnici so tudi povedali, da bi takoj zaposlili pet specialistov in v naslednjih letih tudi pet specializantov. Po zadnjih objavah o manjku zdravstvenega kadra v ptujskem zdravstvenem centru je interes vidno porastel. Glede sozdiranja. o katerem je v zadnjem času veliko govora, so v bolnišnici mnenja, da bodo pritrdili vsakemu povezovanju, ki bo v korist pacienta. Predhodno pa bo tb potrebno dokazati v ekonomski" in strokovni analizi. MG DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SANIOUPRAVLJAIIJA PTJJJ Programska usmeritev v letu 1985 Zborom skupSčine občine Ptuj je družbeni pravobranilec samoupra- vljanja Ptuj predložil poročilo o delu v letu 1984. K. poročilu je dan tudi program usmeritev v letu 1985. V njem je poudarjeno, da bo družbeni pravobranilec samoupravljanja izva- jal svoje naloge s preventivnim delo- vanjem m ukrepi pri izvajanju gospo- darske stabilizacije in tekoče ekonom- ske politike. Sproti bo opozarjal in dajal pobude delavcem in samou- pravnim organom za reševanje glav- nih problemov, s tem bo tudi prispe- val h krepitvi položaja delavca in k utrjevanju samoupravne organizira- nosti. varstvo družbene lastni- ne Cilavna aktivnost družbenega pra- vobranilca samoupravljanja bo us- merjena na uresničevanje funkcije družbene lastnine. Pri tem bo name- njal posebno skrb motnjam in izgu- bam pri poslovanju, samoupravnemu organiziranju in odločanju v funkciji /aščitc družbene lastnine, urejanju in dograjevanju (Kinosov na podlagi /akona o raz.<;irjeni reprodukciji in minulem delu ter zaščiti družbene lasinmc na podlagi načel socialistične morale. [)eii>val bo preventivno in dajal pobude in ukrepe za nadaljnji razvoj samoupravnega organiziranja in uve- liavl|anja samoupravnih pravic delav- cev Obravnaval bo vprašanja združe- vanja dela m sredsiev. pridobivanje in r.i/porejanjc skupnega prihodka in skupnega dohodka, uresničevanje načel svobodne menjave dela ter dehlvc po delu in rezultatih dela. planski doki mknti in raz sir.ikna reprodlkc i.ia Spremljal bo usklajevanje planskih aktov v pos.im e/nih O/.l) na podlagi iniormacij občinskega izvršnega sveta m driiuih organov ter usmerjal svojo ikiiviiiisi glede pusiopka m sprejema- nja plana in ukrepov za njihovo izvajanje v letošnjem letu. Pri uve'lja- vljanju odnosov na podlagi zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu bo deloval na podlagi skupnih smernic in nalog. Spremljal bo zago- tavljanje odnosov pri razporejanju in delitvi dohodka. Pozornost bo usmer- jal na dograjevanje samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. samoupravno organizira- nje V skladu s svojimi pristojnostmi bo družbeni pravobranilec ukrepal v primerih, če bo ugotovil, da so kršeni samoupravni družbenoekonomski od- nosi med samoupravno organizirani- mi subjekti znotraj delovne organiza- cije ali SOZD. Spremljal bo statusne spremembe glede organiziranosti rozD in delovnih organizacij, vklju- čeval se bti v razprave in sproti obveščal organe družbenopolitične skupnosti o pojavih nezakonitega ukinjanja TOZD in o dezintegracij- skih težnjah, ob tem bo upošteval primere, kjer so take spremembe lahko tudi nujne. Spremljal bo tudi uresničevanje stanovanjske zakonodaje in družbene usmeritve ter kršitve samoupravnih pravic delavcev in občanov, v prime- rih ugotovljenih nezakonitosti bo tudi ukrepal. ^ samoupravna delavska kontrola Stalno bo sodeloval in nudil potreb- no pi)moč samoupravni delavski kon- troli v organizacijah in skupnostih ter jih sproti obveščal o svojih ugotovi- tvah in jim predlagal, da obravnavajo sprotne pomembne zadeve s področja samoupravnih pravic in družbene lastnine. Prizadeval si bo. da bo samoupravna delavska kontrola kar' najbolj usmerjena v dosledno izvrše- vanje pooblastil samoupravnih in pdeloval v aktivnostih družbenopolitičnih organizacij. ŽELIJO VKLJUČITI ČIM VEČ MLAJŠIH KMETIC v pospeševalni službi za delo s kmečkimi ženami, ki dela v Obdravskem zavodu za veteri- narstvo in živinorejo Ptuj že nekaj let. si v zadnjem času zelo prizadevajo, da bi v aktive kme- čkih žena vključili čim več mlaj- ših kmctic. Terezija Mcško. p<,)- spcšcvalka. namreč ugotavlja, da ic teh premalo. ndo je najbolj intenzivno v /imskcm času. Takrat se vrstijo ra/ni tečaji, predavanja, seminar- ji: strokovne ekskiarzije in razsta- ve pa pripra\ljajo v priletnem času. Lani so izvecMi 180-urni turistično gospodinjski ' tečaj. 3' kuharske »tečaje, več .zanimivih ra/stav po aktivih; s^ddovali pa so tudi v akciji Halo>kl'ga bisera »kaj so kuhale naše babice«. Omenili pa volja še si>dclovanje z aktiv 1 kmečkih žena dosedanjih D/iroma ptibratenih občin, k^n jc povedala Terezija Meško. .so lani izvedli tudi 11 enodnevnih stro- kovnih ekskurzij, obiskali pa so tudi Sirogojno Podobne aktivno- sti pripravljaj!) v pospeševalni službi ludi za kmečke žene iz 4>rmi>ške občine. ludi v letošnji zimi izvajajo redni pa>gram izobraževanja Obisk je že po običaju zelo dober. MG EDNIK - 21. marec 1985 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 Lojze Briški v zdravstvenem centru ^lan predsedstva SRS Lojze Briški je v sredo. L3 marca, obis- Zdravstveni center dr. Jožeta potrCa v Ptuju m se zadržal s.širšim vinjstvom delovne organizacije v jaljšeni razgovoru o aktualnih problemih ptujsko-ormoškega zdravstva, dotaknil pa se je tudi nalog Zveze komunistov pri iz- vedbi sklepov 16. seje CK ZKJ. Predstavniki delovne organi- zacije m zdravstvenih temeljnih ^,rganizacij so gosta sezna- nili z razvojem centra v izteka- u)čem se srednjeročnem obdobju ter načrti do leta 1990. V razgo- voru, v katerega so se vključili tudi funkcionarji ptujske občine, so izpostavili skrbi in predloge o za- gotavljanju sredstev za nujne po- sodobitve prostorov genekološ- Ico-porodnega oddelka, dispan- zerjev in objekta energetike ter o prizadevanju delavcev ZC, da bi ludi v Ptuju del sredstev IIL občinskega .samoprispevka na- menili za zdravstvo. (ilede povezovanja zdravstva v l\>dravju. ki je v tem trenutku aktualno tudi zaradi Družbenega dogovora o samoupravni organiziranosti zdravstvenih de- lovnih organizacij, so predstavili načrte o vključevanju Zdravstve- nega centra in Združenih lekarn, kot ene delovne organizacije, v SOZD zdravstva v Podravju. Pn tem ni.so zamolčali dilem, ki se ob tem porajajo. Lojze Briški, kije tudi član CK ZKJ, je m^enil, da so razmišljanja in načrti o razvoju Zdravstvenega centra, tako glede prostorov, opreme, kadrov in povezovanja, realni in optimistični, da pa mo- rajo pri reševanju nakazanih problemov upoštevati možnosti gospodarstva, torej predvsem ra- čunati na lastne sile. V zaključni besedi je orisal še vsebino in po- men sklepov 16. seje CK ZKJ in za delo družbeno-političnih orga- nizacij. menil, da je spodbu- dno to. da v analizi porajajočih problemov znajo videti in doseči tudi rešitve. MJ S pogovora v zdravstvenem centru Mladina ne počiva Člani predsedstva občinske konference mladih v Ptuju so se v petek, 15. marca, sestali na razširjeni seji skupaj s člani sveta za vzgojo in izobraževanje, ki deluje pri predsedstvu. Prav zaradi tega so največ besed namenili vsebini samoupravnega s,oorazuma o štipendiranju. Predstavnik občinske skupnosti za zaposlovanje jih je seznanil s spremembami in nasploh z vsebino omenjenega predloga samoupravnega sporazuma, s cenzusi in podobno. Člani predsedstva so med drugim menili, da je v bodoče treba omogočiti osnovnim organizacijam, od koder je posamezni prosilec za štipendijo, da imajo določen vpliv pri ugotavljanju možnosti za dodelitev štipendije. Dogovorili so se tudi za enotno akcijo do zaključka javne razprave o vsebini omenjenega sporazuma. V nadaljevanju seje so razpravljali o možnostih za ustanovitev študentskega servisa v Ptuju. Družbeno politične organizacije v občini dajejo vso podporo tej akciji, predstavniki občinske konference mladih pa se dogovarjajo s študentskim servisom iz Maribora za najprimernejšo obliko enote servisa v Ptuju. Za prostor so že določili Klub mladih, kjer je potrebno čimprej urediti telefonski priključek. Če bodo dogovori potekali brez večjih težav, potem bi lahko pričela enota servisa v Ptuju z delom že v maju. Po tem ko so analizirali potek minulega seminarja za mladinska vodstva in poročilo kadrovske komisije so opozorili mlade iz osnovnih organizacij, da pričnejo z zbiranjem kandidatov za srebrni znak ZSMS, priznanje občinske konference. Ko smo že pri aktivnosti mladih, naj dodamo, da so v ponedeljek, torek in sredo v Klubu mladih v Ptuju potekali posveti predsednikov osnovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja, iz krajevnih skupnosti (v torek) in iz združenega dela (v sredo). Na omenjenih posvetih so razpravljali o problematiki s posameznih področij dela, osrednji del posvetov pa je zajemal seznanjanje mladih z nalogami v pripravah na volitve v prihodnjem letu. M. Ozmec DO KONCA PRVEGA DELA ŠE TRI SREČANJA Kljub nekaterim tehničnim težavam (telefonske linije s stu- diem) lahko rečemo, da poteka naš kviz znanja STIRIDESET- LETNICA OSVOBODITVE PTUJA dobro in brez večjih težav in temu primeren je tudi odmev med poslu.šalci, zlasti pa v šolah, ki bodo v prvem krogu tekmovanja še nastopile. Nastalo je takorekoč pravo tekmovalno vzdušje, upa- mo pa tudi. da prek njega naš ustrezni prispevek k praznovanju letošnjih jubilejev, zlasti pozna- vanju polpretekle zgodovine na- šega območja. Doslej so se pomerile šole iz Podlehnika. Žetal. Franc Osojnik Ptuj. Cirkovc. Boris Kidrič Kid- ričevo in Cirkulan. Z boljšim rezultatom so se v nadaljevanje tekmovanja uvrstile ekipe iz šol Franc Osojnik. Podlehnik in Že- tale. V petek in v torek so tekmo- vale še šole iz Dornave. Gorišnice. ■Majšperka in Ivan Spolenak iz Ptuja, zmagali pa sta ekipi iz Dornave in Ivan Spolenak. Naslednji pari. tekmovanje je vsak torek in petek od 16. do 17. ure. so še: Tone Žnidarič. Ptuj —Juršinci.'Videm—Destrnik in Grajena—Olga Meglič. Ptuj. rnš Mladim v Gorišnici in številnim poslušalcem pri radijskih sprejemnikih je spregovorila tudi Fanika Vauda, članica strokovne komisije. Foto: S. KOSI KURIRČKOVA POŠTA PO PTUJSKI OBČINI Ob letošnjih jubilejih zmage nad fašizmom bo tudi pot kurirčkove pošte obeležena v znamenju vseslovenske akcije pionirjev, ki na svoj. neposre- den. način prispevajo, da se iz leta v leto prenašajo tradicije narodnoosvobodilnega boja, zlasti trstega dela. v katerem so tudi najmlajši branilci svobode in neodvisnosti prispevali svoj veliki delež. štajerska proga »S« se je začela 4. marca v Ormožu, pionirji iz ptujske občine pa jo bodo sprejeli od mladih nosilcev od Lenarta. Tako bo prva večja slovesnost, v ptujski občini pred podruž- nično šolo v Vitomarcih L aprila ob 11. uri, nato pa bodo mladi kurirčki krenili po skrivnih poteh, kot smo jih obeležili na priloženi skici: Letošnja zaključna in obenem največja sloves- nost i50 4. aprila v Majšperku, naslednji dan ob. desetih pa jo bodo žetalski pionirji predali nosil- cem iz občine Šmarje pri Jelšah. rnš PRH) ŠTIRIDESETIMI LEn Izvolili SO nov odbor O F Franca Belšaka-Simona je smrt njegovega sina hudo prizadela, toda ni obupal. Sam opisuje, da je prišel v okrajni Center, ki je bil takrat v Roči- cah pri Zetalah. ,,Tu sem srečal Sergeja Kraigherja. Izrekel mi je sožalje in povedal sklep oblastnega komiteja, da prevzamem za sinom dolžnost se- kretarja ptujskega okrajnega odbora OF in komiteja KPS" pravi Simon v svojih spominih in nadaljuje: ,,Sprejel .sem odgovorno dolžnost z nezaupa- njem vase in v svoje sposobnosti. Bil sem le kmet. Vendar sem sprejel, kar mi je naložila Partija in predano izvrševal nove naloge." Nekaj tednov za tem, 23. marca 1945 je bila na Kočicah seja okrajnega odbora OF Ptuj. O tej seji je ohranjen zapisnik, tipkan na treh straneh pi- sarniškega papirja. Sejo je vodil sekretar Simon. Iz njegove vsebine je podrobneje razviden položaj, ki je bil takrat na našem območju, zato za- pisnik povzemamo v celoti. Na sejo so prišli razen Simona še Srečko, Boža, Mira, Ivica, Franc in Branko. Izvolili so nov odbor OF in si porazdelili delo. Simon je ostal se- kretar, agitacijo in propagando je prevzel Srečko, finance Mira, raziskova- nje zločinov Franc, zdravstvo, socialno skrbstvo in Rdeči križ Jože, skrb za ZSM je prevzela Vida, skrb za SPZZ (Slovensko protifašistično zvezo že- na) Sonja, vojni referent pa je postal Marko. Na sestanku so govorili o beli gardi, o pripravah za splošno mobiliza- cijo in o razpoloženju ljudi do OF v okraju. Konspiracija je še potrebna, ker poskuša sovražnik z zvijačami odkriti bojevnike za osvoboditev. Bela garda pomaga Nemcem predvsem na Dravskem in Ptujskem polju, manj v Halozah. Med belo gardo so skrivači in derzerterji NOV. Ti so zakrivili tudi ptujske racije, ki sedaj že ponehujejo. Belogardisti so skupaj z gesta- povci plenili po hišah na Ptujskem polju, posilili nekaj deklet, na tiste, ki so pobegnile pa so celo streljali. V okraju je veliko skrivačev, ki so se ustra- šili nemških hajk in pristopili v NOV. Med njimi so derzerterji iz nemške vojske. Skrivači so žalostni pojav, proti temu moramo odločno nastopiti. ČLANI SO POROČALI O SVOJEM DELU V OF Simon je povedal, da je imel sestanek z Božo in s petimi drugimi akti- visti, sekretarji vaških odborov. Zveze s Hrvaško ni dobil, ker so se vojaške enote pomaknile drugam. Nabral je 2123 RM (Reichmark) prostovoljnih prispevkov in 60 RM posojila in pridobil legalce v Budini za zbiranje po- trebščin za tehniko. SrečJco je poročal o mitingu, ki ga je priredil v Peklači (zaselek v Koči- cah). Pri Lovrencu je bil sestanek OF, na katerega je prišlo šest članov. Vo- dil je tudi sestanek v Apačah in imel politično uro na 8. TV postaji. Obiskal je sekretarje petih odborov in kontroliral delo v centru. Boža je povedala, da je pregledala delo odborov ZSM in OF v Sp. Ha- lozah, da pa na sestanke niso prišli vsi povabljeni. Na Ptujskem polju je obiskala odbore OF in osem sekretark ZSM. Prirejala je tudi mladinske se- stanke. Delovni pogoji niso lahki. Po ravnem se lahko gibljejo le aktivist- ke, seveda v civilni obleki, tovariši pa le v hribih. O delu Osvobodilne fron- te v Ptuju ni pravega pregleda. H koncu je Boža omenila, da zahteva ljud- stvo likvidacijo nekaterih izdajalcev. Don je poročal, da so Nemci v Ptuju na veliko aretirali pripadnike OF. Ivica je povedala, da je sklicala enajst sestankov ZSM v Zavrču, enega s SPZZ in enega s sekretarji odborov OF. Aktivistka Milena je prevzela v skrb ZSM (Zvezo slovenske mladine). Marko je hodil po terenu s tov. Si- monom in pomagal urediti nov bunker. DOBRI GOSPODARSKI USPEHI Gospodarski uspehi so od zadnje seje kar povoljni. Zgradili so skupaj 3 bunkerje, zbrali 200 kg masti, več usnjenih podplatov in precej perila. Pet vasi na Dravskem polju je prispevalo 700 kg hrane, prav toliko, kolikor so določili na zadnji seji. Zbrati morajo še 3 tone žita, 4 tone krompirja in 200 kg fižola, dobaviti 5 svinj in eno govedo. V zalogi je 150 kg masti in 600 kg ržene moke. Vsaka vas na Dravskem polju naj da 500 kg hrane. Doslej so zbrali 9.365 RM, izdali pa 3.970 RM, v blagajni je 5.395 RM. Ljudje so prostovoljno prispevali 4.516 RM, za 3% posojilo pa vplačali 4.060 RM. Pet partizanskih družin je dobilo podporo v znesku 570 RM za 22 družin- skih članov. Vsak aktivist naj bi do prihodnje seje nabral ICKK) RM prosto- voljnih prispevkov. Za naprej je treba takoj izbrati po vaseh zaupnike za razpečavanje ti- ska, ki naj bi ga hitreje razdeljevali kakor doslej. Na koncu čitamo v poročilu, kako so si člani odbora razdelili terensko delo po okraju. Srečko bo delal pri Vidmu, Mira tia Ptujski gori, Ivica in Manja v Srednjih Halozah, Boža v Zgornjem delu Dravskega polja, Franc v Spodnjih Halozah in Simon v Gornjih Halozah. Do prihodnjega sestanka mora vsak aktivist poživeti delo šestih vaških odborov in sestaviti še nov odbor. Zapisnik je podpisal sekretar Simon. MORALA NARODNO OSVOBODILNEGA BOJA v okviru Oddelka ZK šole socialističnega samoupravljanja občine Ptuj je bila v torek, 12. marca razprava o morali narodno osvobodilnega boja pri nas. Za uvod v razpravo sta poljudno, doživeto in s številnimi lastnimi doživljaji podkrepljeno spregovo- rila Maks Gašparič, predvojni komunist in prvoborec na mari- borskem območju, sedaj stanujoč v Rušah in Karel Zmavc, borec Kozjanskega odreda, v katerem je napravil pot od borca do komandanta odreda. V razpravi so sodelovali tudi člani predsedstva občinske organizacije ZZB NOV Ptuj. Nad 30 slušateljev šole in nekaj drugih vabljenih je z zanimanjem sledilo pripovedovanju prvoborcev o značilnostih našega narodno osvobodilnega boja, izredni mora- li, disciplini, zavesti in tovarištvu borcev — partizanov. Spregovorila pa sta tudi o najbolj žalostnih primerih iz naše zgodovine, o primerih izdajstev ter belogardi- stičnega in domobranskega služe- nja najbolj zločinskim enotam in namenom okupatorja. Najhujši zločin v vsaki družbi je izdajstvo lastnega naroda, zato tudi pri nas nikoli ne more in ne sme biti spra- ve s tistimi zločinci, ki so imeli s slovensko krvjo, krvjo svojih bra- tov in sester oblite roke! Poudarjeno je bilo, da vsi, ki se vključujejo v raziskave in osvet- ljevanje dogodkov iz tistih težkih dni naše zgodovine, se morajo zavedati, da je bil naš naro- dnoosvobodilni boj, naša socia- listična revolucija in pozneje graditev samoupravne Titove Jugoslavije, edinstvena v svetu. Brskanje po preteklosti, iskanje ra/nih napak, ki so se tudi dogaja le, nc sme in ne more v mladih rodmih /iimeglili in razvrednotili vdičine našega narodnoosvobo- litincea boja. FF Maks Gašparič in Karel Žmavc v delavskent dc-KVf. nj';?^ Krambergerja ^ Ptuju K ):M.O/moc 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 21. marec 1986 - TEDNIK Dober den! KokUen dober den, če pa gnes v pondelek 18. marca gdo van jaz črno na helen loto pismo pišen, sneg gre. Zdaj pa je tudi meni že zadosti loie zime. saj v gorici trseki zovejo k ohrezovoji, treholo hode drevje spucati no tak po malen tudi na njiva iti. Pa zadosti o vremeni. Moren van povedati, da sen to ob kunci prejšnjega tjedna z našin društvom upokojencov v Planici bij a. Saj vete tan kak so s smučami skokali skoro 200, metrov daleč. Tudi naši tekmovolci so dobri bili no drgoč dokozali, da smo pač Jugoslovani dobri povsodik tan ge je treba navzdoj pelati ali pa skočili. Meni pri letošnji Planici edino to ne gre v glavo zakaj poleg deviznega skakalca Tomaža DOLARA nesmo še kokšnega DIN ARA v reprezentanco vključili. Te bi šele vidli svetovni rekord padanja v globino. A H pa če bi naše CENE v Planico spustili. To hi hija hec no rekord za rekordon. CENE Jugoslovankovič bi čista zagvišno prek 200 metrov zajadra no najbrž na glovah množice ohisko- volcev parkira. Ker pa omenjenih naših neje bilo poleg, nan je lehko tisti leteči Finec Mati Nikenen pokoza kak se do s 55 kilami žive teže 191 metrov daleč leteti. Strokovnjoki provijo, da je tistih 55 kil idealna teža za smučarske polete. Če je to resen tak, te bomo meli pri nas čedalje več smučarskih letakov, saj se Udje že trenirajo na (prisilne) shujševalne kure. Pa ne na tiste kure, ki po dvorišči razkoplejo no jajca nesejo. Tej ko za gnes. Vidite, da sen čista skakalno razpoloženi. Samo moja Mica od toga nede nibenega haska mela. Te pa srečno za gnes. Pišite mi kaj na uredništvo Tednika (za Lujzeka). Srečno pa ne za večno. Tak smo včosik rekli. Pa naj še jaz gnes lak zaklučin. Vaš Lujzek. Kje bo avtobusna postaja v Cirkulanah? Komisija, ki je bila sestavljena iz strokovnjakov za prometno varnost občine Ptuj, je predlagala in določila avtobusno postajo Cirkulane. In sicer spodaj ob cesti, ki pelje iz Pristave proti Cirkula- nam (blizu Bračičeve hiše). Takoj se postavi vprašanje ali je nova lokacija za avtobusno postajo p)ovsem v redu? Jasno je, da na sedanjem mestu ne more biti predvsem iz varnostnih razlogov (prevoj ceste, zapora cestišča itd.). Vendar,pa iz čisto praktičnih in življenjskih razlogov ne bi smeli preveč iz centra Cirkulan. Menim, da bi bilo mnogo bolje, cenejše in racional- nejše. postajo določiti tako, kot jo tudi mnogi Cirkulančani sami predlagamo. Morda bi tudi ustrezala varnostnim predpisom. Za smer iz Cirkulan bi naj bi bila nasproti trgovine MIP, za smer proti Cirkula- nam pa pred pošto, kar je tudi zelo pomembno in praktično. Vsi, ki imajo še boljše predloge, naj jih takoj sporočijo krajevni skupnosti Cirkulane. da bodo lahko na odločbo prometne komisije podane ustrezne spremembe ali pripombe. Janez Korenjak Mimedseboj v želji preveriti izhodišča nadaljnjega razvoja kulture so organi skup- ščine občinske kulturne skupnosti pripravili dva razgovora. Usmeritev z^- nju jim je dal tudi Koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike, družbenoekonomske odnose in družbeni plan pri OK SZDL. Tako so na prvi razgovor povabili gostinske in trgovske OZD, ki imajo od kulture ,.gospodarsko korist", kot navaja v svojih stališčih prej omenjeni koordi- nacijski odbor. Rezultat? Nobenega od teh, ki bi naj imeli korist, ni bilo. V čigavem imenu torej usmeritev enega od organov frontne organizacije? Ali? Je nadaljnji razvoj kulture za vabljene OZD res nekje na robu njiho- vih interesov in lastnega razvoja? 35.275 obiskovalcev, kolikor jih je lani obiskalo muzejske zbirke, očitno ni /.animivih za trgovce in gostince, če- prav jih večina ni odšla iz Ptuja žejna, lačna ali brez spominka. Ptujske krajevne skupnosti, ki so bile vabljene na drugi razgovor, so pokazale večji interes. Predstavniki šestih od enajstih mestnih krajevnih skupnosti so soglasno pritrdili razvojnim usmeritvam kulture, hkrati pa se čudili, da jih o problemih, ki so tudi njihovi, kot so ugotovili, ni nihče obvestil. Kritično so izpostavili, da funkcionarjev občinske kulturne skup- nosti doslej k njim ni bilo. Nobenega dvoma ni, da je to res. Res pa je tudi, da v vsaki krajevni skupnosti dela delegacija, ki delegira svoje delegate v zbor uporabnikov skupščine občinske kulturne skupnosti. Več kot očitno je torej, da deluje mimo krajevne samouprave, če sploh deluje. Namen tega sestavka ni, da bi iskali krivca za ugotovljeno stanje, ki pravzaprav ni nič novega. Ker pa so pred vrati volitve, je prav, da se iz izkušenj obstoječega sta- nja kaj naučimo. Kako zastaviti nadaljnje izvajanje delegatskega sistema? V vseh okoljih ugotavljamo, da je nekaj narobe, da delegacije ne delajo, da o konferencah delegacij sploh ne govorimo, da povratnih informacij ni, da smo v skupščini interesne skupnosti za program, na zboru delavcev pa proti prispevni stopnji, da razpravljamo le o odločitvah, ki jih pripravlja ,,ne- kdo" zgoraj in tako nimamo vpliva, da so programi le želje izvajalcev, da smo premalo informirani, hkrati pa so gradiva preobsežna, da odločamo le o formalnih zadevah brez vsebine in še bi lahko naštevali slabosti, ki so zla- sti v tem času zaostrenih pogojev gospodarjenja še posebej izpostavljene. Se je čas, da damo delegatskim odnosom novo vsebino, da se ne bomo čez štiri leta ponovno ubadali" z istimi problemi. Zakaj, novi delegati in funkcionarji sami po sebi še niso porok za boljše delo, če bo v odnosih uveljavljanja svobodne menjave dela le to novost. Nataša VODUSEK SMERNICE ZA DRU2BENi PLAN OBČINE PTUJ Vsega ni bilo moč upoštevati O osnutku smernic za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—90 je tekla ^roka javna razprava, ki je bila končana 25. februarju. V tej razpravi so bile dane ^eviine ustne in pisne pripombe, dopolnitve in predlogi. Vse to je najprej občinski komite za družbeni razvoj in planiranje skrbno preučil, nato pa še izvršni svet SO l*tuj. Na podlagi tega je bil pripraTljen predlog Smernic, o katerem bodo delegati zborov skupščine občine Ptuj sklepali na današnji seji. V obrazložitvi predloga pa je podrobneje nav^eno, katerih predlogov in zakaj ni bilo moč upoštevati. Iz tega na kratko povzemamo: Na zborih občinske skupščine m njegovih delovnih telesih je bilo dano tudi nekaj takih pri- pomb. ki ne spadajo v smernice ali pa niso dovolj konkretne, in to: — z gradnjo zdravstvene am- bulante v Kidričevem naj bi v skladu z dogovori začeli še v letošnjem letu. torej še v tekočem srednjeročnem obdobju, zato v smernicah za naslednje srednje- ročno obdobje tega ni potrebno navajati. — ni bila upoštevana pripK^m- ba. da reorganizacija samouprav- nih interesnih" skupnosti predol- go traja, ker iz pripombe ni razvidno ali se to nanaša na SIS družbenih dejavnosti ali mate- rialne proizvodnje. — kako bo v bodoče izgledala stanovanjska gradnja na območ- ju Ptuja, ko bo urejeno ogrevanje s plinom, je lahko odgovor kratek: to pomeni izboljšanje stanovanjskega standarda in zmanjšanje onesnaževanja oko- lja. — da v smernicah niso oprede- ljene investicije na področju družbenih dejavnosti, je treba povedati, da so le-te opredeljene v analizi razvojnih možnosti za obdobje 1985—1990, podrobneje pa bodo opredeljene v družbe- nem planu občine in dogovoru, ko bodo interesne skupnosti skozi faze usklajevanja dogovori- le možno.sti pokrivanja investicij in jih vnesle v osnutke samou- pravnih sporazumov SIS za ob- dobje 1986-^0. — posodobitev prodajalne v Destrniku bo opredeljena v plan- skih dokumentih trgovske delo- vne organizacije in krajevne skupnosti, zato v smernice ne spada. — modernizacija regionalnih cest Ptuj-Juršinci-2ihlava in Majšperk-Stoperce v smernicah ni zajeta, ker Republiška skup- nost za ceste in Skupnost za ceste občine Ptuj še nimata izdelanih usmeritev glede modernizacije posameznih odsekov. Na seji koordinacijskega odbo- ra za usmerjanje razvojne politi- ke. družbenoekonomske odnose in družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL Ptuj so imeli prav tako precej takih pripomb, ki niso bile upoštevane: — opredelitev neposredne svo- bodne menjave dela na vseh področjih morajo zapisati sa- moupravne interesne skupnosti v svojih planskih dokumentih. — za katere dejavnosti in programe je možno vključevati samoprispevek, to je treba naj- prej uskladiti pri teme^nih nosil- cih planiranja in vnesti v njihove planske akte, nato pa v dogovor in v družbeni plan občine. Obrazloženo je tudi, kaj je mišljeno v smernicah pod bese- dami »celovite in medsebojno povezane programe«. To pome- ni, da morajo biti upoštevani vsi viri: prispevne stopnje, solidar- nost in neposredna menjava dela, zlasti pri investicijah pa je treba načrte medsebojno Dovezp- vati. ne pa načrtovati po svoje in zagovarjati le lastne interese. Na občinskem svetu ZSS Ptuj so prav tako dali Številne do[X)l- nitve in pripombe. Med njimi ni bilo moč upoštevati predloga za 5-odstotno rast družbenega proizvoda, ker je strokovna služ- ba ponovno preverila pri OZD, ki imajo največji vpliv na rast proizvodnje in ugotovila, da je pričakovati le že predvideno 4,5 % rast industrijske proizvod- nje in 4,2 % rast kmetijske proiz- vodnje. V strukturi družbenega proizvoda je leta 1983 znašal delež teh dveh dejavnosti 60.1 %. zato ni realno pričakovati, da bi lahko bi! družbeni proizvod višji, povrh tega pa je v drugih dejav- nostih v strukturi družbenega proizvoda predvidena celo nižja rast (primer gradbeništvo). Možnosti zaposlovanja ob predvidenem majhnem številu novih delovnih mest so majhne z.ato bi bilo preoptimistično načr- tovati višjo rast zapH)slovanja, saj bi to pomenilo le odraz želja, ne pa stvarnih možnosti. Upošteva- na pa je pripomba, da je treba bolj zaposliti že zaposlene, saj je produktivnost dela razmeroma nizka. V odborih SIS in v krajevnih skupnostih so bile pripombe, da je treba konkretizirati, katerim programom v družbenih dejav- nostih bo dana prednost, vendar to spada v druge planske doku- mente. Prav tako ni bilo moč upoštevati, katere družbene de- javnosti bomo vključevali v pro- stovoljne oblike dela in jih mo- ralno vrednotili, ker bo to zajeto v planskih dokumentih posamez- nih dejavnosti. V razpravah je bilo danih tudi precej takšnih pripomb, ki so bile zajete že v osnovnem besedilu smernic, zato je razumljivo, da jih ni bilo moč še ponavljati. Prav tako tudi ni bilo moč upoštevati tistih pripomb, ki so bile premalo konkretne ali pa so le f)olemizira- le z besedilom v osnutku. FF Stališča o delu upravnih organov Zborom skupščine občine Ptuj so vsi upravni organi ptujske občine predložili v razpravo poro- čila o svojem delu v letu 1984. Iz vseh poročil izhaja, da se je delo odvijalo po prej sprejetih progra- mih. O poročilih je podrobneje razpravljal tudi občinski izvršni svet in sprejel stališča, ki jih v povzetku objavljamo. Iz poročil izhaja, da so upravni organi svoje naloge opravili v skladu s potrebami na področjih delovanja, za katera so organizi- rani. Pri tem so navedli tudi probleme, ki po njihovi oceni pomenijo težave, ki jih ovirajo pri izvajanju njihovih nalog. Pri tem pono/no poudarjajo izdaja- nje novih predpi.sov, katerih izvajanje zahteva dodatno admi- nistrativno delo, razne občasne akcije, kot je izdajanje osebnih izkaznic do določenega roka, delitev bencinskih bonov, težave pri kadrovskih zadevah na po- dročju SLC. velike naloge in potrebe po usklajevanju pri načr- tovanju obrambnih priprav ob ugotovitvi, da .so posamezni or- gani načrtovalcev, ki so odgovor- ni za te priprave, premalo vklju- čujejo v razreševanje zadev. Prav tako izhaja iz poročil, da bi bilo delo upravnih organov lahko boljše in bolj dosledno, če bi bilo več sodelovanja med upravnimi organi in drugimi organizacijami in skupnostmi. Vsi upravni organi v enaki meri poudarjajo kadrovske težave po- vezano z ustreznejšo in racional- nejšo organiziranostjo upravnih organov. Ob tem opozarjajo na težave pri pridobivanju strokov- nega in kreativnega kadra glede na splošno znano dejstvo zaosta- janja osebnih dohodkov v upravi za tistimi v gospodarstvu. Kolegijski upravni organi so pri vodenju prišli do veljave, in opravljajo svojo vlogo, prav tako pa so bili v letu 1984 dejavni družbeni sveti, ki so ustanovljeni za področja dela upravnih orga- nov. Posebej je poudarjena po- treba po odločanju na podlagi ekonomskih argumentov in uve- ljavitev usklajevanja opravljanja upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov in je potrebno organizirano sode- lovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi organi SIS. Vprašanja glede vloge izvršne- ga sveta in kolegijsko vodenega upravnega organa na komiteju za družbeno ekonomski razvoj in planiranja po ugotovitvah niso realna, saj mora izvršni svet. kot izvršilni organ skupščine, poleg ekonomskih argumentov upošte- vati tudi politične argumente in skozi to zagotavljati reševanje zadev, ki so splošnega pomena. Pogojenost usklajevanja skupne porabe na ravni izvršnega sveta pa v celoti izhaja iz odgovornosti tega organa za usklajenost gibanj na tem področju. Izvršni svet tudi ocenjuje, da v delu s skupščinskimi odbori ni bilo težav, saj so bila v večini primerov upoštevana staUšča odborov pri dokončnem obliko- variju aktov, predlogov in poročil za delo zborov. Če v posameznih primerih do tega ni prišlo (zim- ska služba, .šolski okoliši), so zbori tehtno odločali in tudi zavrnili posamezne akte. Iz tega izhaja, da izvršni svet ni vodil postopkov tako, da bi negiral predloge in stališča odborov. Nerešena vpra.šanja na po- dročju kadrov, sistemizacij, na- grajevanja po delu, prostorskih pogojev so delno pogojena z veljavno zakonodajo, delno pa tudi z drugimi omejitvami, ki imajo glede na sistem državne uprave, vpliv na samoupravlja- nje. nedorečeni si.stemi zagota- vljanja sredstev za delitev po delu. pomanjkanje sredstev in druge ovire. Stalno je prisotno omejevanje možne rasti splošne porabe, in- deksiranje rasti možnih sredstev za delo upravnih organov in njih delovnih skupnosti, neupošteva- nje predlogov za spremembo predpisov na področju organizi- ranosti, vse to se odraža tudi na delu upravnih organov, kjer so posledica takšnega stanja najbolj vidne. Izvršni svet ugotavlja, da je delež splošne porabe v družbe- nem proizvodu občine v letih 1978-1983 padel iz 2.97% na 1.66 %. Sočasno s padanjem ude- ležbe splošne porabe v družbe- nem proizvodu je vidno tudi upadanje števila zaposlenih od 234 v letu 1982 na 226 v letu 1984. Pri tem so upoštevani tudi pripravniki in delavci, ki nado- meščajo odsotne. To pomeni, da so upravni organi v tem času zmanjševali zaposlovanje do te meje, da v nekaterih primerih že nastajajo problemi pri reševanju določenih nalog. Na podlagi teh ugotovitev je izvršni svet predlagal zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednja stališča: Upravni organi morajo opra- vljati svoje temeljne funkcije tako, da bodo v skladu z naloga- mi pokrivali področja svojega delovanja v celoti. Ob tem so dolžni zagotoviti, poleg ustavno- sti in zakonitosti svojega dela, tudi učinkovito delovanje dele- gatskega skupščinskega sistema in zadovoljiti potrebe združene- ga dela, delovnih ljudi in obča- nov. Upravni organi so skupaj z izvršnim svetom dolžni de ovati na izvajanju stabilizacijskega programa in drugih ukrepov, ki so potrebni za nadaljnji razvoj družbenopolitične skupnosti. Morajo tudi tvorno sodelovati v pripravah in izvedbi nalog, ki so potrebne za uresničitev smotrnej- še organiziranosti uprave v skla- du z usmeritvami skupščine SR Slovenije in to v časovno določe- nih rokih. Poudarjeno je tudi, da morajo upravni organi krepiti podružb- Ijanje svojih funkcij in biti nosilci nalog na področju družbenega sistema informiranja, ki je osno- va za delegatsko odločanje, pp Včeraj že osma predstava Via Male Lelošnja jubilejna predstava režiserja Petra Maka. ki jo je pripravil ob svoji' 75-lelnici. si dokaj u^pe^no utira pot med liubitel)i gledališča, zlasti tistimi, ki imajo rajši preverjena m takorekoč gledališko preiikuSena odrska dela. in Via Mala Johna Knittla gotovo sodi med tiste tekste, ki jim zlasti nekoliko starejša generacija rada prisluhne. Doslej so se Ptujčani predstavili tudi v Slovenski Bistrici in v Poljčanah. v programu pa imajo še Veliko Nedeljo. Gorišnico in Ljutomer, poleg včerajšnje predstave v ptujskem gledališču pa še nastop na občinskem srečanju gledaliških skupin. Prav za to srečanje pa letos ne kaže najboljše. Na seji gledališke komisije pri občinski zvezi kulturnih organizacij v Ptuju so se dogovorili, da bo letos temeljita selekcija in da bo na občinsko srečanje v Ptuju uvrščenih največ pet najboljših predstav, vključno s ptujsko in grajen.sko. ki sodi med najboljše, morda je celo najboljša v tej sezoni. mš Letos že 600 članov Ob koncu preteklega leta je imelo obrtno združenje Ptuj že 540 članov, do konca leta pa bi se naj število povzpelo na 6(X). Nove redne obrtnike bodo pridobili iz vrst popoldanskih obrtnikov. Lani je bilo v poprečju 200 teh obrtni- kov. vsaj polovica pa ima pogoje za redno obrt. Število obrtnikov se ne zmanjšuje zaradi upt^kojitve. ker so povsod našli nove nosilce obrti. Pri usmerjanju v redno obrt bodo tesno sodelovali z upravo za družbene prihodke. Se naprej pa bodo krepili sekcijsko delovanje Pri združenju bi naj v bodoče delovalo 14 sekcij. Poleg tega. da bo letos pričel z delom računovodski servis, bodo ustanovili 5e hranilno kreditno službo za potrebe obrtnikov. Prvega julija letos bo potekel dodatni prispevek, ki ga obrtniki plačujejo v višini 2.5 odstotka od dohodka. Izvršilni odbor je mnenja, da bi prispevek plačevali tudi v bodoče in zbrana sredstva namenili za potrebe hranilno kreditne službe, ki bi jo obrtno združenje organiziralo prek ene izmed bank. Sredstva pa bi obrtniki uporabljali za kratko- ročne in dolgoročne kredite. Že v aprilu čaka obrtno združenje odgovorna naloga pri organizaciji turističnega tedna. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi priložnostno razstavo izdelkov domače in umetne obrti. Pri tem računajo na sodelovanje Zveze obrtnih združenj Slovenije. Izvršilni odbor združenja je pred kratkim imenoval tudi predsednike komisij za opravijanje izpita pripravništva. Prvi pripravniki so izpit uspešno opravili. MG f CDNIK - 21. marec 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Specializirane gasilske enole so v lanski vaji ob 300-letnici velikega požara v Ptuju (^pravile najle/jo nalogo. Člani GI) Ptuj v svečanih uniformah, skupaj z gosli i/ pobratenih in sosednjih gasilskih društev, zbrani na 115. letni konferenci v prostorih doma gasilcev v Ptuju Ptujski gasilci vse uspešnejši s 115. redno letno konferenco članov pro- stovoljnega "lasilskega društva Ptuj so v soboto, 16. marca, tudi zaključili z letnimi konferenca- mi, oziroma občnimi zbori gasilskih društev. Kot je povedal predsednik GD Ptuj, Stjepan Canačič, so v društvu zadovoljni z gasilsko tehnično opremo, ki jo imajo na voljo. V lan- skem letu so jo obogatili z izredno pomembnim gasilskim vozilom z visokotlačno črpalko, žal pa pogrešajo daljšo pnevmatsko lestev 7J& reševanje iz višjih nadstropij. V požaru na Ziherlovi ploščadi in v vaji ob 300-letnici velike- ga požara v Ptuju so namreč ugotovili, da seda- nja lestev ni učinkovita. Tako so že pričeli z ak- cijo za zagotovitev denarja; nova pnevmatska lestev namreč velja precej, zato so prepričani, da se bodo sisu za varstvo pred požari priključi- li s prispevki tudi v ptujskih krajevnih skupno- stih. Novost v GD Ptuj je tudi samostojna 7-član- ska potapljaška enota, ki deluje v okviru občinskega štaba za civilno zaščito. S to enoto bodo ptujski gasilci nedvomno še bolj učinkoviti in pripravljeni za najtežje posege tudi v vodi. Posebno pozornost so gasilci posvečali nadaljni krepitvi bratskega sodelovanja s pobratenimi gasilskimi društvi iz Krapine in Kozjega, kar se je še posebej izkazalo na veliki vaji v Ptuju, sodelovanje pa krepijo tudi z vse- mi sosednjimi gasilskimi društvi. Dokaz za to je tudi PlaJceta bratstva in prijateljstva, ki jo je prejelo društvo na lanskih 23. srečanjih. Ko go- vorimo o sodelovanju, je treba še posebej poudariti sodelovanje z vojaško gasilsko enoto iz Garnizije Dušana Kvedra v Ptuju, ki se je v lanskem letu izkazalo na štirih skupnih akcijah gašenja. Vojaški gasilci so se pri tem izkazali z vso požrtvovalnostjo, zato so jim na letni kon- ferenci izročili posebno priznanje. Poveljnik gasilskega društva Ptuj, Janko Šalamun, je v svojem izčrpnem operativnem poročilu med drugim poudaril prizadevanja za pridobivanje novih, predvsem mlajših članov. Trenutno je v društvu 73 operativnih članov, 10 častnih zaslužnih članov, 4 članice, 10 mla- dincev, 20 pionirjev in 7 potapljačev. Pohvalil je vse tiste gasilce, ki so v lanskem letu so- delovali v katerikoli od 36 požarnih ali drugih reševalnih akcij. V vseh omenjenih lanskih ak- cijah je sodelovalo 236 gasilcev, ki so pri tem opravili 24.808 prostovoljnih delovnih ur. Za vse to si naši gasilci pravgotovo zaslužijo iskreno priznanje, saj so noč in dan pripravljeni priskočiti na p )moč. Zato se jim je v imenu ob- čanov, družbeno političnih organizacij in Štaba civilne zaščite SO Ptuj na letni konferenci zah- valil Feliks Bagar. V imenu požarne skupnosti občine Ptuj je gasilce pozdravil predsednik Sta- ne Debeljak, konferenco pa so pozdravili tudi predstavniki gasilskih društev \i Krapine, Kozjega, pred.sednik ZGD Ptuj Heribert Sorec, člani GD iz Pobrežja, Maribora, Lenarta, Le- skovca, TGA Kidričevo, in Podvinc. Med priznanji, ki so jih izročili najzaslužnej- šim gasilcem, velja posebej omenili znački za 50 in 40 letno delo v gasilstvu, ki sta jo od Gasilske zveze Slovenije prejela Alojz Vrabič in Marjan Berlič. M. Ozmec PREDVSEM VARSTVO M ŠELE NA TO VZGOJA PTIC Člani ptujskega društva za varst- vo in vzgojo ptic so sredi februarja na letni konferenci ocenili svoje aktivnosti v minulem letu in ugotovili, da so izpolnili vse zastavljene naloge povsem zado- voljivo, celo aktivnejši so bili kot v prejšnjih letih. Predsednik društva ■Mojz Tovornik je o tem povedal: ,,Mirno lahko rečem, da smo opravili precej dela. Pa naj začnem po vrsti. V začetku lanskega leta so se naši člani udeležili dveh zanimi- vih strokovnih predavanj o pticah v Mariboru. O kanarčkih in papi- gah je predaval znani slovenski ornitolog Marko Prašnikar. Naši člani so si pridobili precej znanja, ki ga bodo tudi koristno uporabili pri svojem delu. Naj dodam, da si sicer pri članih želimo podmladka, predvsem pri rejcih kanarčkov, kjer smo šibkejši kot pri vzgoji papig. Tudi v Ptuju smo pripravili uspešno in zanimivo predavanje šišenskega ornitologa Iztoka Gei- stnerja, ki je v Klubu mladih šte- vilnemu občinstvu govoril o zuna- njih pticah. Ob tej priložnosti smo posameznim šolam izročili tudi knjige Slovenske ptice, ki jim bo pravgotovo služila kot koristni pripomoček pri vzgoji in izobra- ževanju. Tudi na tekmovalnem področju smo bili v lanskem letu zelo uspešni; tokrat bi lahko govorili o največjih tekmovalnih uspehih čla- nov našega društva od obstoja na- prej. Udeležili smo se republiškega prvenstva, oziroma ocenjevanja ptic v Murski Soboti, državnega prvenstvJ^v NiSu, poleg tega pa mednarodnega tekmovanja v Portorožu. Vsa dosežena priznanja 'n pokali so dokaz, da je delo na področju kakovosti ptic izredno napredovalo. To velja predvsem za ^zgojo papig, saj smo pri vzgoji ''anarčkov še vedno nekje na začetku. O posameznih uspehih smo že precej slišali, pa vendar ve- lja tokrat izpostaviti izredno uspešnega člana Dušana Perneka, ki je osvojil naziv šampion v Mur- ski Soboti in Portorožu. Njegovi rezultati vzgoje papig so bili tokrat zares nadpoprečni." Kako pa ste bili zadovoljni s potekom tradicionalne razstave ptic v Klubu mladih? ,,Mislim, da je bila zelo dobro obiskana in še posebej smo veseli, da je na razstavi iz leta v leto več mladih. Poleg zunanjih in notra- njih ptic raznih vrst je bilo na razstavi tudi več izbranih likovnih izdelkov na temo iz življenja ptic, kar je razstavo pravgotovo popestrilo. V prihodnje se bomo zavzeli za to, da bi občanom prikazali' še več zunanjih ptic iz našega okolja." Ali je uspela akcija krmljenja ptic v zimskem času, ki poteka po osnovnih šolah? ,,Med tradicionalne in vsekakor najpomembnejše akcije spada pravgotovo akcija za najboljše krmljenje ptic v zimskem času. Vanjo so vključene praktično vse osnovne šole v ptujski občini. Posam^eznirn šolam smo pozimi izročil' okoli tisoč kilogramov ptičje krme, ki smo jo prejeli od gozdnega gospodarstva Maribor — obrat Ptuj. Ob koncu zime bomo ocenili uspešnost krmljenja na posameznih šolah in najboljši šoli izročili tudi prehodni kristalni po- kal. Sicer pa je v naravi tako in tako naravna selekcija in slabotne ptice same poginejo, če jih hranimo ali ne. Glavni namen te akcije je pritegniti mlade k čuvanju narave in vzgoji ljubezni do nje. Če bomo v tem uspešni, bomo najbolj zado- voljni." M. Ozmec Na lanski društveni razstavi ptic v Klubu mladih je bil obisk zelo dober. (foto M. Ozmec) Letošnja zima pticam ni bila naklonjena (foto S. Brbre) SELEKCIJA TUDI V SVINJEREJI Poročali smo že, da v Obdravskem zavodu za Veterinarstvo in živinorejo uvajajo novo dejav- nosi — osemenjevanje svinj. V lanskem letu je fa dejavnost že kar zaživela in pridobili .so prve Izkušnje in rezultate, ki govorijo v prid uveljav- 'janju tega dela. Tako so v poskusnem obdobju ®^emenili petdeset plemenic, osemenitev je "^Pcla 90 odstotno, kar je več kot so priča- kovali. Nekaj svinj je že prasilo, število pujskov jc gibalo od 8 pa celo do 16. Tudi s tega Vidika je torej osemenjevanje svinj uspešno. Zanimanje rejcev /a to dejavnost Zavoda je Veliko, saj po/najo prednosti takega osemenje- vanja že iz govedoreje. Pri tem jc rnimcmbno, so kakovostni mertasci lahko dolgo v uporabi, kar pri naravnem pripustu zaradi njihove velike teže ni mogoče. V enem letu bo mogoče s semenom enega merjasca osemeniti od 600 do tisoč plemenic, tudi to pa je zelo pomembno za genetsko izboljšanje reje prašičev na našem območju. Prednost osemenjevanja je še v tem, da se opravlja v hlevu, torej niso po- trebni prevozi. Naročila za osemenitev istega dne sprejemajo do 8. ure, vsak dan pa lahko oscrnenijo do pet svinj. Ircnutno imajo pri ptujskem Obdravskem /avodu štiri merjasce, kar zadostuje za obdobje uvajanja dejavnosti. Letos bodo osemenili okoli tistK plemenskih svinj. Zaradi zanimanja, ki so ga vzbudili v mariborskih pa tudi koroških ob- činah, načrtujejo zgraditev osemenjevalnega centra z 20 do 30 merjasci. Seveda pa bodo potrebna za to precejšnja sredstva. Vsaka nova dejavnost zahteva tudi vzgojo strokovnih kadrov, organizacijo dela na terenu in tako naprej. Pri tem imajo veliko pomoč sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ptuj, ki je uvajanje osemenjevanja svinj vključil v svoj program. Vlogo za pomoč so naslovili tudi na podoben sklad mariborskih občin, v teku pa so tudi dogovori z občinami koroškega območja. J. Bračič Za devetnajst oddelkov le osem učilnic »Ko sem bratranca vprašal, kako seje počutil, ko je stopil v telo- vadnico in kako se počuti sedaj, mi je odgovoril: ,Ko sem prvič stopil v telovadnico, sem se znašel med mnogimi orodji, ki jih na Hajdini nismo imeli. Nekateri so bili na njih že zelo spretni, mi pa njim v po- smeh. Zelo mi je bilo neprijetno in včasih meje bilo celo strah stopiti v telovadnico,' Ali bo ludi mene?« — Aleksander Klemenčič. Tako in podobno razmišljajo učenci osnovne šole na Hajdini, ki takorekoč ne poznajo telovadnega orodja in se z njim srečajo šele po osnovni šoli. Hajdinčani pa imajo tudi drugačne prostorske težave v zgradbi, ki je bila zgrajena 1897. leta, čeprav začetek šolstva beležijo v letu 1808. to je pred 177 leti, v sedanji zgradbi pa sO 88 let. »Ta zgradba je bila postavljena za dosti manj učencev, saj je bilo polovico manj šolarjev, kot jih imamo danes. Pouk poteka v osmih učilnicah ali za 388 učencev v šestnajstih rednih oddelkih, v enem (xldelku pi)daljšanega bivanja in v dveh male šole. 2^to ga lahko organiziramo le v izmenah, malo šolo celo v tretji izmeni, da o težavah, ki jih imamo pri organizaciji raznih interesnih dejavnosti, ne govori- mo., ker se morajo učenci vračati nazaj v šolo. Poseben problem pa je seveda telovadnica. Pričakujemo, da bomo dogradili učilnice in telovadnico, saj smo trenutno v akciji, ki jo podpirajo starši in krajani, pričakujemo pa tudi pomoč širše družbene skupnosti,« nam je ob obisku v šoli Hajdina povedal ravnatelj Jože Ekart. In kaj pravijo učitelji, ki se na predmetni in razredni stopnji tako ali drugače srečujejo z omenjenimi težavami? Marija PULKO: »Prav gotovo je delo učitelja na naši šoli zelo težko, zlasti še pri predmetih, ki potrebujejo veliko učnih pripomočkov. Teh nimamo, ker zanje ni prostora, smo pa tudi brez kabinetov. Na5 pouk zato poteka na žalost le s kredo in tablo. Zato so pri pouku fizike, kemije, biolo^je in tehnične vzgoje velike težave, otroci pa prikrajšani za marsikateri ekperiment. Vsi vemo, da se danes borimo za pridnega in delovnega človeka, da želimo otroke vzgojiti v dobre proizvajalce in samoupravljalce z dobrimi delovnimi navadami. Veliko tega pri nas ne moremo narediti. Delavnica ima le 18 kvadratnih metrov talne površi- ne. Brez dodatnih učilnic lega ne bomo mogli bistveno spremeniti. Igranje šaha v razredu ali zgolj sedenje pa tudi ni podobno telesni vzgoji . . .« Irma EKART: »Najbolj nas prizadene to, da so učenci prvih razredov v isti učilnici kot tisti iz višjih. To pomeiii, da stoli in klopi niso prilagojene višinam in starostim. Na nižji stopnji moramo pripra- vljati tudi veliko aplikacij, ki bi naj bile stalno v razredu in to v tistem kjer je pouk za višje razrede in telovadba. Zaradi vsega tega so naši otroci v marsičem prikrajšani...« Anica ŽUMER je članica sveta staršev, pa ludi mali treh šolarjev, kar pomeni, da se skorajda vsak dan srečuje s težavami, neposredno, dan za dnem. »Tudi starši čutimo vse te probleme, saj otroke pošiljamo v .šolo ob treh različnih časih, zjutraj, nekaj pred dvanajsto in popol- dan. Lahko si mislite koliko je težav s prehrano, da o pomoči pri učenju ne govorimo. V šoH je sicer kosilo organizirano, vendar je za tri otroke predrago in tega starši ne zmoremo. Tudi na svetu staršev smo o tem govorili in zavzemamo se, da bi prišlo do gradnje prepotrebnih prostorov s telovadnico. Skupaj s pred- stavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij imamo do tega enotno stališče in upamo, da akcija ne bo sama sebi na- men ...« Mihael ZEMLJIČ je predsednik KK SZDL na Hajdini, ki si skupaj z ostalimi prizadeva, da bi akcija stekla širše in da bi bila ludi pomoč drugih izdatnejša: »Že v minulem srednjeročnem obdobju so nam obljubili, da bomo prišli na vrsto okrog leta 1988, ker smo takrat iz programa izobraževalne skupnosti izpadli. 2^lo v naši krajevni skupnosti delamo na tem, da bodo naši programi vsklajeni s tem predlogom. Na zborih krajanov, ki smo jih doslej imeli, je povsod zelo dober odziv in izrečena ludi zahteva, da v tem srednjeročnem obdobju moramo z na.šo šolo uspeti, saj smo doslej odstopali prednost drugim, ki so imeli še večje potrebe. Sedaj pa mislimo, da so razmere že toliko spremenjene, da ne vidimo nikjer večje potrebe kot jo imamo mi. Zato upamo, da bomo s svojim deležem okrog deset milijonov dinarjev uspeli in da bodo tudi drugi razumeli naše potrebe, tako kol smo razumeli doslej mi njihove . ..« Tako torej razmišljajo odgovorni posamezniki na Hajdini in krajani v celoti, ki poudarjajo, da bi moralo bili število učencev edino merilo za odločanje, torej kdo bo ta šolski prostor uporabljal? Hajdin- čani svojo zahtevo utemeljujejo s podatkom, da število otrok ne bo padalo in da bo v naslednjih letih prav tako šestnajst oddelkov ali celo kakšen več. To pa je za njihove občane tudi glavni argument in odloč- na zahteva za dograditev potrebnih učilnic in telovadnice je toliko tehtnejša. mš Mladih esperanto ne zanima Esperantsko gibanje z geslom ,,Za mirno sožitje in jezikovno ""enakopravnost" ima v svetu mnogo pristašev. Cilj gibanja je, da bi vsak človek poleg materinščine obvladal še esperanto in s tem omogočil enakopravno sporazumevanje vseh, brez nadvlade enega ali dveh jezikov večinskih narodov. Ideja je dobra in modra, žal pa pravih sadov ni rodila. In kako je z esperantskim gibanjem v Ptuju? ,,Mladih esperanto kot jezik in esperantsko gibanje ne pritegneta," pravi Franc Kosec, predsednik esperantske sekcije pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda. ,,Trenutno ima sekcija le dvanajst članov, nekaj pa je starejših prijateljev esperanta, ki niso več aktivni člani sekcije. Težava je, ker nimamo dovolj učiteljev, ki bi poučevali esperanto, pa tudi denarja za delo sekcije nimamo. Vse aktivnosti financiramo sami, svoje prostore pa imamo v Narodnem domu v Ptuju, kjer se dobivamo vsak •torek med 17. in 19. uro." Pred približno dvajsetimi leti je bilo esperantsko gibanje v Ptuju bolj močno. V osnovnih šolah so imeli krožke, kjer so se učenci učili esperanto in spoznavali cilje gibanja. Prednosti tega jezika se da najbolje prikazati na področju literarnega ustvarjanja. Knjige, prevedene iz raznih jezikov v esperantski jezik, bi imele zelo visoko naklado in bi bile poceni, zaradi tega pa seveda dostopne mnogo večjemu krogu bralcev kot je to primer sedaj. Vendar, pred leti so bili v Ptuju štirje učitelji esperanta, danes je ostal samo eden. Za tečaj esperanlskega jezika se danes prijavijo le trije ali šitrje učenci, stroški tečaja pa so previsoki, da bi jih lahko pokrili sami. Sicer je na voljo dovolj ustrezne literature za učenje, vendar je delo brez učitelja naporno. V Ljubljani pripravljajo ludi kasete, vendar jim je uspelo natisniti le knjige, za kasete je denarja zmanjkalo. Ptujska sekcija esperantistov je imela včasih dobre slike z ostalimi sek- cijami oziroma društvi v Sloveniji, posebej Se z mariborskimi. Dandanes takega sodelovanja ni več, vzrok pa je spet denar in seveda skromno število članov ptujske sekcije. Franc Kosec sicer upa, da bo sčasoma vse več mladih, ki se bodo zanimali za esperanto oziroma za cilje gibanja, vendar obenem ugotavlja, da bi morali v sekciji marsikaj spremeniti. Mlade danes zanima ogromno stvari in dogajanj, radi plešejo, pojejo, gledajo dobre filme, berejo knjige, mnogo potujejo.Če bi hoteli mlade pritegniti tako, da bi .svoje delo popestrili, bi spei potrebovali denar, ki gž- od Svobode ne morejo dobili, saj ga je komaj dovolj za delovanje vseh sekcij. In vendar — če koga zanima esperanto, naj se oglasi v prostorih sekcije in zvedel bo kako in kaj. N. Dobljeka: 6 - iz naših krajev 21. marec 1985 - TEDNIK Zasedala je skupščina KS Podlehnik 15. februarja se je sestala skupščina KS 'Podlehnik z zelo obširno razpravo, v kateri so nosilci funkcij podali poročila o dosedanjih uspehih. Predsednik sveta je podal poročilo o delu leto 1984 z zaključnim računom. V krajevjii skupnosti so delno uresničili začrtane naloge, vendar so še zelo zapleteni problemi, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnjem obdobju. Predstavnik SZDL je podal poročilo o razdeljevanju pomoči najbolj ogroženim po toči, ki so jo solidarno zbrali v ptujski občini in drugod. O tem pa velja kaj več zapisati, saj se nekateri člani, ki so sodelovali v komisiji pri ocenjevanju škode po toči, pritožujejo, češ da so v časopisu zasledili članek o tem, da so nekatere komisije delale kot turisti ali ogledniki. To je vsekakor res! Kajti na ogroženo ob- močje so prihajali avtomobil za avtomobilom z nekaterimi, ki pa niso bili v komisiji. Pomota ali zmota je bila v tem, da smo objavili le tovariša Krajnca in Mlakarja, nismo pa objavili dejanske komisije, ki jo je vodil Franc Kozel iz Zakla. Kakorkoli že, vsekakor je bila škoda ocenjena in komisija, ki je delovala pri raz- deljevanju pomoči, zasluži pohvalo. Se večjo pa vsi tisti, ki so darovali oziroma prispevali sredstva, kajti brez njih ne bi imeli kaj deliti. Mnogi občani niso pravilno razumeli, kaj je pravzaprav ta solidarnostna pomoč, zato jim naj bo sedaj jasno, da to ni bilo povračilo škode ampak pomoč sočloveku. Razprava je tudi načela največjo pro- blematiko, haloške ceste, v katere so vložena velika sredstva. Vendar vse kaže, da nas brez širše družbene pomoči blata ne reši tudi sam ,,sveti Peter". Kačunica namreč kaže, da bi na primer za modernizacijo ceste Zakl—Strajna piitrebovali tri stare milijarde. To pa je tako velikanska številka, da človeka zaboli glava. Kaj storiti? Na to ni odgovora, čeprav se. planira, da bi v nadaljnem obdobju prišlo do modernizacije, vendar je vprašanje, če ne bo pozneje govora o novih milijonih ali milijardah. Postaviti bi si morali še eno vprašanje, koga bomo še razen kakšnega starca čez nekaj let srečali v Strajni, Rodnem vrhu, Ložinah, Sedlašku? Res da je ponekod že kar precej vikendov, vendar je razlika živeti v Halozah brez pravih cest in vode ali tu preživeti soboto in nedeljo. Res je tudi, da vsak svoje plačuje m kar ima si je zaslužil. Vendar sta pogled in življenje boleča, ko haloški človek obrne pogled in vidi kako kdo pere avto ali zaliva vrt, drugi pa si na hrbtu prinese vodo za kuho daleč iz grape. Večkdo pravi, kako lepo je v Halozah oz. gori v hribih, vprašanje pa je, če bi zamenjal svojo ravnino s hribom. Razpravljali so tudi, da bi naj v prihodnje razširili vodovodno omrežje skozi Rodni vrh v Strajno in Jablovec. Četudi bi kdaj prišlo do tega se je treba vprašati, kakšni strokovnjaki bodo delali, da ne bo tako kot pred leti po dolini Zakla in Stanošine, kjer še sedaj opazujejo suhe pipe. Pri obravnavi obrambe pred točo se ni izkazalo nič zanimivega, kajti v Sloveniji je bilo ukinjenih 50 strelnih mest, med njimi tudi mesto v Podlehniku, ki je še pred leti uspešno delovalo. V bodoče bi nas naj pred točo branila letala. Pri teh pa že vemo kako so uspešna v hudem neurju, ko polet ni možen oziroma je tvegan. Vsak kmet ali kočar plačuje prispevek za obrambo, ta res ni zelo visok, je pa podoben molitvi po toči, saj kljub prispevku in obrambi dobimo nezaželeni ledeni obisk. Najbolj enostaven odgovor je, da je raketni sistem ukinjen zaradi prevelikih stroškov ali višje sile. Potem pa naj ta višja sila vrača škodo! Ce je res strelno mesto ukinjeno zaradi poletov letal prek Zagreba v Maribor, ali ni zvez, s katerimi se bi bilo mogoče povezati s tistim, ki usmerjajo zračni promet? Govorimo lahko na široko in globoko, problem s problemom ni mogoče izpodbiti, dokler ne bodo zavzeli pravilno stališče tisti delegati, ki jih KS in občina pošiljajo v skupščine višjih organov. Krajevne skupnosti rešujejo probleme po svojih močeh, pri tem pa nimajo prave podpore iz rodovitnega jedra, da bi obrodilo sadove. Franc Drobnič Tudi velike želje so lahko uresničene Letne konference gasilskega društva Bukovci, bila je v začetku februarja, so se zraven številnih domačinov udeležili tudi gostje iz Markovec, Spuhlje, Sobetinc, Prvenc, Zavrča in Stojnc ter Občinske gasilske zveze in gasilskega centra. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Janeza Kostanjevca in poveljnika Stanka Veseliča so ocenili minulo delo in sprejeli program dela za leto, ko društvo slavi 75-letnico delovanja. Med največjimi željami je nakup novega avtomobila za gaSenje s sodobnimi sredstvi. Z akcijo so že začeli. Obrnili so se na krajane, ki jim vedno priskočijo na pomoč, in že sklenili 80 Vo pogodb, pričakujejo pa tudi pomoč Občinske gasilske zveze in požarne skupnosti. Hkrati pa bodo nadaljevali z urejanjem novega doma, saj bi radi prihodnjo letno kon- ferenco izvedli v novi dvorani, ki ne bo služila le gasilcem, temveč vsem krajanom. Veliko večino dela pri novem domu opravijo prostovoljno. V gasilskem društvu Bukovci je 31 aktivnih članov, ženska desetina in dve mladinski, vseh skupaj pa jih je 110. Ob koncu konference so podelili priznanja zaslužnim članom. Priznanje GZS je prejel Kari Majcen, odlikovanji občinske zveze pa Branko Kostanjevec in Helena Veselič. Tekst in foto: K. Zoreč V Ormožu premalo izmenskega dela Čeprav je splošno znana ugotovitev, da s širjenjem večizmenskega dela najhitreje in najceneje ustvarjamo nova delovna mesta, je v ormoški občini gibanje nasprotno. V letu 1981 je v izmenskem delu v občini delalo še 26,6 % delavcev, lansko leto pa le 22,7 odstotka, poprečno v Sloveniji pa dela v izmenah 33,2 odstotka. Vzrok za tako stanje ugotavljajo v pomanjkanju surovin in reprodukcijskega materiala, v pomanjkanju deviz za uvoz surovin in strojev, v neustrezni tehnologiji, pomanjkanju skladišč pa tudi v slabši prodaji proizvodov na trgu. F Poročilo o delu je podal predsednik Janez Kostanjevec Res „na Ptuju" in ne več „v Ptuju"? »že leta zasledujem v Delu pa tudi v nekaterih drugih časopisih severnega dela Slovenije drugačen način pisanja, ko gre za mesto Ptuj. Za druga naša mesta namreč velja, da se kaj dogaja v Ljubljani, v Celju, v Zagrebu, za Ptuj pa beremo sedaj na Ptuju namesto v Ptuju, kakor smo bili doslej navajeni. Prosim Razsodišče za morebitno pravilo o rabi teh predlogov. B. M. iz Zagreba.« Isto vprašanje kakor naša dopisnica (oglasila se nam je kar dvakrat) si gotovo zastavlja še marsikdo, ko zdaj že dalj časa bere o zadevah v — oprostite: na Ptuju. Nam, ki nismo iz Ptuja (oprostite: s Ptuja) in njegove okolice, zveni na Ptuju tako, kot bi kdo rekel, da gre na Maribor ali Ljubljano namesto v Maribor ali Ljubljano. Nenavadno sprva močno nenavadno. Ali kot če bi nas kdo pošiljal v Bled ali v Tezno, v Jesenice namesto na Bled, na Tezno, na Jesenice. »Mi« smo seveda nedomačini, Neptujčani — Ptujčanom pa ravno na Ptuju in s Ptuja zveni domače, tako, kakor ljudje tam okoli res govorijo. Kaj storiti? Ena možnost bi bila, da bi za knjižni, tj. vsenarodni jezik ostali pri tistem, kar je bilo doslej po Sloveniji na splošno v veljavi, ko Mno hodili in pisali v Ptuj in se vračali ali dobivali pisma iz Ptuja, področni rabi pa bi dovolili veljavo v ustreznih ptujskih glasihh in objavah (in seveda tudi v govorjeni besedi). — Pa to je vendarle nenačelna rešitev, rešitev za silo. Bodimo solidarni s Ptujčani in jim dajmo prav, saj se na splošno ravnamo po pravilu, da naj se pri zemljepisnih imenih predlogi ravnajo po ljudski govorici" kjer ljudje določenega kraja ali pokrajine uporabljajo predložna para v — iz ali na — z/s ah celo trojico kot k — pri — od, bodi tudi v knjižnem jeziku tako prav. Torej: Grem v Mursko Soboto/Sem v Murski Soboti, Prihajam iz Murske Sobote, Pošiljam na Ptuj/Sem na Ptuju — Odhajam s Ptuja, Grem k Tomažu — S^ pri Tomažu — Prihajam od Tomaža. To velja tudi za pokrajine in države: Grem v Porabje — Prihajam iz Porabja, Sli smo na Madžarsko — Prišli smo z Madžarskega. Dajmo v tem vsakemu njegov prav: zaradi tega ni nič prizadeta slovenska knjižnoiezikovna skupnost ali ustroj knjižnep jezika, »pri- zadetim« pa je splošno upoštevanje izročil določenega kraja dragocen dokaz spoštovanja tiste njihove samobitnosti, ki skupnost potrjuje z upoštevanjem upravičene različnosti. Morebitne predloge kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Gospodarska poslopja v agrar- nem gospodarstvu so zgradbe, ki služijo za bivališče živine, spravilo in hranjenje pridelkov ter za orod- je. Tako jih delimo predvsem glede na nalogo, ki jo zgradbe izpolnjuje- jo. Bivališčem živali so namenjeni tamarji, staje, hlevi, svinjaki in če- belnjak. Sušenju pridelkov služijo kope, lese, kozolci. Zelo raznovrst- ne so stavbe za hianjenje pridelkov. Sem spadajo seniki, svisli, kozolci, ko- ruznjaki, kašče, listnice, drvarnice, zidanice, kleti. Nekatere izmed naštetih vrst so izpolnjevale hkrati več funkcij. Pri nekaterih, zlasti pri skednju, so se funkcije različnih drugih poslopij postopoma združevale. Med značilne stavbe panonskega poljedelca in živinorejca spadajo ske- denj, listnjak, svinjak, šupa in koruznjak. To je značilnejša'gospodarska stavba na vzhodnoslovenskem ozemlju. Je ozek in podolgovat. Stene so lahko pletene ali iz lat. V vinorodnem področju so nepogrešljiva gospodarska poslopja zida- nice in kleti. V panonskem področju so gospodarska poslopja navadno raz- vrščena v isti vrsti s hišo, tako da je nastal stegnjen dom. Dostop do njih je z dvoriščne strani. Lahko so tudi pravokotno na stanovanjske prostore. Redkeje so stala vzporedno s hišo. A. B. Tončica Urbas, Koruznjak Stari milijon za tovornjak gramoza v nedeljo, 10. marca, je bil zbor krajanov krajevne skupnosti Juršinci. Predsednik skup- ščine Simon Toplak je občane seznanil z izved- bo plana razvoja krajevne skupnosti v pretek- lem letu in predložil plan dela za leto 1985 ter za srednjeročno obdobje 1986—1990. Izredno po- membna točka dnevnega reda je bila razprava o podaljšanju referendumskega obdobja in o razpisu novega referenduma, ki bo maja letos. v razpravi so ugotovili, da krajevno skupnost Juršinci stane za tovornjak gramoza stari mili- jon. Glede na razmere so sprejeli prispevno stopnjo in sicer 2 odstotka od OD zaposlenih, 5 odstotkov od katastrskega dohodka, 1,5 odstot- ka bodo plačali upokojenci, seveda tisti, ki ne prejemajo varstvenega dodatka, 2 odstotka obrtniki, zaposleni na začasnem delu v tujini pa letno 5000 dinarjev in od traktorja 1000 din. Tudi na razširjeni seji predsedstva krajevne konference SZDL, ki je bila v ponedeljek, 11. marca, so razpravljali o krajevnem samopri- spevku in menili, da je samoprispevek edini in najboljši način, ki zagotavlja razvoj krajevne skupnosti in bogati materialno podlago pri gramoziranju krajevnih cest, napeljavi pitne vo- de, ureditvi telefonskega omrežja. V planu pa je tudi prizidek šole, ki je zaradi prostorske stiske nujno potreben. Nalog sicer ni malo, uresničiti pa jih bo moč le s skupnim prizadevanjem. Predsedstvo je nadalje obravnavalo odgovorno nalogo Socialistične zveze v pripravah na voli- tve, evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino DPS in skupščine SIS kot sestavni del skupščin- skega sistema. V tej zvezi so se s predstavniki DŠO in društev dogovorili, da podajo predloge za možne kandidate do 24. marca. Razpravljali so tudi o vlogi komiteja za SLO in DS in dejali, da je potrebno družbeno samozaščito v krajevni skupnosti utrjevati in jo množično razvijati ta- ko s predavanji kot z drugimi praktičnimi obli- kami organiziranosti za ustvarjalno delovanje v obrambnih pripravah vseh ob^nov v Socialisti- čni zvezi, kot najširši obliki političnega delova- nja v krajevni skupnosti. Imenovali so odbor za pripravo pohoda ,,Po poteh revolucije Mostje 85", za komandirja čete pa predlagali Ignaca Toša in za komisarja Jožico Petek. Razprava je bila tudi o problemu prizadetih kmetov, ki se pritožujejo zoper investitorja in izvajalca del v pesniški dolini na odseku Grlinc, ker še do danes niso pristopili k ureditvi in ukrepu za odtočne vode, saj jim voda stoji na dvoriščih in njivah. Sprašujejo pa se tudi o pra- vicah pri nadaljni setvi. Predsedstvo konference je podprlo željo ob- čanov, da bi v zdravstveni dom Juršinci prihajal zdravnik, ki se ga ne bi menjavalo. Sprejet je bil tudi sklep, da se OO ZSM Juršinci dodeli pro- stor v krajevni stavbi, ki so si ga mladi sami pripravljeni urediti za svoje dejavnosti. Na konferenci so se tudi dogovorili, da naj vse organizacije in društva pošljejo do 24. mar- ca svoje predloge za kulturne in zabavne prire- ditve v letu 1985, zaradi usklajevanja le-teh*v KK SZDL. Franc St. Vest o tragični smrti Iva Obrana, predsednika KK SZDL, je globoko pretresla krajane KS Gorišnica. Na njegovem poslednjem koraku iz življenja ga je pospremila velika " množica, pričujoč, da je bil pokoj- nik med svojimi rojaki in sodelavci priljubljen in spoštovan, in to zara- di ustvarjalnosti, s katero je dejav- no obogatil svoj in naš življenjski pro.stor. Njegovo prizadevnost in zagnanost je v govoru lepo orisal predstavnik gorišniške krajevne sa- mouprave. „MEMENTO MORI je bolestno zaječalo pod uničevalnim kolesjem in že je pregazilo življenje, ki je, to- variš Ivo, odštelo tvojo bivalno pot. Za življenje si bil rojen 7. 6. 1940 v Ormožu, kjer je takrat služboval tvoj oče. Pozneje si se z domačimi ustavil v Moškanjcih, kjer si si tudi sam ustvaril domače ognjišče in v njem živel do svoje tragične smrti. Bil si predšolski otrok, ko je tu- jec s krvjo in nasiljem gospodaril na slovenski domačiji. Tvoji starši so bili ponosni in pokončni ljudje ter zavedni Slovenci, zato so se ne- .vcbično pridružili bojevnikom, ki so vodili težak boj proti tujemu na- silniku. Čeprav je bila v tistih usod- nih dneh že sama misel o pravici in svobodi zločinsko dejanje, tvoj oče in tvoja mati nista nikoli upognila kolena pred tujo strahovalnostjo. Vera v pravičnost boja jima je da- jala pogum, da sta lahko previhari- la vse viharje. Hotenost in delovno borbenost svojih staršev si dedoval, tovariš Ivo, tudi ti, kajti o tej resni- ci pričajo danes tvoja družbena de- janja, za katera si se odločil, ko si dozorel za življenje. Prvo čašo učenosti si nagibal v gorišniški šoli in tu končal nižjo gi- mnazijo. Izbral si trgovsko usmeri- tev in uspešno opravil svojo prvo poklicno izobrazbo. Tvoje hotenje po znanju pa ni mirovalo, zato si se ob delu še dalje izobraževal za elektrotehniško dejavnost. Bil si sposoben strokovnjak, imel veliko mero delovne pripravljenosti in od- govornosti. Dejavno si se izkazal tudi v tujini, kamor te je napotila tvoja delovna organizacija, zaveda- joč se, da boš delo, ki ti ga je za- upala, opravil dosledno in zavzeto. Tvoja ponosna zavest dolžnosti in delovne vneme nista potrebovali spodbujanja ali pomoči od drugod. Vedno si vedel, kaj mož je storiti dolžan. To svoje bogastvo si delil tudi na področju družbenopolitične anga- žiranosti v ožji vaški skupnosti in v širšem krajevnem prostoru. V do- mači vasi si postal pobudnik in uresničevalec niza koristnih dejav- nosti, velikih in majhnih, zaradi katerih si včasih moral požirati tudi grenke pilule. Toda.vztrajnost, do- slednost in premočrtnost tvojega diha so premagale vse ovire in uspešno dosegle načrtovane cilje. Tako se lahko danes tvoja vaška skupnost ponaša z asfaltiranimi stezami in potmi, poskrbel si za obnovo vaškega doma, znal si pri- sluhniti in svetovati mladim ter Jako oblažiti marsikatera generacij- ska razhajanja. Vedno si dejavno živel med svojimi vaščani, zato bo vrzel, ki jo puščaš za seboj, še nekaj časa zelo občutna. Svoje družbenopolitično delovanje pa si razširil čez domači vaški prag v živ- ljenjsko okolje KS Gorišnica. Leta 1982 si postal predsednik KK SZDL in zagnano vodil vse akcije, ki jih je terjal življenjski trenutek. Dve veli- ki nalogi sta v zadnjem času burili tvoj delovni zanos: obnova zdrav- stvenega doma, ki naj dobi svoj pravi obraz in svojo polno storil- nost, iii gradnja otroškega vrtca, v katerem se bo lahko v zdravem okolju vzgajal in izobrazbeno uril naš predšolski otrok, da ne bomo skrb zanj okitili s tirado besed, ampaV z resničnim dejanjem. « V SZDL si, tovariš Ivo, in v kra- jevni samoupravi prevzel vrsto funkcij. Bil si: — član komiteja za SLO in DS — član skupščine KS — član komisije za priznanja in odlikovanja — član kadrovske komisije — član odbora za pripravo krajev- nega praznika in proslav — predsednik žirije za podeljeva- nje priznanj OF. Toda kruta usoda je uničila tvojo besedo in tvoje dejanje za napredek socialistične domovine. Padel si v večni sen, od koder se boš v tenjah spominov vračal v svoj dom med svoje najdražje in tudi med nas, ki smo spoštovali in znali vrednotiti tvoje veliko nesebično hotenje in dajanje. V svoje naročje te sprejema zem- lja tvojega rodu, ki si mu ostal zvest do poslednjih bolečin. V nas pa ostaja lik človeka, ki se je razda- jal za lepši, boljši in-pra\ičnejši ju- tri." TEDNIK - 21- marec 1965 LITERARNA STRAN - 7 K- " Vse se ponavlja Večni popotnik si, o Človek in dejanje tvoja uničujejo dognanja prednikov tvojih. Na poti si svoji ie mnogo bivanja razvrednotil . in sedanjemu enaka se bliža usoda. Pobegniti teliš, preden tvoji sadovi dokončno podrejo ravnovesje v čudoviti naravi. Zaman brskaš po spominih, saj nisi več isti, čeprav se občasno prebuja v tebi moinost spoznanja, da na poti iskanja, prvotni najdeš pomen. Izgubil si se na poti in zelo te moti, ker siguren nisi, da v daljavi sivi tvoj brat iivi. Sovraiiš možnost, da ga ni, saj potem si ,v vsem vsemirju 'edini svoje vrste in zaman iščeš tisto, kar sam si ubil. Zastonj dognanja, ko le v krogu se vrtiš. Zaman hitiš, vse se ponavlja. Že zdavnaj pred tabo vse to je vedel, vse doživet že nekdo drug. E. T. Halpškemu kmetu Skopa je tvoja zemlja. Po deževju lepljiva, v suši bi rada vse tvoje sokove izpila. Neštetokrat si zaklel, ko v nič ves pridelek je šel, a ob brazdi pomladni, vedno znova se v tebi predrami stoletna ljubezen tvojih dedov. Z močjo novo ves se ji predaš ter v delovni omami hitiš k zmagi in nič ne prikrivaš, da ljubiš jo, da kri bi svojo dal za njo, za zemljo haloško. E. T. Obsodba Mar te moti v mirnih vodah ladja bela, so v napoto ti srca vesela? Povej, ti zlodej v človeški podobi, ali tvoj um zasedel je duh hudobni? Zakaj vedno nove žrtve zbiraš, zakaj narod drug zatiraš? Preklet bodi! Preklet bodi. ko po deželah seješ le smrt in ko s postavami človeškimi si sprt. Obsojam te! Obsojam na večno življenje, v svetu, ki ve le za trpljenje. Uživaj sadove svoje, preštevaj kosti padlih in f^lej, kako gmota krvavih pen namesto modrih valov, se priliva' k tvoji obali. E. 1. Mc:-: modrosti Zaprtih oči vidim odprto prihodnost. Če čas in skrbi z vinom preganjaš, sam na sebe se naslanjaš! Če lisici boš verjel — pazi, da se v past ne boš ujel! Na prijatelja se ne zanesi, ker te v stiski ne pozna! Koliko si dajal — toliko jemlji! MARIJA LOVRENCIČ Drago Mir Pesmi mladega sonca Kemična potovanja srebrna ptica leti skozi modrino moje glave kliče na pomoč duha sonca moje srce je mrtvo srebrna ptica leti skozi modrino nekomu so vzeli obzorja zapihal je veter list je odletel med špranje časa neka zvezda ljubi moj izdih odidem na morje. Najina potovanja Pošodrana cesta sonce je kompas moped brni v svežini lepota mi teče z nosa tvoj vonj mi tišči hlače gozd je zavetnik potepuhov zemlja je za nohti črna vlažna sreča je v tvojih očeh na zelenih listih časa vohljava tekočine življenja pomlad je. MARIJA LOVRENČIČ Usoda Pomni da dan se z jutrom začne, ko sonce zaide, zvezde prikažejo se. Vso noč v temo blestijo, z jutrom se v dalji zgubijo. Spet se nov dan je rodil, za sabo je noč zapustil. 7 ako se leto za letom godi, ko staro mine, se novo začne. So dnevi minuli, minule noči, minuli so tedni in meseci vsi, leta nam mlada za vedno minila, usoda po svoje življenje krojila. Hrepenenje Izgorevam v odsevu rdečkastega somraka, drhtim v objemu samotnih nočnih senc, utripam v glasbi jesenskega vetra in trava ^ sem zibajoča, ko po ljubljenju z roso barva tvojih oči postaja, ki neme kot daljava ne vidijo in me ne slišijo. T Ugotovitev v globini duše, dvom zdaj čuden spet kraljuje. Ko po poti prehojeni se oziram, v dejanjih svojih smotra ne uzrem in zaman v sebi iščem zagnanosti mladostne kakšno sled. Kam odletele jate mojih so želja, kam odplavale vode grenkih mi solza? Kod H pluje ladja iz dekliških sanj, kje tisti pravljičen je grad, da pogledam zopet vanj? Piada v njem nabrala bi moči in pregnala strah temnih noči. Prežene duše vso mi bridkost otrok mojih prešerna radost. Brezsmiselni zdaj so krivde občutki, umetni niso obračuna trenutki. Kot pomlad, kot cvetje dišeče, izvir vse moje so sreče; otroci moji, smoter mojega življenja zelene veje iz starega debla. E. T. Prisluhni sopotniku če sam si kdaj sredi množice znanih in neznanih obrazov, poglej vase. Poskušaj dojeti, kaj te ločuje od soljudi in brata, kaj žene te, da želiš nas vse pripeljati v kraljestvo mraka. Prisluhni sopotniku, podaj mu roko in ne zameri mu, če ve bolj kot ti, za ideale se svoje boriti. Naj zapoje ti duša v novi pomladi pesem novo na drugi obali. Nehaj se hraniti s sanjami in iz vizije preteklosti s trdno voljo v stvarnost stopi. E. T. Marjan Kokol Pomlad bo Vse že zeleni, V5e že cveti, ptički nam poj o nam rožice cveto, oh pomlad je to. Toplo sonce sije, mi gremo na njive, tam nas delo čaka,- tja do mraka. Lepa si pomlad zelena, najlepše si razcvetena, lepšega letnega časa ni kakor pomlad si ti. Drago Mir Midva čutim te ^ torej si čutLi me torej sem. V polju Svojo zenico pestujem v o^nju najine ljubezni pomladno žito ugaša v spominu najinih strasti zelenje teles je bitje najinih sfmznonj. Orqazem Sončni voz bogatih potepuhov preužitek pridnih lenuhov. Morje Skala v vetru skala v valu val v soncu sonce v vetru veter v skali. Ti in jaz Moja pesem si jaz tvoje uho tvoja podoba sem ti moje oko. Jutro Tišina zgodnjega jutra odmeva pesem zvezd prostorje se išče v bitju srca jaz pa grem na kšiht. / Poldan Bijem boj dela ki krepi male možgane postajam normalen začenjam zehati delo zaspi človeka ' Bila sem Bila sem morje, jezero in reka. Bila sem vzglavje, objem in zarja. Bila sem ogenj, dim in pozaba. E. T. Večer Prebujam flavto v veselju samote na podplatih glave rojevam. Petrolejka Mateja Sebe ljubim v phamenčk ljudi v sebi jaz je glažek navznoter sem je glažek navzven. MARIJA LOVRENČIČ Pomladna Vijolice cvetijo * prišla vesela je pomlad, ptičke so nam zapele posluša vsak jih rad. Odšle od nas je zirrta, odpihali mrzli so vetrovi nas na delo kliče njiva, skopani so vrtovi. Pomladno sonce vabi, kliče nas v naravo, da rož dišečih bi nabrali in užili življenje pravo. Marija J^ovrenčič Kolo Če za avto denarja ni, kupi si kolo, če na delo hodiš, ti služilo bo, saj z njim se lahko voziš. Denar za bencin prihraniš, zdravju koristiš, telo si krepiš in zraka ne onesnažuješ. Le kupi prijatelj si kolo, denar ti prihranjen bo, če z njim se voziš, boš lažje spal in dolgo boš zdrav ostal! Marija Lovrenčič Moj fantič Moj fantič si je kupil fička belega, z njim se je okoli vozil, brez vozniškega. Miličniki ga srečajo, ali imaš izpit? ga vprašajo, ugotovijo in zapišejo ... Fantič povedal je sodniku: devetkrat sem padel na izpitu, desetič pa ne bom, raje brez dokumentov, se vozil bom! Oj fantič trdoglavi, pridi raje k meni peš, saj v posteljo brez izpita še vedno lahko greš! Marjan Kokol Dežek Dežek po oknu trka, a sivi oblački beže, beže, beže v daljnji kraj, a zopet pridejo nazaj. Dežek rosi, vse spet ozeleni in toplo sonae se prismeji. Dežek pada, tiho pada na žemljico da namočil jo bo. Smisel nesmisla Milijon let na filozofija razbite vodne, trdne in plinaste gmote , je smisel nesmisla utrinkov zamisli modrosti človeške kreposti v moralni strogosti in srčni skoposti. Nasilni neznatni paragrafi, zakriti bradati geograf mogočne narave blestijo in medlijo v vrtincu brezglave neresne in resne sinteze stare in nove zaveze. Ideali v zanosni človeški postavi so krhki postali kot cvetrii kristali zdrobljene vaze ekstaze. Fanfare in himne donijo v višino divjine, od tam pa v odmevu grmijo kot kisla bližina nesmisla. Beseda grških modrijanov je spektrum analize generalne filozofije konstrukcije Hagije Zofije. Svetu se hoče v bodoče obdukcija oranže človeške branže, vendar brez važnosti kdaj in zakaj. Vladimir Jasni Navdih vsemirja v barvitih plamenih zasanjana zarja večerna objema čarobno osvetljeno zvezdno nebo v trepetu poletne noči, v poletu brezmejne moči teh tvojih skrivnostnih nebeških oči. Razžarjena duša zajema daljino, globino navdiha vsemirja, v toplini srca pa vznemirja brezmejno radost in bolest zemeljskega raja v drhtenju obdravskega bajnega kraja. Na vodni gladini v slovo umirjeno plava prozorno pojoče telo v deželo čaščenja zavetja prirodnega cvetja. Po čudežni poti v samoti sprehaja se skupni prijateljski sen, življenje utripa jesen. Ob novem letu Tihi mrak na zemljo lega, zvezdic nebroj nebo krasi. Staro leto se poslavlja zopet.novo se rodi. Kaj si prineslo novo leto, odkrij nam skrivnosti, kaj molčiš? A H sreče ali bridkosti, v objem skritem vse držiš. Čeprav ne vemo kaj nam skrivaš, vendar veseli smo te vsi, prijatelj prijatelja pozdravlja, obilo sreče mu želi. Marsikdo je danes srečen, ob Novem letu zdrav in čvrst, danes leto ga ne najdeš, krila ga bo črna prst. Zinka M. Vladimir Jasni Pomladni bor Mladost, neznanka nemirna, v zarji jutranji blesteča si gora. plameni srca v viharju drhteča bora. Plahe in rahle skrivnostne besede neslišnih in bežnih valov, bolečin krvavečih, uporne prodorne le v blisku in gromu ter r silah kipečih. I ' objemu puščavskih oaz. na vejah zelenih umirjeni svetli obraz, le pesem tišine vznemirja daljine. Foto: I. dani (Ob literarnem večeru Mateja Bora v Ptuju)' 8 - naši dopisniki 21. marec 1985 - TEDNIK Vitoniarci, 5. februarja 1985: Fr^nc Slana, Vitoniarci 16; Ja- nez Rojs, Vitomarci 72; Andrej Ploj, Drbetinci 41; Alojz Ploj, Drbctinci 41, Franc VrSič, Novinci 5; Janko Pignar, Vitomarci 54/a; Ivan Sampcrl, Drbetinci 57; Fran- čiška Kramberger, SlavSina 6; Ma- rija Danko, SlavSina 29; Vilma Firbas, D'betinci 9; Franc Kocu- van, Drbetinci 53; Boris To§, Vito- marci 86; Štefan Kuri, Drbetinci 32; Slana Franc, Vitomarci 55; Ivan Cuček, Drbetinci 65; Anica Zadravec, SlavSina 4; Zofija Hab- janič, SlavSina 4; Silva Rojs, Vito- marci 75; Albin Cuček, Drbetinci 65; Ivan Silec, Drbetinci 67; Ljud- mila Kocuvan, SlavSina 31; Trnovska vas, 5. februarja 1985: F.rnest Fras, Trnovska vas 30; MarJ^n Potrč, BiS 54; Srečko Ceh, BiSečki vrh 20; Štefan Njivar, Crmlja 18; Marija Mohorič, Trnovska vas 33; Angela Potrč, BiScčki vrh 22; Marjan Herga, Crmja 5/a; Rudolf Sampcrl, Crm- lja 15; Antonija Korent, Crmlja 12; Janez Korent, Crmlja 12; Franc PSajd, Crmlja 5. Majšperk, 7. februarja 1985: Franc Kampuš, Breg 15; Franc Zupane, Skrblje 11; Vinko Lonča- rič, Jelovice 16; Dragica Petrovič, Kidričevo 13/a; Jožica Unik, Kraigherjeva 18; Martina Nemec, Breg 87; Anton Zagoršek, Sp. Hajdina 80; Alojz Kore/, Stoperce 67/a; Danijela Pogačar, Majšperk 17/a; Marija Erlač, Breg 54; Maj- da Rauman, Lovrenc 127; Irena Ternovšek, Stopno 17; Greta Purg, Stanečka vas 10; Anica To- minc, Podlože 72; Roman Unuk, Majšperk 35; Leopold Brglez, Na- raplje 5; Marjan Kacijan, Breg 1; Veronika Kamenšek, Breg 15; Mi- lan Peršuh, Lešje 40; Maks Korez, Stanečka vas 11/b; Franc Lupin- šek, Majšp<»rk 38/a; Dušan Vek, Naraplje 14/a; Marija Bauman, Majšperk 40; Branko Lah, Narap- lje 12; Janez Lampret, Majšperk 51; l-rika Urlcp, Majšperk 67; Na- da Novina, Jelovice 18; Dušan Pernek, Majšperk 20; Danijel Vek. Planjsko 17; Marjan Doberšek, Statenberg 72; Dtanko Korez, Str- mec 1; Matevž Stajnberger, Na- raplje 18; Marija Stajnberger, Na- raplje 18; Martina Eberl, Lešje 32; Franc Brglez, Breg 55; Frančka Lešnik, Majšperk 71; Mirjana Ze- bec, Medvedce 29; Rozalija Tukuš, Majšperk 49; l.eopold Fideršek, Preša 9; Drago Potočnik, Breg 15; Franc Grabeljšek, Breg 61; Dušan Supcr, Stogovci 46; Franc Mohor- ko, Stari grad 40; Marija Korez, Majšperk 15; Ivan Kamenšek, Breg 54; Milan Kos, Grdina 12; Stanko Soba, Strug n. h.; Danica Ribič, Stanečka vas 29; Roman Letonja, Skrblje 25; Jože Poto- čnik, Stogovci 48; Ludvik Zupane, Skrblje 11; Jože Plajžer, Nadole 32; Stanko Kores, Nadole 29; An- ton Soba, Majšperk 38/a; Dušan Pristovnik, Majšperk »51; Roman Pišek, Breg 36; Anton Zupane, Breg 35/a; Marjan Muršec, Lo- vrenc 9; Maitina Kovačič, Lešje 13; Anton Kupčič, Ptujska gora 43. Cirkovce, 12. februarja 1985: Jože PremzI, Starošinci 33; An- ton Jerič, Dragonja vas 1; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Peter Petek, Starošinci 5; Anton Drevenšek, Si- kole 47; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Anton Dolenc, Zg. Jablane 37; Alojz Obreht, Starošinci 13; Ivan Vodušek, Pleterje 43; Anton Vo- dušek, Starošinci 16; Martin Go- lenko, Sp. Jablane 10; Anton Lamberger, Dragonja vas 24; Zvonko Jerič, Dragonja vas 1; Alojz Mlakar, Dragonja vas 4/a; Peter Kamenšek, Dragonja vas 4/a; Bojan Potočnik, Sp. Jablane 7; Franc Baklan, Sp. Jablane 21; Štefan Potočnik, Sp. Jablane 3; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Stan- ko Vrbek, Cirkovce 25; Franc Kmetec, Mihovca 15; Ivan Lah, Mihovce 30; Vinko Klasinc, Mi- hovce 32; Andrej Korez, Sp. Jablane 51; Milan Hergan, Sp. Jablane 15; Franc PiŠek, Cirkovce 58/b; Vinko Gorjup, Dragonja vas 12; Zvonko Babič, Mihovce 63; Zlatko Gojkovič, Starošince 32; Branko FiSer, Mihovce 38; Anton Valentan, Starošince 12; Maks Ka- zer, Cirkovcu 60/a. Delta Ptuj, 14. februarja 1985: Olga Bezjak, Muretinci 52; Lea Germin, Rotman 31; Ivica Smuk, Strnišče 3; Darinka Hamerška, Muretinci 61; Ljudmila Drevenšek, Podlehnik 6/c; Jožica Duh, Placar 37; Marjana Kosi, Kidričevo 44; Marija Muršec, Moškanjci 106; Tončka Kuplen, Ziherlova 4; Nežka Hliš, Mestni vrh 22; Marija Žaler, Kraigherjeva 25; Slavica Mohorko, Apače 284; Danica Ku- nier, Ziherlova 3; Erna Furek, Skorba 18; Jožica Hadler, Potrče- va 50; Zdenka Druzovič, Arbajter- jeva 1; Marija Strumpf, Trubarje- va 9; Vanja Zupanič, Arbajterjeva 5; Sonja Pilinger, Spuhlja 102; Helena Jerič, Zg. Hajdina 148; Marija Krajnc, Cankarjeva 11; Marija Korenjak, Podvinci 95; Marija Koše, Ziherlova 17; Marica Bednjički, Ziherlova 13; Ema Toplak, Miklošičeva 10; Marija Veingerl, Grlinci 4; Domava in dom Dornava, 18. februarja 1985: Milan Stumberger, Mezgovci 40; Mirko Pukšič, Mezgovci 36; Milica Petek, Gorišnica 88; Mari- ja Bezjak, Dornava 112/a; Jože Florjanič, Mezgovci 44; Ivanka FloSs Mezgovci 2/a; Ana Muršec, Dornava 126; Neža Lah, Mez- govci 55/a; Francka Žgeč, Dor- nava l/a; Antonija Mikša, Mez- govci 51; Srečko Ciglar, Dornava 56; Ivanka Peteršič, Dornava 71; Marija Vidovič, Mezgovci 2/b; Marijeta Šegula, Dornava 9; Anica Golob, Dornava 142/b; Vinko Kokol, Dornava 87; Ange- la Golčman, Domava 16; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Milan Drevenšek, Dornava 24/a; Jakob Silak, Dornava 29; Janez Horvat, Dornava 38; Janez Arnuš, Dor- nava 99/a; Marjan Ratek, Dor- nava 99; Franc Golob, Dornava 142/b: Dušan Vrabl. Dornava 2/c; Franc Herga, Dornava 129; Jože Sok, Dornava 106; Rudi Križaj, Mezgovci 32/a; Anton Peteršič. Dornava 71; Ana Ko- voj, Mezgovci 54; Angela Bezjak, Nova vas 51; TAM Maribor in Ptuj, 18. februarja 1985: Marija Ficjan, Sp. Velovlak 35; Alojz Zemljič, Nova vas 27; Srečko Krajnc, Mejna cesta 33; Darko Volkner, Grajena 17; Silvo Ivanuša, Panonska 5; Stani- slav Večerič, Jablovec 40; Janez Bračko. Slovenja vas 61; MIP Ptuj, 21. februarja 1985: Milica Gajšek, Kraigherjeva 10; Nada Murko, Pobrežje 152; Vlasta Bezjak, Gorišnica 20; Bojan Potočnik, Kvedrova 3; Snežana Planine, Kvedrova 5; Franc Ratek, Gabernik 1; Vlado Ogrizek, Jadranska 10; Alojzija Bogdan, Vlahovičeva 9; Franc Mohorko, Skorba 39/a. Posamezniki, februar 1985: Marija Ivančič, Lancova vas 75; Ludvik Kokol, Kraigherjeva 36; Janko Pihler, Arbajterjeva 8; Andrej Jančič, Krempljeva 5; Ivan Lešnik, Muzejski trg I; Alojz Fajt, Cesta Olge Meglič; Marija Muršič, Kraigherjeva 15; Rajko Dežman, Kraigherjeva 31; Miran Markež, Kicar 47; Marjan Horvat, Krčevina 72; Štefan Breznik, Z. Kukovič 15/a; Ed- vard Mendaš, Rošnja 58; Gabriel Pavhnek, Levčeva 9; Anton Švarc. Bišečki vrh 37; Ivan Hor- vat, Skorba 34; Branko Topolo- vec, Trubarjeva 13; Janez Am- brož, Mala vas 4; Jožica Bedja- nič. Ptujska 68; Ida Gašpar, Proletarske 11; Ida Belovič, Ki- dričeva 23; Božena Bedenik, Ptujska 56; Branko Canjko, No- va vas 100; Bruno Krajnc, Nova vas 75; Anton Zajko, Njiverce 39/a; Anton Hasimali, Zg. Hajdi- na 75; Štefan Bedjanič, Ptujska 68; Branko Godec, Prešernova 38; Valentin Turnšek, Zabovci 72/a; Marija Vajdič, Zabovci 47; Marija Zamuda, Gorišnica 155; Ljudmila Kociper, V. Nedelja 8; Marija Kosec, Aškerčeva 8; An- ton Horvat, Zlatoličje 97; Marija Soštarič, Dubrava 35; Zdenka Pšajd. Crmlja 5; Danijel Gojko- vič," Ziherlova 7; Mirko Moran, Kraigherjeva 36; Kari Frangež, Brunšvik 58; Ivanka Petek, Mez- govci 63; Srečko Tominc, Sela 10; Irena Tašner, Jadranska 17; Da- nijel Notesberg, Stojnci 110; Franc Hvauc, Pobrežje 170; Dra- go Sedmak, Kvedrova, Ptuj; Branko Irgl, Placar 59; Branko Terbuc, Sp. Velovlak 20; Majda Kurbo.s, Kokolajnščak 8; Marija Dobnič, Jablovec 10; Branko Kramberger, Pragersko n. h.; Antonija Kmetec, Ziherlova 17; Ivan Berghaus, Mestni vrh 26; Anica Plohi. Bratislavci 62; Stan- ko Rep, Markovci 1; Janez Zebec. Greg. drevored 9; Marjan Jus, Ptujska gora 2. Na Kraigherjevi 40 imajo svoj prostor Prvič so se začeli sestajati v prostoru hišnega sveta med zimskimi počitnicami. Odrasli so mislili, da se tam zbirajo zaradi lastnega raz- vedrila. Vreme v zimskem času jim vedno ne dopušča, da bi se razživeli pred blokom ali na igriščih, kjer se ob lepem vremenu dobivajo. Presenetili so ob 8. marcu. Sestavili so kratek program in ga izvedli z otroško prisrčnostjo. Odigrali so nam Piko Nogavičko z naslovom Razi- skovalci. Zapeli in zdeklamirali nekaj pesmic. Na koncu pa so še zaple- sali. Vodila jih je Nataša Ličen, sodelovali pa so otroci Saša Zadravec, Polona Kranjc, Manja Grabrovec, Maša Stiberc, Nataša iKojc, Nina Primožič in Mihec. Imeli so dve predstavi, ob 17. uri za vhod 37, nasprotnega bloka, nagradili sta jih s svojim obiskom samo dve mamici, ob 18. uri pa mamice niso skoparile s svojim časom, še starejše stanovalke so spremljale njihov program, obisk so popestrili očetje, eden med njimi je bil fotograf. Pred predstavo so ponosno razpravljali o svojih nadebud- nežih, tako da sem ujela, kdo je med otroki bil pobudnik te predstave. Kadar otrokom zaupamo, nas ne bodo razočarali, trudili se bodo, da nas bodo prijetno pre.senetili. Ta njihova dejavnost me je spodbudila k razmišljanju o otrocih, ki svoje moči ob slabem vremenu sproščajo na hodnikih in stopniščih. Storjen je prvi korak na Kraigherjevi 40, ali bo spodbudil celotno naselje Ziherlove ploščadi, kjer so prostori hišnega sveta večji del neizkoriščeni? Otroci bi se lahko v njem zbirali, si poiskali svojo družbo in zabavo, ki je vedno bolj potrebujejo ob preveč zaposlenih starših, ko tem ni najbolj v zadovoljstvo, ko si otrok pripelje domov svojega prija- telja. - Erika Zupančič PUSTNA NEDELJA V TRNOVSKI VASI v nedeljo, 17. februarja, je bilo po naseljih KS Trnovska vas prav živahno, saj se je skozi vasi vila kolona okrašenih vozov, na'katerih so bili svatje. Namreč, gasilsko društvo Biš je organiziralo pustno borovo gostivanje. Na čelu dolge kolone so za dobro voljo in razpoloženje skrbeli muzikantje. Na drugem vozu so bili borov ženin in nevesta, ki sta prebivalcem teh krajev zaželela debelo repo, kot je to stari običaj. Sledili so starši, priče in ostali svetje. Na koncu povorke je bil pripet borov hlod, na katerem je sedel gnus. Spremljala sta jih dobro izurjeni pokač in kurent, ki je naznanjal, da bo zime skoraj konec. Povorki so se pridružili tudi prebivalci iz Sovjaka, ki so prikazali akcijo za vodovod, telefon in bife v tako težko pričakovani samppostrežnici. Po celodnevnem rajanju po vaseh so se zvečer zbrali v gasilskem domu Biš, kjer so opravili tudi uradni del pustne poroke, nato pa zarajali do belega dne. Iz tega je razvidno, da prebivalci v teh krajih ne pozabljajo na stare običaje, saj jih s takimi prireditvami obnavljajo in prenašajo na mlajše. Fe. Al. Zakaj izgubljajo življenja ljudje na naših cestah Največ ljudi izgubi življenje na naših cestah predvsem zaradi ne- primerne hitrosti, potem zaradi izsiljevanja prednosti in drugih dejav- nikov v cestnem prometu. Ce bi se osredotoči i na neprimerno hitrost, bi ugotovili, da je veliko udeležencev, voznikov v cestnem prometu, tak- šnih, da jim je malo mar s kakšno hitrostjo vozijo, da bi le čim hitreje prišli do svojega cilja. Seveda pa je potrebno hitrost prilagoditi predvsem cestnim razmeram in stanju avtomobila. Cesta, vozilo in človek imajo skupno vez, kijih včasih usodno povezuje. Kakšna pa so naša vozila, zlasti osebna? Kupna moč je potisnila v davne Spomine navado, da vsake dve ali tri leta menjamo avto. Kako neki, saj mnogi priznavajo, da še avtomobil, ki ga imajo, ne morejo zadosti vzdrževati. O tem, kakšne avtomobile pa imamo, bi lahko napisali referat. Samo stopiti bi morali k kakšnemu bližnjemu meha- niku. Ugotovili bi. da nekateri vozijo avtomobile, ki bi morali biti že zdavnaj na odpadu, pa vendar se kotalijo po cestah. Kaj je potem pri starem," nevzdiievanem in preživelem avtomobilu »primerna hitrost?« Tista, ki jo predpisujejo prometni predpisi. Pa poskusite v osem let starem avtomobilu z napol gnilim podvozjem sunkovito ustaviti pri hitrosti pičlih 60 kilometrov na uro. Prosim nikar! Človek se poleg vsega usede za volan z vsemi tegobami in skrbmi. Praviloma se mu mudi, pogosteje kot prej opazuje z nejevoljo padanje kazalca, ki kaže količino goriva — v mislih pa računa in preračunava. Na takšnega človeka pa na vsakem koraku preži nešteto zahrbtnih nevar- nosti. Smrtne žrtve v Sloveniji po letih in v nnesecu januarju: Leto 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 v celem letu 735 559 565 569 527 491 19 januar 35 20 36 34 43 33 19 Kot vidimo, je bilo v lanskem letu precej manj žrtev na naših cestah kot v preteklih letih, pa vendar to ne kaže, da smo na cestah pazljivejši in disciplinirani. Kajti že v prvem mesecu tega leta je umrlo 19 ljudi, predvsem zaradi neprimerne hitrosti. V občini Ptuj je lani umrlo na cestah okoli 3 % ljudi gledano na število smrtnih žrtev v Sloveniji za leto 1984. Kot vemo, pa imamo v občini precej cest, ki so dotrajale in slabo vzdrževane. Predvsem cesti Hajdi- na—Macelj in Ptuj—Ormož, dao drugih ne govorimo. Ti dve sta tudi eni najbolj prometnih v občini. Cesto Hajdina—Macelj po domače kar nazivamo »cesta smrti«, kajti ni meseca, da na njej ne bi bilo prometne nezgode. Zato prilagodite hitrost cestnim in vremenskim razmeram. Ne silite sami v nesrečo in ne ogrožajte drugih v cestnem prometu? ZB TEDNIK - 21. marec 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 ROKOMET Vreme ovira priprave in kako je trenutno v ptujskem rokometu, o katerem že lep čas nismo nič zapisali? Vse ekipe se pripravljajo pt>d zelo težkimi piigoji. Zaradi snega in hladnega vremena .so bile prisiljene vaditi v prekratki in preozki dvorani Mfadika in to le enkrat, včasih na dvakrat na teden. Veliko njiho- vih nasprotnikov v vzhodnih drugih republiških ligah pa v dvoranah vadi do trikrat na leden, vmes pa odigravajo števil- na prijateljska srečanja. Zalo rokomotaši m rokomelašite bolj kol ostali čakajo na novo večjo icknadnico. V Ptuju v takšnih pogojih nihče ne pride na prija- iclfska srečanja, gostovanja v oddaljenih krajih pa so ob seda- njih visokih cenah prevozov zelo draga. Kljub temu so člani in mladinci pred kratkim gostovali v Slovenj Gradcu. c5ooji so i/gubili. čeprav so se domačinom dobro upirali, vendar ni bilo m(Ki. Članice pa so v četrtek gostovale v Mariboru in nekoliko nepričakovano premagale doma- či Branik z zadetkom razlike. Upajmo, da se bo vreme končno le izboljšalo in da bodo lahko slabe In ledne do začetka lige izkoristili v največji možni men. 1. kotar V soboto z Jeklotehno v Varaždinu Ob koncu tega tedna bodo v prvi republiški moški ligi začeli s spomladanskim delom prvenstva. Ormožani, ki so prezimili v spod- njem delu lestvice (jeseni so o.svojili Šest točk), bodo prvo sre- čanje odigrali v športni dvorani (irahcrie v Varaždinu. Po propozicijah morajo namreč prvi dve koli odigrati v dvorani. Sreča- nje bo v soboto s pričetkom ob 18. uri. Tudi Omrožani so med ekipami, ki se na nadaljevanje prvenstva ni- so mogle dobro pripraviti. Ekipe brez možnosti redne vadbe v večji telovadnici ali športni dvorani so tako v precej podrejenem položa- ju. Ekipa trenerja Turina je vadila v šolski telovadnici, prijateljska srečanja igrala na gostovanjih, sodelovala pa tudi na odprtem zimskem prvenstvu Varaždina. Zadnjo preiskušnjo pred sobotno tekmo so imeli včeraj v Varaždinu, njihov nasprotnik pa je bila doma- ča ekipa Varteks. V ponedeljek so gostovali v Cakovcu in z domačim Zrinskim izgubili z zadetkom razli- ke (33:34). Ta rezultat kaže, da je kljub vsemu ekipa solidno priprav- ljena. Igralski kader je v primerja- vi z jesenjo nespremenjen iz izjemo Krstiča, ki še vedno ni pozdravil poškodbe s pokalnega srečanja z Aero-Celje v Omrožu. V drugem kolu bodo igralci RK Ormož v gosteh igrali s Ponikva- mi. Tekma bo najverjetneje v Ribnici. V prvem delu prvenstva so' tekmo s tem nasprotnikom v Ormožu dobili. Pred domačimi gledalci pa bodo nastopili v tret- jem kolu, ko se bodo pomerili z vodilno ekipo prve republiške lige — Inlesom iz Ribnice. 1. kotar Na domačem igrišču, kjer jih vedno spodbuja veliko gledalcev, bodo Ormožani nastopili šele v tretjem kolu. Kot običajno bo to večerna tek- ma. (foto L kotar) Planicajein ostajapojem Daleč največja pozornost je ob koncu minulega tedna veljala osmemu svetovnemu prvenstvu v smučarskih poletih ob zlatem jubileju PkmiiT. Velika prireditev je uspela v v,eh pogledih. Kar neverjeten sc /di Pi>dalek, da si je tridnevno prireditev pod Poncami ogledalo blizu 150 tisoč gledalcev. To potrjuje, da je Planica še vedno pojem, ne samo pri nas temveč ludi v svetu. Tokrat je bilo vse naj — od svetovnega rekorda do odlične letalnice, najboljše na svetu, bolje rečeno — največje in najbolj varne. Ob tem se nam kar sama po sebi vsiljuje želja, da bi bili tako uspešni tudi na vseh drugih področjih dela, ne samo na športnem in organizacijskem. Številni gledalci so pi>d Poneifmi videli odlične polete in izjemne daljave (loto B, Rode) Novakova in Džankič v reprezentanci Letos je mednarodno tekmovanje za Panonia pokal organizirala av- strijska Štajerska v Gradcu. V reprezentanci slovenske Štajerske za naiti..-.if tenis sta nastopila tudi igralca ptujske Pelovie—-Valerija Novak in Igor Dž.ankič. Naša ženska ekipa je zasluženo osvojila 1. mesto pred Madžarsko in Avstrijo. Moški so bili drugi za Avstrijci. Tekmovanje za Panonija pokal je v več panogah in dobila ga je zopet Slovenija. Ivo Novak Psa Dino in Fari najboljša Meddruštveno tekmovanje .šolanih psov kinoloških društev Slovenije in Kinološkega društva Varaždin je bilo v organizaciji Kinološkega društva Ptuj. Vreme organizatorjem m bilo naklonjeno, zalo So prijavljeni tekmovalci s svojimi varovanci dosegali slabše uspehe. Nastopilo je 18 tekmovalcev. 4 v »A« in 14 »B« kategoriji. V »A« kategoriji je zmagal Alojz Perne (KD Ljubljana) s psom DINOM z 278 točkami; v »B<( kategoriji pa Drago Goričan (KS Naklo) s psom Farijem z 283 točka- mi. V tej kategoriji sta prvič nastopila tudi znana Plujčana brata Žnidarič in dosegla 7. oziroma 9. mesto. Tekmovalni program za vse udeležence je zajemal sledenj'e. ki je bilo na okoliških travnikih, ter vaje poslušnosti m napaCa, ki so^ bile na stadionu Drava. Najbolje uvrščeni v vsaki skupini so prejeli lepe pokale in praktič- na darila ptujskih OZD. anr Ptujski kinologi se večkrat predstavijo tudi našim občanom. Lani je bilo tako na kartodromu v Hajdo^h in na stadionu Drava (foto 1, kotar) NOGOMET V nedeljo že prvi veliki derbi Nogometaši Aluminija so se v nedeljo v srečanju za republiški ligaški pokal v Murski Soboti pomerili z Muro, članom prve republiške lige. Na težkem igrišču so bili domačini boljši in zmagali s kar 5:1. Častni zadetek za Kidriča- ne je dal Nikolič. Bolj kot na to pa so pričakovanja v Aluminiju usmerjena na prvo kolo spomladanskega prvenstva v vzhodni drugi republiški ligi, ki bo na sporedu v nedeljo. Kidričani, ki so |X) prvem delu s točko zaostan- ka drugi, bodo gostili vodilno moštvo lige — Steklarja iz Ro- gaške Slatine. To bo že kar veliki derbi lige in hkrati velika pri- ložnost Aluminija, da se, če zma- ga, prebije na prvo mesto. Trener Ivo Krnjič sicer pravi, da se zaradi slabih vremenskih razmer niso pripravili tako kot so želeli, vendar bodo igralci dali vse od sebe in poskušali premagati sicer dobro moštvo Steklarja. Zanimivo pa je, da poznavalci razmer v drugi repu- bliški ligi za prvega favorita lige ne poslavljajo niti Steklarja in niti Aluminija. Pravijo, daje to Elkroj iz Mozirja, ki se je v mini prestop- nem roku močno okrepil z nekate- rimi igralci Rudarja iz Titovega Velenja in Šmartnega. Na drugo mesto postavljajo Steklarja, na tretje pa Aluminij. Vendar pa z obema favoritoma Kidričani igrajo na svojem igrišču. Zato bo spomladanski del še kako zanimiv. Iz vseh kombinacij je kot kaže izpadla ptujska Drava, peta po pr- vem delu, z že precejšnjim zao- stankom za vodilnimi moštvi. Ptujčani so moštvo zelo pomladili in računajo na uvrstitev v sredini lestvice, več pa bodo poskušali v prihodnji sezoni. Vendar pa je Drava vedno zelo močna na svo- jem igrišču v Ptuju in je nikakor ne gre podcenjevati. Kaj si lahko obeta v tem prvenstvu, bo delno vidno že v nedeljo, ko bodo v Ptu- ju gostovale Pekre, zelo solidno moštvo z mariborskega območja. L. KOTAR Drava-JLA7:2(2:0) Zadnja, osma, preizkušnja nogometašev Drave pred pričetkom prvenstva bi morala biti proti ekipi Kovinarja iz Maribora, ki pa je žal nastop odpovedala in so tako nogometaši Drave na blatnem in mokrem igrišču visoko premagali ekipo ptujskega garnizona. Sodil je Hvaleč iz Slovenske Bistrice pred 10 gledalci. Za Dravo so bili uspešni Kozenburger 5, Kodrič jja Krajnc po 1, za JLA pa Sulejman 2 zadetka. V nedeljo se prične prvenstvo. Drava bo igrala doma proti odlični ekipi iz Pcker pri Mariboru. anc NEKAJ KRAJŠIH NOVIC Kot veste proglasitve najbolj- ših športnic, športnikov in ekip ptujske občine za leto 1984 .še ni bilo. Izvedeli smo, da bo to opravljeno v aprilu, ko bo v Ptuju in Kidričevem velika prire- ditev Sportskih novosti Zlata smučka, na kateri bodo izročili priznanja najboljšim jugoslovan- skim alpskim smučarjem in smu- čarkam. Ptujski boksarji se kljub teža- vam z republiško ligo, borb praktično ni. zavzeto pripravljajo na bližnja prvenstva. Najprej bodo nastopili na republiškem prvenstvu in si poskušali pribori- ti čimveč vstopnic za državno prvenstvo, ki bo spomladi v Mariboru. Občinska telesnokulturna skupnost je vsem osnovnim tele- snokulturnim organizacijam po- slala posebne vprašalnike, ki zahtevajo podatke o načrtih v naslednjem srednjeročnem ob- dobju in do leta 2(X)0. Časa za pripravo oziroma odgovore je bilo zelo malo. manj kot teden dni. V družino ekip malega nogo- meta so se vključili ludi igralci iz krajevne skupnosti Boris Ziherl. Ustanovili so svojo sekcijo, ki bo v nedeljo pri osnovni šoli Franc Osojnik že izvedla prvi turnir, na katerega seveda vabijo čimveč ekip. 1. kotar Vindiš zmagal na Vassinem maratonu Mirko Vindiš, odličen ptujski dolgoproga.š. znova nastopa in zmaguje. Tako je nastopil na tradicionalnem Vassinem mara- tonu v Varaždinu v teku na 21 kilometrov. Zmagal je pred Ma- riborčanom Kremplom in Mad- žarom Gočanom. ob tem pa postavil tudi novi rekord proge. 1. k. Republiško prvenstvo v smučarskih skokih za pionirje v nedeljo, 24. februarja, je bilo v KS Zbelo- vo pri Poljčanah republiško prvenstvo v smučarskih skokih za pionirje B kategorije. Tekmovanja se je udeležilo 93 skakalcev iz naslednjih skakalnih klubov ali sekcij: Iskra Delta—Triglav iz Kranja, Mislinja, Toper—Celje, tvd Lopata, Rateče—Planica, .lescnicc—Žirovnica, Ilirija—Ljubljana, Fuži- nar—Ravne, Bled, Braslovče—Andraž, Ti- tovo Velenje, Ljubno, Parliz.an—Globača, Ziri, .Moravče, Tržič in SSS Zbelovo. Pri/a- de\iii člani SSS Zbelovo so po napornem delu uspešno pripravili skakalnico ter izvedli to republiško tekmovanje. Tekma je potekala na prenovljeni 22-metrski skakalnici, ob njej pa se je zbralo prek 400 gledalcev, ki so mlade skakalce burno pozdravljali. Pozdravni govor je imel predsednik KS Zbe- lovo Janko Kohner, ki je najbolj zaslužen, da je bilo tekmovanje v tej KS, tekmo pa je odprl predsednik TKS Slovenske Konjice Polde Rihtršič. Tekma je bila zelo razburljiva, saj so mnogi tekmovalci dosegali iste daljave in so pri tem odločale le točke sodnikov. Novi republiški prvak za kategorijo pionirji B je postal Boštjan Rednjak (Titovo Velenje) s 183,5 točkami, dru- go mesto sta si delila Boris Podkrižnik (Braslovče—Andraž) in David KrebI (Mislinja) s 178 točkami. Sledijo Robi Oblak (Braslov- če—Andraž) in Jože Zagrnik (Fužinar—Ravne) 176,5; 6. Gorazd Ravnik (Jesenice) 173, 5; 7. Dejan Jakovec (Tržič) 172,5; 8. Gregor Marti- njak (Triglav) 168; 9. Franc Urban (Bled) 166, 10. Branko Anduti (Titovo Velenje) in Andrej Zagrnik (Fužinar—Ravne) 165,5 točk, itd. Najboljši so prejeli diplome in medalje Smu- čarske zveze Slovenije, organizator pa je najboljšim trem podaril še lepe pokale. ZB Letna delovna konferenca strelske družine Turnišče V soboto, 9. februarja, je bila v Domu krajanov Turnišče letna delovna konferenca strelske družine Turnišče. Ocenili so delo in dose/kc v preteklem letu. I/ poročil in ra/prave se je oblikovalo mne- nje, da je strelska družina v težavah. Opa/na je stagnacija strelcev, ne toliko na tekmovalnem področju, kot v organizacijsko tehničnem delu, predvsem ni take povezanosti kot pred leti med člani družine. Tudi načrtno delo in treningi bi lahko bili bolje or"ani/irani. Mogoče gre iskati" vzroke tudi v tem, daje dvorana na Turnišču /e od polovice lanskega leta za strelce neuporabna zaradi obnove. Tako preostane vožnja v Ptuj v občinsko sireKko halo, kar je glede na današnjo ekonomsko situacijo /e precejšnja obremenitev. predvsem za mlajše strelce, oziroma za tiste, ki so se šele /aeeli ukvarjati s tem športom. Opa/na jc pra/nina v mladinskih vrstah in ircba bo najti nove in privlačnejše načine, ki bodo pritegnili mlade v strelske vrste. Tudi finančno stanje je slabo, kar se v današnjih časih prav gotovo pozna pri delu. Ze nekaj let strelci finančno niso /mo/ni nabaviti novega, kakovostnega oro/ja, saj dobijo edino dota- cijo od Občinske strelske /ve/c, kar pa je /elo malo, saj vemo koliko strelskih družin deluje v ptujski občini. Organizirani sta dve sekciji na O-s Hajdina in Ivan Spolenjak. Obe šoli iniaia težave / oro/jem in s kakovostno nnmi- cijo, pa kliiib temu dosegata dobre re/ultate. Kljub vsem probleniom pa so tekmovalni rezultati v lanskem letu dobri, vendar bo potrebno ukrepati, kajti v naslednjih letih se bo sedanje stanje prav gotovo poznalo na rezultatih. Potrebno bo več zagnanosti vseh članov, ne pa samo delo in naloge prevaliti na nekaj posameznikov. Strelci pričakujejo pomoč tudi krajevne skupnosti, saj je ta šport na Turnišču razvit že vcx- desetletij in tudi tekmovalnih rezultatov ne manjka. Cc sc za strclce obetajo boljši časi, bodo videli, prav gotovo jih čaka veliko dela, sami pa želijo in pričajujejo, da jim bodo DPO in društva v krajevni skupnosti Turnišče poma- gala prebroditi težave. Janko MARCiC Z igro do mojstra Minulo soboto so šahisti zanesenjaki iz Spuhlje organizirali simultanko s šahovskim prvakom Ptuja in mojstrskim kandidatom Milanom Serugo. Zaigralo je 12 privržencev, ki na ta način želijo prekiniti s staro gostinsko navado — igranje šaha za pijačo. Jože Vaupotič je igro dobil, Franc Pičerko remiziral, ostali pa so morali priznati premoč Milana Šeruge. Šahisti iz Spuhlje bodo, tako vsaj načrtujejo, kmalu ustanovili šahovsko sekcijo, ki bo delovala v okviru ŠD Mip Ptuj. S. Pičerko Osnovna šola dr. Ljudevita PIVKA, Ptuj razpisuje dela in naloge ravnatelja za dobo 4 let i Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz Zakona o izobraževanju in usposabljanju z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter 89. čle- na Statuta šole: — višja ali visokošolska izobrazba — ortopedagog, — 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu ter oprav- ljen strokovni izpit, — moralno-politična neoporečnost in družbeno-politična aktivnost. Rok prijave je 15 dni oH objave razpisa Nastop v Murski Soboti v Murski Soboti je bilo republiško pionirsko prvenstvo v namiz- nem tenisu. Med predstavniki namiznoteniškega kluba Petovia iz Ptuja je po pričakovanju največ dosegla Simona Jaašovec in sicer delitev peteg" do osmega mesta. V četrtfinalu je izgubila z Markeževo z .lesenic. • I. k. 10 - ZA RAZVEDRILO 21. marec 1966 - VSnVra TEDNIK - 21- marec 1985 OGLASI IN OBJAVE - 11 ANSAMBEL VIKIJA AŠIČA Znova proti vrhu Nastanek aH rojstvo ansambla Vikija Ašiča iz Celja nekako sovpada z nastankom našega fe- stivala. Mogoče je festival za leto ali dve starejši, kar pa ni bistveno. Viki se danes tistih začetkov spominja s trpkostjo. Z družino je stanovi v majhni, stari eno- družinski hišici v tesni dolini reke Savinje ob cesti Celje—Laško. Ob zadnji strani hiše gmota skalnatega hribovja sem in tja pokritega z grmičevjem, ob prednji cesta, čez njo Savinja. Semkaj posije sonce le poleti in Se to le v popoldanskih urah. Nič kaj prijazen kraj za roj- stvo ansambla, ki bi naj s prijetni- mi vižami razveseljeval poslušalce. Pa vendar je prav tukaj pred pet- najstimi leti (približno) nastal an- sambel, ki se je nekoliko kasneje — zahvaljujoč prav Ptujskemu fe- stivalu — začel kaj naglo vzpenjati proti vrhu, ki so ga zasedali an- sambli z diatonično harmoniko. Začetki seveda niso bili lahki! Vsi so bili mladi in neizkušeni glasbe- niki, sicer z dobro voljo, a slabimi in starimi instrumenti. Vikiju pa je celo manjkal osnovni pojem o na- rodnozabavni glasbi, ?aj je bil — kot sam pripoveduje — le vaški muzikant, pravi ljudski godec. To- da z marljivostjo in vztrajnostjo so premagali tudi te težave in nastal je ansambel, ki je že leta 1971 pr- vič nastopil na našem festivalu. Naklonjenost ptujskega občinstva so si pridobili takorekoč na mah, še zlasti Viki, ki je z izjemno spret- nostjo in harmoniki naravnost ble- stel. S svojo simpatično pojavo, ki kar kliče po zbližanju, in s skoraj virtuoznim obvladovanjem dia- tonične harmonike, je postal lju- bljenec ptujskega občinstva. Ansambel se je že takorekoč v prvih letih svojega obstoja prebil iz anonimnosti in se kaj kmalu uvr- stil med vodeče. Pridno so snemali za RTV Ljubljana, posneli tri velike in nekaj malih plošč ter pre- križarili Evropo po dolgem in po čez. Deset let je Viki zaporedoma prihajal s svojim ansamblom v Ptuj. Vsakič so osvojili to ali ono nagrado, toda nikoli niso bili prvi. Vedno se je našel kdo drug, ki jih je prehitel, pa čeprav za las. Napo- sled se jih je že oprijel vzdevek ,,večno drugi Ašiči". Toda navzlic v.semu je kazalo, da bo njihova pot proti vrhu neza- držna, še zlasti, ko se je ansamblu pridružil odlični pevski duet Rudi Santl in Neva Svajncger. Z nji- ma je ansambel pridobil zelo veH- ko: svetal zven, sigurnost v nastopu, polet, ki je bil občutno zaznaven v metronomsko ,,nape- tem" ritmu, enovitost pihalcev itd. Skratka, v ansambel sta vnesla za- Bon! Toda zgodilo se je tisto, kar se v ansamblih z ,,mešanim" članstvom vedno dogaja in vedno ponavlja. Pred nekaj leti se je Ne- va poročila in se zaposlila v ljubljanski operi, s čemer je zares odličen, a žal prekratkotrajen duet, razpadel. Za ansambel Vikija Ašiča je to bil udarec, ki ga preboleva še danes. Z njim vred pa tudi festival, saj ansambla od tak- rat ni več na ptujskih prireditvah. Nehala so se tudi snemanja za ra- dio, plošče in kasete. Seveda bi bi- lo pri tem zmotno misliti, da an- sambla ni več. Ne, po svoji in- strumentalni plati ansambel še vedno deluje, pridno vadi, dela in celo veliko nastopa po raznih za- bavah; seveda s pevci iz vrst svojih instiumentalistov. Za zabave to seveda popolnoma zadošča, za resne nastope in snemanja pa ne, kajti skoraj nemogoče je — razen v nekaterih svetlih izjemah — enako kakovostno nastopati v dveh vlogah hkrati: v vlogi instru- mentalista in vlogi pevca. Ta kombinacija se pri resnem delu domala nikoli ne posreči v pravi meri! Kaže, da se je ansamblu po ne- kaj letih ,,samevanja" zunaj snemalnih hiš in festivalskega odra stožilo po renesansi nekdanjih ča- sov, ko je v družbi enakih veljal za -NEKOGA!. Ponovno si želijo snemanja, nastopanja na radiu, te- leviziji in s tem ponovne uveljavit- ve med najboljšimi (kamor po naši presoji ansambel tudi sodi). In če jim je to uspelo prek Ptuja prvič, zakaj bi tudi ne drugič! Uspešen nastop na Ptujskem festivalu je torej postal merilo za nadaljno uspešno pot ansambla in tega se jih zaveda čedalje več, ali če hoče- te, resno razume! • Viki Ašič se je s svojim ansam- blom odločil, da prek našega radia ponovno vzpostavi stike s Ptujem, festivalom in ptujskim občinst- vom. V snemanje nam je poleg svojih že znanih festivalskih viž ponudil še vrsto novitet, kar smo seveda z radostjo sprejeli. Snema- nje smo opravili konec februarja, posnetke z razgovori s člani an- sambla in vodjem Vikijem Ašičem pa bomo združene v rubriki ,,lz domače ustvarjalnosti" posredovali našim poslušalcem na- slednjo nedeljo, to je 24. marca ob 12,10. Lahko se boste prepričali, da je Viki še vedno mojster svoje harmonike in da ima ansambel vse možnosti za ponovno afirmacijo. Potrebni so mu le pevci, a te — kot pravijo fantje — bodo do festivala že imeli. Mi bomo držali pesti! Besedilo in foto: 1. C. Ansambel Vikga Ašiča: harmonika Viki Ašič, klarinetist Franc Jerič, trobentar Milan Džakušič, kitarist Tone Mohor in baritonist Stanko Hergamas. NEOBIČAJNI DOGODEK V LJUDSKEM VRTU OTROKA REŠIL ZOTOKA Šoštar si je z lopato utiral pot... .. prišel do otoka ... . in se z otrokom vrnil na trdna tla. Čestitamo! Znano je< da je ribnik v Ljud- skem vrtu ob osnovni šoli Franc Osojnik vsakodnevna nevarnost za otroke in tako bi se opisani dogodek lahko končal tragično. Na otoček v ribniku sta se prek tankega ledu podala dva nade- budneža. Uspelo jima je, toda v obratni smeri se je eden v bližini obale pošteno namočil, drugi pa na srečo ostal na otočku. Po obvestilu so se nekaj minut za tem pripeljali gasilci ter ugoto- vili. da so nerriQcni in da bodo potrebovali veliko lestev. Po njo so se nato odpeljali. Po vrnitvi so jo pričeli v vodoravnem položaju razpenjati. Ugotovili so, da bo za nekaj metrov prekratka, bila pa je bojazen, da se jim prevrne v ribnik. Z veliko truda in na ročni pogon jim jo je uspelo zložiti, med tem pa seje gasilec odpeljal po ribiške škornje. Po vrnitvi jih je obul in po nekaj minutah ugotovil, da ne bi bilo dobro, če bi se zaradi globine namočil. Tako je še ena zamisel splavala po vodi. čas pa je tekel. Nabralo se je številno gledalstvo. zlasti šolarjev, ki so v svojih komentar- jih imeli pametnejše zamisli kako bi fanta rešili kot pa »poklicni« reševalci. Na srečo vseh seje po naključ- ju ob obali znašel Jože So.š^lar- Pepo. učitelj telesne vzgoje v Vidmu, ki je nitro ukrepal. Slekel je kavbojke in se bo.sonog podal z lopato, s katero je razbijal led. n' otoček. Uspelo mu je — pre- mrzlega dečka je na rami prine- sel v naročje očeta, ki je ves čas nemo opazoval na obali. Ta gaje odpeljal domov, kjer je verjetno imel krepek »vzgojni pogovor«. Sreča jc bila. da ni bil deček na otoku moker, saj je moral 40 minur čakati na svojega rešitelja, ki so mu po uspeli akciji vsi prisotni spontano zaploskali. anc loto: J. Cvetko Na občinskem srečaniu letos le štiri skupine Vsakoletno občinsko srečanje gledaliških skupin sicer ne more dati celovitega pregleda.nad tem. kaj je bilo ustvarjenega na ptuj- skih ljubiteljskih odrih v eni sezoni, lahko pa da vendarle nekako oceno — kje smo na področju ljubiteljskega gledali- škega dela. za kakšen repertoar se odločamo, koliko smo dali pozornosti igri. sceni in kostu- mom. kako smo delo zvočno in glasbeno opremili; skratka koliko smo se potrudili, da bi naredili pravo gledališko predstavo, pa čeprav pod različnimi prostorski- mi. kadrovskimi in finančnimi pogoji. Letos je bilo prijavljenih dva- najst predstav, ki si jih je gledali- ška komisija pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj tudi ogle- dala. Odločila se je, da bo v informativni program uvrstila mladinsko predstavo Zgodbe na dvoru kralja Janeza, z njo se bo srečanje v ponedeljek, 25. marca, tudi začelo. V torek bomo videli uspešnico letošnje sezone — nastop igralcev iz Grajene s Potrčevimi Krefli, v sredo pred- stavitev igralske družine iz Žetal, ki prihaja v Ptuj s Hiengovim Izgubljenim sinom, v četrtek nastop Hajdinčanov z Laurenco- vo Snaho in v petek ptujsko gledališče v Knittlovo Vio malo. Vse predstave bodo v gledališču ob 18. uri. nato pa z igralci in režiserji tudi pogovor, ki ima namen, da predstavo skupno analizirajo in ocenijo, skratka — da se celovito pogovorijo o delu skupine, njenih težavah in načr- tih. mš Pionirji občine Slovenska Bistrica so kurirčkovo torbico sprejeli od vrstnikov občine Slovenske Konjice 18. marca ob 10. uri pred osnovno šolo I-dvard Kardelj v Poljčanah. Ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnega in gosp<)darskega življenja bistriške občine in krajevne skupnosti Poljčane so pripravili svečan sprejem s kulturnim programom. Učenci celodnevne osnovne šole I dvard Kardelj so po končanih svečanostih kurirčkovo torbico odnesli proti Makolam. Na področju občine bo kurirčkova torbica potovala skozi vse pomembnejše kraje iz zgodovine NOB in večja naselja. Povsod bodo ob sprejemu pripravili bogate kulturne programe ter srečanja in razgovore pionirjev z borci in aktivisti NOB na njihovem območju. Nekatere bodo pionirji in mladina obiskali kar na njihovih domovih. Pionirji bistriške občine se že sedaj zavzeto vključujejo v akcijo ob razpisu za najboljši spis na temo ,,40 let v svobodi" in ,.Srečanje z borci, nekdanjimi kurirji NOB". V tem času organizira OK ZSMS pohod mladine in vojakov k Sagadinovi domačiji v kraju Sreče pri Makolah. Med udeleženci bodo tudi pionirji osnovnih šol bistriške občine. Na poti po občini bo kurirčkova torbica štirikrat prenočila in to naj- prej v osnovni šoli Laporje, za tem v osnovni šoli partizanske vasice Tinje na Pohorju, nazadnje pa v OS Sp. Polskava. Letošnje osrednje svečanosti v času gostovanja kurirčkove torbice v občini bodo 18. marca ob njenem sprejemu v Poljčanah in 22. marca na dan predaje še v osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici. 22. marca bodo pionirji iz Sp. Polskave in Pragerskega kurirčkovo torbico prenesli na območje občine Maribor-Tezno, kjer jo bodo ob 10. uri, pri spomeniku NOB v bližini kraja Rače, predali svojim vrstnikom iz mariborske občine. Viktor Horvat V opekarni spet žgejo v Opekarni Ptuj je bila v sredo, ^IS. marca, krajša slovesnost, na kateri so po več kot dveh mesecih in pol remonta svečano prižgali eno od dveh krožnih peči za žganje opečnih izdelkov. Kot je povedal direktor opekarne Stanko Brodnjak, so na nadpoprečno dolg čas remonta vplivali slabi vremenski pogoji in težave pri dobavi reprodukcijskega materiala. Zadnje čase imajo opekarji težave tudi zaradi neredne dobave težkih goriv, ki so proizvodnji nujno potrebna, zato iščejo nove rešitve. Pred kratkim so tako pričeli z izdelavo betonskih zidakov, pripravljajo pa še novosti pri izdelavi opečnih izdelkov. Foto: M. Ozmec Peč so prižgali po starem običaju pred zbranimi delavci. Desno direktor opekarne Stanko Brodnjak. Marec — siišec Pomladni sij me že preganja, Mars v burji, soncu me naznanja, pomlad vsakega razganja. Če igrajo v sušcu se mušice, v aprilu nadenemo si rokavice. ^ V soncu sij še medlo sveti, začel sem zeleneti in brsteti, upanje za dobro letino imeli. Okopljite vrtove, njive, vinograde, posejte zrnje v zemljo lepe nade. BRANKO ANŽELJ RODILE SO: Milena Kureti. Kajuhova 1 — Davida: Zdenka Trstenjak. Ra- doslavci 9 — Jasmino; Minka Ivančok. Kog 58 — Jožeta; Silva Sagadin. Bukovci 177 — Bojano; Irena Zagoršek. Mezgovci ob Pesnici 28 — Bojana; Anica Grašič. Mala vas 3 — deklico; Danica Lah. Murkova 5 — Mitja; Terezija Hrženjak, Gori- čak 39 - dečka; Jelka Lukačič. Bodislavci 10 — IJdijo; Kristina Kolarič. Krčevina pri Vurberku 3 — deklico; Jožeta Murkovič. Grabšinci 11. G. Radgona — Primoža: Jelka Nahberger. Po- brežje 14 — dečka; Ljudmila Lah, Bišečki vrh 32 — dečka; Jožefa Vogrinec. Skorba 60 — dečka; Ma1-gita I rstenjak. Prše- tinci 14 — Klavdijo; Zivka Fur- man. Lešje 11 — Petro: Tončka Planec. Drstelja 20 — deklico- Jožica Skela. Dobrina 65 — deklico; Alenka Vidovič. Skorba 27/b — dcklico: Sonja Marin. Mihovci 68 — deklico; Jelica Petek. Stojnci 8 — Mihaela. POROKE: Zdravko Roškar. Moškanjci 27/a in Jt)žica Ranil. Moškanjci 66: Jane/ Mihciič. Mestni vrh 106 in Danica flcruga. Mcsim vrh I 19: I MRI I SO: Marta Petek. Scianci 1. ro) 1^61. umrla 11. inarca I9K.^ Amalija Bratuša. Dom upi^ko- icnccv Ptuj', roj. 1886. umrla 7. marca 1985.; Franc Rop. Pavlov- ski vrh 46. roj. 1913. umrl 11. marca 1985.; Marija Debeljak, Medribnik 5. roj. 1923. umrla 12. marca 1985. TISDNIK izdaja zavod za časopisno ir radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. r tednu od 12. do vključno 19. marca so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh lažjih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili na srečo le dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili ncprilav.ojcna hitrost glede na stanje cestišča in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih je bila ocenjena le na okoli 11 tisočakov. -OM PEŠEC HUDO POŠKODOVAN v soboto. 16. marca, okoli pol enajstih dopoldne seje na Ptujski ccsti v Ormožu zgodila težja pri)mcina nc/goda. Milan Slavi- ncc I/ .Sodmccv 64 jc peljal z osebnim avtomobih^m proti Ptu- |u. Prav takrat jc z njegove leve strani prečkal cestišče Jakob Munda iz Vičanccv 9 Avtomobil |C /bil pešca pv; cestišču. hudt> poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. - ck Uto: XXI Ptuj, dne 18. aprila 1985 Šte\ilka: 11 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ IN PTUJ 81. Sklep o imenovanju načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj 82. Sklep o imenovanju namestnika načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj IZVRŠNI SVET SO PTUJ 83. Odredba o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 84. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvajanje srednjeročnega programa v letih 1986—1990 na območju KS Heroja Lacka Rogoznica 85. Poročilo volilne komisije KS Videm pri Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Videm pri Ptuju, za obdobje od 1/5-1985 do 31/12-1985 86. Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Videm pri Ptujuea obdobje od 1/I>19i6 do 31/12-1990 87. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa letnega plana 1985 na območju KS Videm pri Ptuju za gradnjo komu- nalnih in drugih objektov POPRAVEK 88. Odloka o določitvi organov družbene kontrole cen v občini Ormož 81. . Na podlagi 40. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sloveni- je ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, St. 24/79 in 21/82), 238. člena Statuta obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 171. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. fe- bruarja 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 5. februarja 1985 ter Skupščina občine Ormož na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 25. marca. 1985, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1985, sprejela SKLEP O IMENOVANJU NAČELNIKA UPRAVE ZA INŠPEKCIJE OBČIN ORMOŽ IN PTUJ 1. člen Milan VOGRINEC, roj. 2/5-1983, dipl. ing. gozdarstva, stanujoč v Ptuju, Panonska 5, se imenuje za načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. 2. Mandatna doba traja štiri leta. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati osmi dan po obja- vi. Številka: 020-1/85-2 Datum: 27. marec 1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIC, dipl. sociolog 1. r. 82. Na podlagi 41. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sloveni- je ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, St. 24/79 in 21/82), 238. člena Statuta obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 5/78 in 2/82) in 171. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 4/74) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. fe- bruarja 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 5i februarja 1985 ter Skupščina občine Ormož na seji Druž^nopolitičnega zbora, dne 25. marca 1985, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1985, sprejela SKLEP O IMENOVANJU NAMESTNIKA NAČELNI- KA UPRAVE ZA INŠPEKCIJE OBČIN DR- MOŽ IN PTUJ 1. Matilda KLASINC, rojena 25/1-1952, dipl. pravnica, stanujoča v Župečji vasi 19, se imenuje za namestnika načelnika Uprave za inšpekcije ob- čin Ormož in Ptuj. 2. Mandatna doba traja štiri leta. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati osmi dan po obja- vi. Številka: 020-1/85-2 Datum: 27. marec 1985 Predsednik SkimSčine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r. 83. • Na podlagi 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, St. 18/77 in 2/78), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, St. 39/84) in 24. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) je izvršni svet skupščine občine Ptuj sprejel ODREDBO O SPREMEMBI ODREDBE O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE ŽIVAL- SKIH KUŽNIH BOLEZNI NA OBMOČJU OB- ČINE PTUJ 1. člen V 1, členu odredbe o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 5/84) se leto 1984 črta in nadomesti z letom 1985. 2. člen V 5. členu, točki 3 a se črta naselje Ločki vrh, na koncu odstavka pa pika nadomesti z vejico in pripiše: Stojnci in Mala vas. 3. člen V 7. členu se črta: 1) prva alinea točke 1 in nadomesti z besedi- lom; — govedi v vseh naseljih krajevnih skupnosti: Zetale, Podlehnik, Leskovec, Markovci, Dornava in Spuhlja; 2) v točki 4 se prva in druga alinea nadomestita z besedilom: — osnovne goveje črede EKK Ptuj v Ravnem polju 100 v ostalih obratih 20 '^'o; 3) v točki 7 se v drugi in tretji alinei 10 <"70, nadomesti z 20 4) vtočki 8 se alinea nadomesti z besedilom: — plemenske žrebce OZVZ Ptuj — vse kopitarje nabavljene v okužena in sanirana dvorišča: 5) v točki 5 se doda nova alinea: — plemenske goveje črede EKK Ptuj. 4. člen V 8. členu se črtajo vsa relativna števila (odstotki). 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322-183-2 Datum: 3/4-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak 1. r. 84. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 23/77) drugega člena Zako- na o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73 in 17/83), družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj štev. 17/83) ter 29. člena Sta- tuta krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica je skupščina krajevne skupnosti na svoji 13 seji dne 27. 2. 1985 sprejela s/KAN hI URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠTEVILKA 11 SKIEP o m/pisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka /a sofinanciranje in izvajanje sred- njeročnega programa v letih 1986—1990 na ob- močju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogozni- ca. 1. člen Za območje krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, ki obsega vasi in naselja z ulicami: Kicar, Nova vas pri Ptuju z ulicami: Frasova uhca, Ul. Jožefe Lackove, Ul. Anice Kolarič, na- selje Pacinje, Podvinci, Rogoznica z ulicami: Slo- venskogoriška c., Anželova ul.. Cesta 8. avgusta, Carmanova ul., Dornavska c. (od hišne štev. 10 naprej), Gomilškova ul., Kokolova ul.. Kratka ul.. Prečna pot in Svržnjakova ul. ter vasi Sp. Velovlak in Žabjak, se razpiše referendum za izvedbo krajevnega samoprispevka. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1990. 3. člen Krajevni samoprispevek bomo uporabili za so- financiranje oz. izvedbo naslednjega programa: — vodovodno omrežje — kanalizacija — asfaltiranje in modernizacija krajevnih cest — urejanje avtobusnih postajališč — urejanje javne cestne razsvetljave — urejanje pešpoti in pločnikov — trafo postaje in omrežje — gradnja trgovskega lokala — telefonsko omrežje — družbene dejavnosti — redna dejavnost — poslovanje KS — nabava opreme za LO in DSZ 4. člen Samoprispevek se obračunava: 1. Zavezancem, ki imajo osebne dohodke iz de- lovnega razmerja oz. nadomestila ter drugih pre- jemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka oz. na- domestila. 2. Zavezancem, ki imajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom od mesečnega izplačila pokojnin po stopnji 1 Vo od izplačane pokojnine. 3. Zavezancem, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, od letnega katastrskega dohodka po stopnji 4 4. Zavezancem, ki imajo dohodek od samo- stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev od dohodka oz. nadomestila zmanjšanega za davek, po stoi>- nji 2 '^'o od osnove za prispevek. 5. Zavezancem, ki plačujejo davek v pavšal- nem znesku plačajo v letu 1986 samoprispevek v znesku 2.500,00 dinarjev, v naslednjih letih pa se znesek valorizira za procent povečanja OD v SRS, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 6. Zavezancem zaposlenim v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica plačujejo v letu 1986 samoprisjjevek v pavšalnem znesku 6.000,00 di- narjev. V naslednjih letih se znesek valorizira kot je to navedeno v peti točki lega člena. 7. Zavezancem, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tem členu plačujejo krajev- ni samoprispevek za vsak vir posebej. 8. Zavezancem, ki v krajevni skupnosti heroja Lacka nimajo stalnega bivališča, imajo pa na tem območju nepremičnine (stanovanjske hiše, počit- niške hišice, gospodarska poslopja ali zidanice) plačajo letno v pavšalnem znesku 1.500,00 dinar- jev. Za obrtniške delavnice plačajo lastniki teh nepremičnin v letu 1986 pavšalni znesek 5.000,00 dinarjev v naslednjih letih pa se pavšal valorizira kot je navedeno v točki pet tega člena. 9. Samoprispevek v delu: Za delo zmožen krajan po hišni številki en de- lovni dan na leto po programu vaške samoupra- ve. V kolikor delo po hišni številki ni opravljeno je dolžan lastnik hiše to obveznost poravnati v denarju in sicer v letu 1986 1.000,00 dinarjev, v naslednjih letih pa se ta znesek letno valorizira za 15 5. člen Zavezancj za krajevni samoprispevek so kraja- ni, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. Zavezanci iz člena 4. točke 8., ki nimajo stalnega bivališča v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica so zavezanci prispevka v pavšalnem znesku. 6. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samopri- spevka v denarju in opravljanja v delu, se upora- blja določbe 10. člena Zakona o samoprispevku. 7. člen Z samoprispevkom zbrana sredstva se delijo ta- ko, da vsaki posamezni vaški skupnosti pripada 80 Vo zbranih sredstev, ostalih 20 "la pa se nameni za skupne potrebe KS. 8. člen Sredstva, ki bodo zbrana s tem samoprispev- kom in ločena po 7. členu bodo uporabljena za posamezne programske naloge po naslednjem ključu: — vodovodno omrežje, kanalizacija, modernizacija cest, vzdrževanje cest, mostov in cestna razsvetljava 75 % — elektro omrežje in transformatorske postaje 5 070 — trgovski lokal 4 % — telefonsko omrežje 4 "lo — družbena dejavnost 9 % — nepredvideno 3 % 100 % 9. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik kra- jevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica in zaposleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti ter lastniki nepremičnin po 4. členu tč. 8 tega sklepa. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere je ugtovljeno, da so na začasnem delu v tujini ^i na služenju vojaškega roka ter se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti. 10. člen Zavezanci iz 4. člena tč. 6 in 8 tega sklepa imajo pravico sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico ose- bnega izjavljanja na referendumu. V ta namen bo krajevna skupnost poslala zgoraj omenjenim zavez-ncem katerih naslovi so znani odgovarjajo- či material, (vabila, glasovnice [itd.) Zavezanci pa se bodo lahko odločili ali se bodo na svoje stroške osebno udeležili sestankov in referenduma, ali pa bodo svoje pismene osebne izjave poslali s pripo- ročenim pismom volilni komisiji KS. 11. člen Referendum bo v nedeljo 12. maja 1985 od 7—do 16 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi krajevna volilna komisija krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. 12. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST HEROJA LACKA ROGOZNICA GLASOVNICA za referendum, dne 12. maja 1985 „ZA" „PROTr' uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje srednjeročnega programa v letu 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in dru- gih objektov ter družbene dejavnosti. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, ,,PROTI", pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja). 13. člen Vse glasovnice so overjene s štampiiljko KS heroja Lacka Rogoznica. 14. člen Za ix)stop)ek o glasovanju se smiselno upora- bljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanje delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS herja Lacka Rogoznica. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu na podlagi ugotovljenega poročila izida refereduma sprejme skupščina KS heroja Lacka Rogoznica. 15. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združene- ga dela, delovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo zavezanci, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektu- alnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga moraj plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini ter lastniki nepremičnin po 4. členu tč. 8 tega sklepa so zavezanci in morajo plačevati pavšalni znesek krajevni skupnosti za vsako leto posebej na žiro račun KS heroja Lacka Rogoznica, najkasneje do 31. 12. tekočega leta. 16. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na poseben žiro račun. 17. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine heroja Lacka' Rogoznica in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programa za katerega je bil uveden krajevni samoprispevek. 18. člen O uporabi krajevnega samoprispevka se sestavi letni obračun, ki se predloži v obravnavo zboru krajanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. 19. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samopravne kontrole in družbenega nadzora KS heroja Lacka Rogoznica, ki o ugoto- vitvah enkrat letno p>oroča skupščini KS heroja Lacka Rogoznica. Sredstva za izvedbo referen- duma zagotovi KS heroja Lacka Rogoznica. 20. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniiku občin Ormož in Ptuj. Rogoznica, 27. 2. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica Ivan Sumandl 1. r. 85. POROČILO volilne komisUe krajevne skupnosti Videm pri Ptuju o izidu referenduma za uvedbo kr^evnega ŠTEVILKA URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 62 samoprispevka na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju za sofinanciranje programa le- tnega plana za obdobje od 1. 5. 198S do 31. 12. 1985. Volilna komisuja krajevne skupnosti Videm pri Ptuju objavlja po 41. členu Statuta KS in po 8. členu Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Videm pri Ptuju, ki je bil 24. 3. 1985 4. Po 2. odstavku 21. člena zakona o referen- dumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — glaso- valci, ki se zaradi dela v tujini ali zaradi vojaške- ga roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju bilo po številu 195. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 2093 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo ZA uvedbo kra- jevnega samoprispevka 1642 glasovalcev ali 76,16 Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referndumu, (Uradni list SRS št. 23-1465/77), da je referendum na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju uspel. Številka: 014-79/85 Videm pri Ptuju, dne 24. 3. 1985 Predsednik VK Murko Štefan 1. r. 86. POROČILO volilne komisije Krajevne skupnosti Videm pri 4. Po 2. odstavku 21. člena zakona o referen- dumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — glasovalci, ki se zaradi dela v tujini ali zaradi vojaškeRa roka niso mogli udeležiti glasovanja. 1. Volilna komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Videm pri Ptuju z dne 27. 2. 1985 razpisan referendum za uvedbo krajevne- ga samoprispevka za sofinanciranje letnega programa plana za obdobje od 1. 5. 1985 do 31. 12. 1985. 2. Sklep je bil objavljen v uradnem vestniku občin Ormož—Ptuj št. 6, z dne 7. 3. 1985. 3. Pri pregledu glasovalnega materiala je komi- sija ugotovila, da je bil izid referenduma po gla- sovalnih mestih naslednji: Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na obmoi^u Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju za obdobje od 1. 1. 1986 do 31. 12» 1990. Volilna komisija Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju objavlja po 41. členu Statuta KS in po 8. členu Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Videm pri Ptuju, kije bil 24. 3. 1985. 1. Volilna komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine KS Videm pri Ptuju z dne 27. 1. 1985 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti v letih od 1986 do 1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. 2. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Ormož-Ptuj, št. 6., z dne 7. 3. 1985. 3. Pri pregledu glasovalnega materiala je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma po glasovalnih mestih naslednji: Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju bilo po številu 195. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 2093 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo ZA uvedbo kra- jevnega samoprispevka 1618 glasovalcev ali 75,05 Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referendumu, (Uradni list SRS št. 23-1465/77), da je referendum na območju kraje- vne skupnosti Videm pri Ptuju uspel. Številka: 014-80/85 Videm pri Ptuju, dne 24. 3. 1985 Predsednik VK Štefan MURKO 1. r. 87. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 3/73 in 17/83), 8. čl. Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 41. čl. Statuta krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in izidu referenduma z dne 24. 3. 1985 je skupščma KS Videm pri Ptuju na svoji seji dne 27. 3. 1985 sprejela SKLEP o uvedbi iu-ajevnega samoprispevka za sofinan- ciranje programa letnega piana 1985 na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju za gradnjo komunalnih in drugih objektov 1. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendu- mu, dne 24. 3. 1985 se uvede samoprispevek v denaiju na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, ki obsega naslednja naselja: Dravci, Dravinjski vrh, Jurovci, Lancova vas, Ljubstava, Majski vrh, Pobrežje, Soviče, Šturmovci, Vareja, Tržeč in videm pri Ptuju. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo od 1.5. 1985 do 31. 12. 1985. 3. člen Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, odnosno, ki si b(xio stalno prebivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek. 4. člen Samoprispevek v denarju se uvede: Za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oz. nadomestila po stopnji 2% od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo pjokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2% od izplačene pokojnine; — za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetij- ske dejavnosti po stopnji 5% od katastrskega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek iz samo- stojnega opravljanja gospodarske in poklicne dejavnosti postopnji 2% od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka; — za občane, ki so na začasnem delu v tujini v pavšalnem znesku 5.000.— din letno. 5. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od .so- cialnih podpor, invalidnine in pokojnine z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev usmeijenega izob- raževanja in tudentov ter dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. 6. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan- ciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: — za nadaljnjo izgradr • ^ modernizacijo in pluženje cest, — za izgradnjo trafo poi,.aj in ojačitev elek- tričnega omrežja, — za nadaljevanje gradnje domov vaSčanov v Pobrežju in Siovičah, STRAN 63 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ številka i i — za pričetek obnove kulturne dvorane v Vidmu pri Ptuju. — za sofinanciranje pričetka gradnje gasil- skega doma v Vidmu pri Ptuju, — za redno vzdrževanje p>okopali§ča in odvoz smeti. — sofinanciranje CZ. LO in NZ, — sofinanciranje dejavnosti DPO in društev, — za funkcionalne izdatke. j 7. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbirnem, računu pn SDK Ptuj štev. 52400-842-041-8194, krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 8. člen , Svet skupščine Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju je odgovoren za zbiranje sredstev in izva- janje del po tem sklepu. 9. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samo- prispevkom zbranih sredstev, bo izvajala skup- ščina KS Videm pri Ptuju. 10. člen O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zakjučni račun, ki se obravnavata na zborih krajanov ter ju dokončno potrdi skupščina Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. 11. člen Od zavezance, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz drugega in tretjega člena tega sklepa se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davlcov občanov. 12. člen Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem vestniku Občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1.5. 1985 do 31. 12. 1985. Številka: 014-81/85 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Šmigoc. 1. r. 88. V odloku o določitvi organov družbene kon- trole cen v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 9-59/85) so bile ob primer- javi z izvirnikom ugotovljene napake. Zato da- jem po 3. odstavku 182. člena j^slovnika skup- ščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 13-142/77) tale popravek: V 4. vrsti uvoda za besedilom (Uradni list SFRJ ŠL 64-686/84) in 3. vrsti 1. člena za enakim besedilom se vstavi še besedilo: »ter 5. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 9-429/85)«. Številka: 010-1/1985 Datum: 29/3-1985 SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan VIČAR 1. r. Uradni vestnik ob«in Omiož in Pti^ Izhi^a pravlioma «nlcrat imeseCoo, In to v čatrtelc. Naro«nlici Tedniica ga pmfmiojo brezplateo, naročniki poaamaznir tt^rHk pa la aicupc4 a Te^iicom. Izdi^ataU Radio-Tadniic PtoJr Voinjaicova 6. UroJiUa urodniikl odbor - bdgflmoml ipacMk HIANC POTOČNIK. SeM uradniMva Pti4, Srbald trg l/li Tlaica Caaoplano jnrfično po<4etJa 14, IM«1bor;