Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem oa dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
j) /a „ ■ -fl-80 k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . lil. 30 k. " y4 v . _fl. 70 k. Posamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in At plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
Stv. 21.
V.Mariboru 26. maja 1870.
Tečaj IV.
Pred volitvami.
Po najnovejših ukazih se je razpustil državni zbor, in vsi deželni zbori, razun češkega. Odkar sovPoljaki, Tirolci in Slovenci ta državni zbor zapustili, ki ga Cehi niso nikdar obiskati hteli, se je razpust smel vsak dan pričakovati. Nepričakovano je prišlo le , da se tudi češki deželni zbor ni razpustil. Potočki to razlaga s tim, ker od češkega zbora, tudi če bi bile še enkrat nove volitve, ni pričakovati, da bi iz njega poslanci stopili v državni zbor.
Iz tega jasnila pa je tudi jasno, da bodo prihodnje volitve le gonjba v cizlajtanski državni zbor. Zato se bodo od stare burokracije vse žile napele, da bi se volili moži slab-čeki in vladi udani, ki bi tudi zadovoljno šli sopet v oni po Beustu izmišljen ciklajtanski zbor, iz kterega so komaj še le izstopili bili Poljaki, Tirolci in Slovenci, in ga s tim izstopom naredili nemogočega. Pri nas imajo vladni možje to nesrečo, da si v svojih možganih izkubavajo svoje programe, potem pa narode nagibljejo in silijo („Zwangslage") da jim tc programe potrdijo in to imenujejo ^ustavo".
Mi pa si ustavo inače mislimo, da namreč narodi in dežele imajo svoje opravičene želje in programe , in da jih zaupni možje vladajo po teh opravičenih uarodovih željah in programih. Sicer bomo že videli, kako daleč spet pridemo.
Mislili smo , da bo novo ministerstvo spravo z narodi napravilo, in prvi njegov korak je, da Čehe izpahne iz občnega spravljivega posvetovanja. To se pravi z drugimi besedami, združimo se med seboj drugi narodi da Cehe omehčamo, ukrotimo, pripogneruo v cislajtanski državni zbor.
Bodo Poljaki k temu svojo roko dali ? Mogoče ali ne mogoče? Dozdaj je zmagovala in upamo da odslej še vedno bolje zmaguje v občnem mnenju stranka Smolkina, ki hoče, da se vsi narodi in vse dežele pod Habsburškim žezlom na podlagi pravice in zgodovine tvarinsko zvežejo v eno edino moč Avstrijo in ni ji volja pripustiti, da se Avstrija kolje v dva falata, ki sta Čis in Trans. Nemška Sirena, pod imenom Rechbauerjev program , obeta sicer Poljakom dosta ali vse, samo da pomagajo tlačiti Čehe in Slovence, in Nemčiji delati most čez Prago in Ljubljano do Adrije. Ali si bodo Poljaki vedli ušesa zamašiti, bo kazala prihodnost. Bodo Tirolci pomagali Čehe krotiti za Cislajtanijo? Tirolci so svobodna nemška kri, ki vedo kaj je svoboda, ki si svobodo znajo z lastno krvjo braniti in jo zato tudi drugim privošijo, ki vedo, da je le zveza svoboda, centralizacija pa le pod-vržba in robstvo , ki si ustroj Avstrije zarad svoje lastne svobode želijo tako kakor Čehi, in mi Slovenci in vsi drugi federalisti.
Bomo mi Slovenci pomagali Čehe krotiti za Cislajtanski državni zbor ?
To naj pokažejo prihodnje volitve. Prihodnje volitve naj kažejo, ali smo mi Slovenci privrženci vladnih programov, ali imamo tudi sami toliko uma in svobode, da nočemo pomagati Čehov krotiti, pomagati nalagati Čehom davkov in vojakov v onih zborih, kder Čehov ni. Svoboda Čehov bo naša lastna svoboda, jihova potlaka pa dnes ali jutro tudi naša. Vsi narodi in vse dežele imajo dobiti enake pravice, to je pravičen in zato tudi svoboden program , Potockijev Cehe izključijoč program pa je po našem prepričanju nesrečna misel in prvi korak do njegovega padca. Zato zastavimo pri bodočih volitvah vso svojo moč, da zmagamo s takimi
kandidati, ki ne bodo podpirali niti dualizma, niti trializma, ampak opravičeno in ravnopravno zvezo vseh dežel in narodov, federalizem, ki nam edino ohrani in ubrani našo avstrijsko državo in našo slavno dedinsko dinastijo.
Mladoslovenci in Nemci in nemškutarski
liberalci.
Pod tim naslovom je prinesel „Slov. Narod" sledeče: Ko. smo morali marsiktero trdo besedo spregovoriti z nekte-rimi slovenskimi voditelji zarad njih političnih napak, so se voditelji s tem zagovarjali, da so napravili razloček med mladimi in starimi Slovenci. Sami so sebe uvrstili med slednje kot tožnike in so prvim očitali neskušenost in politično nezrelost in pa prijateljstvo z modernim nemško-avstrijskim liberalizmom.
Nemško-liberalni časniki so se zarad teh diferencij veselo smejali in so sami sebi ter vsakemu, kdor jih je hotel poslušati, prigovarjali, da morajo zdaj dobiti prijateljev in pomočnikov v slovenskem taborju. Da bi bili ta razpor širili in utrdili, so nam nemškutarji pač tudi zveze ponujali s pogojem, da bi mi od sebe vrgli duhovstvo. Na te in take ponudbe hočemo denes enkrat za vselej odgovoriti.
Mi Slovenci sicer nimamo nobenih posebnih razlogov, da bi imeli bogvedi kake velike simpatije do Nemcev, vendar jih ni kratko ni malo ne sovražimo. Mi spoštujemo vsakega pošteno mislečega in pravično ravnajočega Nemca. Toda s sleparskim liberalizmom , kakoršnega so Nemci že več časa uganjali v političnih in cerkvenih zadevah, in kteri je izviral samo iz pomanjkanja prave inteligencije in nravne omike, nočemo imeti nobene zveze. Z vso nevoljo od sebe odbijamo ponudbo teh liberalcev, da bi se ž njimi udeleževali surovega ščuvanja in draženja proti spoštovanemu in potrebnemu stanu, čegar udje so sinovi našega naroda, kte-rim ima slovenski narod skoraj edinim zahvaliti, da seje ohranil in dobil nekoliko omike. Radi pa smo pripravljeni Slovenci brez izjeme ostati v dotiki s žlahtnejim, politično in nravno više stoječim, s pravičnim nemškim elementom.
Stranka, ki navdušeno pozdravlja perfidijo Rechbauer-jevo, ki je nezmožen vse Slovane zatreti, hoče nekterim za-dovoliti, da bi s teh pomočjo tem lažje tlačila in zatirala vse druge; stranka, ki ima za svoja glasila v Gradcu in Ljubljani breznačelne, Slovencem sovražne časnike , ktere vodijo slovanski renegati; stranka, ki se z našimi renegati združuje k „verfassungsfeier"-komedijam na slovenskih tleh, in pri tej priliki svoje prepisane govore proti konkordatu in samostanom prežvekava; stranka, ki se z našimi renegati združuje, da naše ljudstvo pri volitvah moti in surovo napada; stranka, čije Slovencem sovražni udje so nemoralični dovolj, da se pri vsem svojem sovražnem mišljenju in kot tujci našemu narodu kot kandidati usiljujejo in se pri tem najzaničljivejših sredstev, — laži in obrekovanja — da surove sile poslužujejo; s kratka stranka , ki še ni prišla do abecede demokratizma — ne bo našla pri nas nikdar prijateljev in prijateljstva. O tem smo vsi enih misli in v tej zadevi ni nobenega razločka med mladim in starim!
Graški deželni odbor in podeljenje štipendij za zdravoslovce.
V poprejšnib časih je zmirom pouiaojkovalo zdravnikov v Štajarski, in zato so prejšnji štajarski deželni stanovi ustanovili štipendije za zdravoslovce v štajarski rojene, ki so se morali zavezati do tega, da bodo kot zdravniki stanovali v Štajarski, zvun, če bi drugje dobili cesarsko službo. Takim štipendistom se plačuje iz štajarske deželne blagajnice na leto 309 gold. v srebru, plačajo se jim zvun tega vsi rigo-rozi in še zvun tega 100 gold. za potovanje v deželo.
Takih štipendij je zdaj že več in bi se morali deliti po ustanovljenih pravilih naj boljšim študentom zdravoslovja. Stari štajarski deželni stanovi so se posebno iz početka precej držali tega pravila, in tako se je zgodilo, da so tudi ueki Slovenci štajarski dobili te štipendije, ker so med njimi res bili kakor so še zdaj, neki prav izvrstni študenti. Zdaj pa, ko vlada naš vsegamogočni štajarski deželni odbor, se pa ne gleda več tako natanko na taka pravila, in vlada pri tem samo protekcija, kakor se to zadost jasno vidi iz nekega dopisa, ki je pred kratkim bil poslan „Slov. Narodu" iz Gradca, v kterem se namreč bere: „Letošno leto ste bili zopet podeljeni štipendiji (za zdravoslovce namreč). Eno je imel srečo dobiti zdravoslovec, ki je že popred figuriral v vsakem komiteju velikih plesov, ktera šarža kakor znano, ne pride dober kup. Ali kako bi bilo mogoče, da bi taki prosilec „skoz padel", ki je z g. Paierhuber om v žlabti. Drugo je dobil drug Nemec, kteremu so že na gimnaziji sošolci iz visokega spoštovanja kakor pridsemu profesorju vrata odpirali, t. j. za norca imeli. Ali kako bi zopet zamogel tak prosilec „skoz pasti", kteri zna tako lepo prositi in predstavljati se? Saj se pa tudi ni mogel deželni odbor ustavljati prošnji grofinje N., predstojnice usmiljenih sester, ktera je hodila moledovat zanj. — Če je temu res tako kar celo vrjamemo, se ui čuditi, če najboljši slovenski študenti zdravoslovja ne dobijo takih štipendij, ker reveži nimajo tako visokih faktorjev. Sledi pa iz tega, da je sila potrebno, da štajarski slovenski narod, ki tako mnogo plačuje v deželno bla-gajnico, s vsemi močmi, ktere postava dopušča, dela do tega, da bo imel prihodnjič naj manj enega zastopnika v deželnem odboru — po razmeri bi morali imeti dva — ki bi gotovo v takih zadevah mnogo koristil slovenskim študentom in še morebiti tudi v mnogih drugih zadevah sploh Slovencem štajarskim. Potrebno je zato pri prihodnjih volitvah gledati tudi na takega poslanca, ki se bo mogel spraviti v deželni odbor.
Dr. Waser in njegovo prestavljenje.
Slovenci imajo pri vsaki premembi vlade to nesrečo, da morajo pobrati take osebnosti, ki so politično propale, in ktere vlada rivaod centruma na periferijo, samo da se takih oseb otrese. Take napake je napravila vlada pod Belkre-dijem, posebno kar se tiče Slovencev, ko je osrečila Štajar-sko s policijskim ministrom Mecsery-tom, Kranjsko pa z odrejenci dogospodarjenih absolutistov in centralistov, namreč z Bachom, Auerspergom itd., in zato je iz tega neogibno slediti moralo, da je slovenski narod samo nezaupljivo proti prišel.
Tako politično breztaktnost — naj manj rečeno — je tudi storila vlada Potocky-ja , ko je taki iz početka svojega delovanja imenovala dr. Jožefa Waser-ja, sekcijonskega šefa v ministerstvu pravosodja, za drugega predsednika štajarsko-kranjsko-koroške više deželne sodnije v Gradcu. Waserjevo ime je v politiki dovolj poznano, in po pravici sovraženo posebno od Slovencev, ktere je on v graškem deželnem zboru večkrat in na grozovit način sramotil, — njega se bojijo tudi oni, ki so ž njim enakega stanu, zarad znane njegove enostranosti, prirojene hudobe in v političnem boju strank izrejene Lrezozirnosti proti vsemu, kar se ne uklanja krivemu bogu „ustavoveren". Sicer je principijelno pri vladi, ki je odstopila, vladal nepotizem — razdajanje uradov med žlahto — to je sicer značajnost take izključivno-stranske vlade, kakor je bila prejšnja. V južnih deželah vendar , v kterih je bil upljiv dr. Waser-ja v administrativnih opravilih pravosodja močen, da, celo neomejen je nepotizem dosegel že mejo dopuščenega. Z mirno vestjo morem klicati na svedočbo odstopljeno vlado, da v onih deželah, v kterih sta-
nujejo Slovenci, noben uradnik ni dobil službe, kterega ni priporočal dr. Waser brez ozira na predlog prve, druge in celo tretje inštancije, na predlog namreč poročevalca v ministerstvu pravosodja samega, če poročevalec in dr. Waser ni bila ena in ona ista oseba.
Ravno tako bode tudi vse uradništvo lahko svedočilo, da v onem času, dokler je še on imel popolni upljiv, že noben uradnik za uaprej ni imel upanja dobiti više službe , ki ni bil tako srečen spadati med njegove ljubljence. Tako se je pripetiti moralo, da so se med tistimi, ki so prišli v više službe, nahajali tudi mnogi brez poklica, in da se je pri vsakem podelenju više službe čul pravičen razsod med uradniki : spet eno ničlo več! — To protegiranje svojih ljubljencev je dr. Waser s tako doslednostjo izpeljaval, da so uradniki, ki so vse te razmere natanko poznali, že vsikdar za naprej gotovo znali, kdo bode to ali ono službo dobil, in kteri ljubljenec dr. Waser-ja še mora kako višo službo dobiti; vse eno, ali je ta bil pri kaki inštanciji za to službo zaznamovan ali ne, in če ni upal sam za tako službo prositi, je bil pred delitvo službe poprašan , ali ne bi morebiti hotel v tej službi vladi svoje izvrstne moči 'dati, ali morebiti drugemu na ta način prostor napraviti, kteremu so po tem spet njegovo službo dali. Da so se pri takih razmerah morali mnogi spački roditi, se ni čuditi! Tako piše o tej stvari neki rodoljub iz Ljubljane v „Politiki".
-fr-gatag-1-
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Načini, po Uterili se drevesa eepijo.
1. Z naklado m ali prilepljen jem.
Ako sta cepič in divjak jeduake debelosti , se odreže divjak, kder je lepo gladek blizo ped nad zemljo , in sicer od spodaj gori en palcc dolgo; po tem žlahni cep ravno tako, da imata oba gladke, visoke in široke rane. Ko se vkup deneta, mora pri obeh biti les na lesu in koža na koži, da se nič rane ne vidi. Če je cepiča rana manjša, to je, če cepič ni tako debel kakor je divjako deblo, tudi velja, uaj se le na eni strani koža na kožo prileže. Potem se cepič pazljivo, da se ne premakne, divjaku s povoščenim trakom poveže in dobro zategne , da se cep z deblom dobro zveže in spnme; sedaj se rana zgoraj na cepiču, ki se je prikrajšal, da ima samo dva ali tri popke in rana na divjaku s cepivniro voskom zamažete.
Tudi s povoščenim popirjem je koristno povezati, tak trak sam od sebe poči, ko cepič čvrsto raste, a platnenega pa je treba odviti, da se ne zajč. Inače je tudi povoščeno lipovo ličje dobro. Nepovoščen povoj ne velja, ker rane mokrote ne obvarje, se sčasoma potegne in cep odstopi.
Traki uaj so kakošni koli, se tako povoščijo : Drevni vosek se v kaki posodi razpusti, trak potegne po vosku , ki se z dvema prstoma na koncu drži , z dvema prstoma pa druge roke se vosek spet odrgne, da trak malo masten ostane. Takih trakov se lahko mnogo napravi naenkrat, da so pri rokah. Z nakladom cepiti je najboljše med vsem cepljenjem, posebno če sta deblo in cep enake debelosti, ker za pol leta rane že poznati ni , tako hitro zaceli; pa tudi najraje se prime. Vsako pleme sadnega drevja se da tako cepiti, če je le divjak tako debel, kakor je gosje pero, že velja. Cepi se lahko od zadnjega meseca oktobra skozi celo zimo do sredi sušca. Še celo korenine pri presajanju divjakov odrezane se dado tako pocepiti, posaditi in lepo rastejo. Tudi vinske trte v zemlji ali nad zemljo je dobro tako cepiti.
2. Cepljenje s popkom.
S popkom se cepi , če se surov popek iz žlahne mladike vzame in v divjak tako vtisne, da se ž njim zraste in žlahno mladiko požene v lepo drevo.
Popek se izreže od žlahne mladike lepo in gladko tako, da bo zgoraj in zdolaj in okoli njega kože, lesa pa zraven ko naj manj se držalo, če ima list, se mu ga pol odreže. Po tem se vrže v divjakovo kožo, nizoko pri tleh, kder je lepa, gladka koža, ranica, kakor jo popek potrebuje, po dolgem na deblu in poprek tako, ter se za toliko odluši, da se vsa platica s popkom pod kožo di vjaku spravi, in zadnjič s
trakom spodaj in zgoraj rana trdno povije; cepivnega voska tu ni treba. Če popek raste, se divjak dober palec nad ras-tečim popkom tako prekoma odreže, da rana na nasprotno stran popka pride, in še le drugo leto, ko je iz popka močna mladika izrastla, se konček divjaka blizo cepa vprek odreže, in rana zamaže.
Pred kresom se to dela s starim nevelim , po kresu pa z novim popkom; prvi bo še tisto leto, drugi pa prihodnjo spomlad gnal, če se je prijel. Kar se pa pred kresom popkova, če je huda zima, take mladike rade pozebejo, ker so še prenežne. S popkom se cepi v mužno ali sočno drevje, tedaj od sv. Florijana do sv. Mihela. Za tako cepljenje so najpripravniši divjaki, ki so debelost gosjega peresa dosegli.
S popkom cepiti so te le dobrote: V divjak se mala rana naredi, ki brž zaraste; se zamore vsako pleme sadnega drevja na tak način žlahniti in zraste lepo drevo. Breskve, marelice in nizoka drevesa se večidel s popkom cepijo; če se kteri popek ni prijel, se da ponoviti še tisto leto , ako je drevje še zadost muževno. S popkom ena oseba na dan več sto dreves počepi. Najbolje s popkom cepiti je po ju-trih in večerih , posebno pa če je poprej topli dež bil in sicer v mladiko, ki je v tistem poletju zrastla; v vročini in vetrovju pa ne gre popkovati. Popki se na severni strani divjaka vtisnejo, da jih pregorko solnce ne posuši, ali pa se veja postavi, da popku senco dela.
Dokler popek ne izraste , se ne smejo divjaku ne vejice ne vrh odrezati, da se sok v divjaku ne overa. Kdor hoče divjaka visoko cepiti, mora popek na tisti strani vtisnoti, kder bo v najlepši vrh izrastel, da bo drevo lepe podobe. Ako je divjak zakrivljen, se naj popek tam in tako vtakne, da bo po tem drevo gladko in ravno zrastlo. Popopkovanje je treba hitro opraviti, posebno, pri koščenem sadju, ker se popki brž posušijo. Ktero drevje prej v sok prihaja, tisto se mora prej cepiti, tako naj poprej: črešnje, breskve, marelice, slive; po tem peškeni sad in sicer najprej poletni, za tim jesenski, zadnjič pa zimski. Jablane in hruške se zamo-rojo v mlado pa tudi v starejo gladko kožo popkovati, a koščeni sad pa samo v mlado kožo cepiti.	(Dalje.).
Pripravljanje ovčjega sira.
Mleko, iz kterega je posneta smetena in ktero ne sme biti pregosto, se sogreje v kotlu in prav dobro zmeša st si-riščem. Sirišče se pripravlja tako , da se voda do vrelega sogreje, dobro osoli in ko spet mrzla postane, da se v njo vrže širišnik (telečji želodec). Od te tekočine se primeša za žlico mleka. Ko se je sirišče z mlekom dobro premešalo, mora mleku tako dolgo stati, dokler se ne osiri.
Ako hočemo da dobi sir posebno dober okus, se mora vsak drugi dan posneti smetena iz onega mleka, ktero se je zvečer poprej nadojilo in taki sogrelo. Po tem se spet ravna, kakor je že rečeno.
Če bi se vendar bati bilo, da bi prej sogreto mleko v veliki vročini lehko okisnolo, se mora nekoliko ravno poprej nadojenega črstvega mleka hitro sogreti in med drugo mleko zmešati.
Ko se je sir že napravil, se mora dobro zgnjesti in vložiti v male luknjaste posode, da odteče sirotka; v tej posodi , ktera tudi da ono podobo, ktero sicer dati hočemo, ostane sir tako dolgo, dokler ni tako trd, da se lehko dene na slamo; mora se vendar vsak dan večkrat obrnoti. Po tem se sir mora osoliti in se hrani na lesah (pletenicah) v črstvem zraku , kder se mora vsako jutro in večer obračati tako dolgo, dokler ni popolnoma suh in potem se še le vloži v soleno vodo, kder se spet tako dolgo moči, dokler v njega ubodjena igla več ne stoji; zdaj se namaže z oljem in žga-nico se vloži v kamnene posode, se dobro zaveže in se postavi na suho mesto. V jednem mesecu je sir iz ovčjega mleka na ta način popolnoma in dobro napravljen in se lehko proda v zlo oddaljene kraje in druge dežele.
-I metom J-
Dopisi.
Od sv. Ju rja pod Rifiiikom 17. maja 1870. — V našem kraju se je letošnjo spomlad prikazalo čudovito veliko kcbrov (hroščev), tako , da se je zares bati, da bode ta mrčes mladike na hrastju in drugem hostnem drevju ogu-
lil, in na sadnem drevju, ktero res tako lepo cveti, nezmerno škodo napravil in po takem ceno usnja zvišal, in pri sadnem pridelku veliko škodo napravil.
Srčno in živo zahvalo vemo našemu županu gosp. dr. Ipavcu, da je spoznavši bližajočo se nevarnost, precej po g. učiteljih dal otrokom zapovedati, da naj marljivo kebre lovijo in jih njemu prinašajo. Dal je tudi oklicati, da naj kmetje kebre loviti dajo in jih pokončajo.
Vse to ni bilo brez uspeha. Otroci so mu nanosili do denašnjega dne 173 bokalov kebrov , ktere po 2 kr. bokal plačuje.
Vsak bokal 520 kebrov šteje, nabralo se je tedaj 89.960 kebrov. Vsaka babica leže, kakor „Praktischer Land-wirth" od 16. maja 1870 št. 10 po Pöppigu trdi, po 400 jajc*). Stavimo, ko bi bila od vseh teh kebrov polovica babic, takse je s tem črez 17 milijonov kebrovih jajc pokončalo.
Skoda, ktero kebri hostnemu in sadnemu drevju naprav-ljajo, je vsakemu znana. Posnemajte tedaj g. župani , učitelji in kmetji ta lepi izgled.
Iz Ptujske okolice meseca majnika. — Kako malo uro niže Ptuja pri veliki cesti stoji deska z napisom: Ortschaft: St. Marxen. Kraj: markovsce. Gemeinde: St. Marxen. Srenja: markovska. Polit. Bezirk: Pettau. Polit. Okraj: ptujski. •— Ko se sprehajaje oni deski približujem, mi nasproti ženeta dva možaka neko kravo, ki naenkrat začne divjati in oba čvrsta možaka vlačiti. Gledam in mislim, kje bi bilo kako strašilo; mene se, mislim, gotovo ni ustrašila; hitro mi prifrči hrošč mimo uha, samo eden in letos prvi, in tako male živalice se gotovo krava tudi ne ustraši; približam se oni deski in možema, in zdaj pride v misel, da mora gotovo ona deska biti strašilo, na kteri so imena pisana, skovana po nemškutarski gramatiki. — Dvesto stopinj niže onega strašila stoji kažipot z napisi: Nach Pettau — Nach Ankenstein — Nach Sauritsch. Pred kratkim me jo obiskal mili prijatelj , ki je imel „kužeka" kre se. Psek leti pred nama, in ko pride do onega kažipota, se ustavi , gleda napisana nemška imena, dela učeni obraz , kakor da bi hotel nama kaj raztolmačiti, pa hitro začne z glavico kimati, na naju se oziraje, in kaj nama je hotel povedati? — gotovo, da celo njemu ta reč ne gre v glavo.
Da nemškutarjem slovenski kruh dobro tekne, je znano in očitno kakor beli dan; kako pa se oni potegujejo za napredek naroda, med kterim živijo? Sicer mali dokaz temu, vendar črno na belem, so nove deske pri vesnicah, ki nam kažejo njihova imena. Tu vidimo razun prejšnega „markovsce": Kraj: nove ves, ali Kraj: Pukovce, Srenja bukovska, ali Kraj: spichle, Srenja spuhljska. Ali ni to očividen dokaz, da se naš jezik očitno zasmehuje?! Bog vari, svojega bližnjega sovražiti ali zaničevati, vendar milo se mi stori, kadar vidim ali srečam človeka, kteremu slovenska kri teče po žilah , on pa se šteje k olikauim (?) nemškutarjem. Takrat mi pridejo vselej na misel besede: Kdor zaničuje sam sebe, podlaga je tujčevi peti.
Politični ogled.
Njih Veličanstvo cesar je z jednirn patentom razpustil državni zbor, z drugim pa vse deželne zbore zvun češkega, ob enem s tema patentoma je „Wien. Zeitung" prinesla tudi še tretje važno pismo g. ministerskega predsednika Potockija, v kterim je cesarju svetoval ravno rečene odloke.
Priprave za volitve v deželne zbore se morajo taki začeti, kedaj se vendar spet snidejo deželni zbori, bode odločil cesar.
Ko smo ta cesarska patenta brali in pismo predsednika ministerstva, smo bili taki prepričani, da se ministra —^Potočki in Petrino — ki sta bila v Pragi, nista pogodila s Čehi in moramo reči, da zlo obžalujemo, da se ni napravila sprava med avstrijskimi narodi, in da smo več pričakovali od Potockija, kakor bomo res dobili — —. Znano je dovolj. da so Čehi pred vsem drugim zahtevali, da se naj vezdajni češki deželni zbor razpusti, da se naj z nova voli in da se hočejo v deželnem zboru sniti in pred vsem drugim napraviti novi volilni red za deželni zbor, ker vezdajni volilni red jim celo ne zadostuje. — Tudi nam ne.
*) Številka se mi zdi prenapeta, in neki drugod sem bral, da ke-brova babica le 30—40 jajc izleže. Nič ne dene, pri vsem tem se je le dosti jajc tega mrčesa pokončalo.	Pis.
Dalje se pravi, da Čehi decemberske ustave ne pripo-znajo, in da zato nočejo nikakor iti v državni zbor, v kte-rem bi se naj po tej ustavi postavodajstvo nadaljevalo.
Ministra čeških pravičnih tirjatev nista hotela spolniti, iz česa se vidi, da se tudi Potočki decemberske ustave strogo drži. — Žalibog!
Zdaj se poljski voditelji pogajajo z ministerstvom na Dunaju, in radovedni smo, kako bo ta pogodba končana.
Pravi se, da po tem pridejo na vrsto Tirolci in Slovenci. Če bo res? Zdaj se Tirolci pogovarjajo s Čehi in upati je, da bodo šli ž njimi enako pot. Ali ne bi,bilo koristno, če bi se tudi slovenski voditelji pogovorili s Čehi?
Pretekli teden je celi svet gledal v Prago. Kder pa so se res godile prav važne stvari. Ministra so se pogajala s češkimi voditelji, bila je svečanost Havličekova, odprla se je indu8trijelna izložba in bila je velika svečanost Janeza Nepomucenskega kakor vsako leto, ktere se je letos udeležilo više 15.800 ptujcev. Vse se je vršilo prav mirno.
O g e r s k a bode prej ko ne dobila novo municipalno postavo, načrt te postave je sprejet v Deakovem klubu, kar je skorej toliko, kakor da bi bila postava tudi že v zbornici potrjena.
V	Hrvaški je ljudstvo zlo razdraženo s tim, da je opozicija izrekla, da se pogodba z Madjari naj revidira, vre zato od dne do dne zmirom bolj, če se ravno vladina stranka trudi ljudstvu dokazati, da je zveza s Madjari Hrvaški zlo koristna; vse to nič ne pomaga, ljudstvo noče nič več vedeti o vladi v Peštu, hoče pa, da se združi Krajna in Dalmacija s Hrvaško, in da se napravi samostalno kraljestvo.
Ruski cesar je bil v Berolinu in govori se, da se je napravila močna zveza med Rusko in Prusko.
V	Francoski so možje, ki so spadali k levici, stopili iz ministerstva, in mesto njih so že imenovani drugi ministri, izmed kterih je knjez Grammont postal minister zunajnih zadev.
V	Bukareštu je novo ministerstvo razglasilo svoj program, kteri se strinja v načelih: „uravnost in postavnost". Če se bodo tamošni ministri res tega držali, bi naj šli naši v Bukarešt po ministre.
V	Italiji še zmirom republikanci rogovilijo.
V	Španiji je ministersko svetovalstvo sklenolo, da se naj izkliče Serrano za kralja če drugače ne bi šlo.
Med turško in grško vlado so se strune spet začele zlo napenjati, ker Grki trdijo, da turški poslanec v Atenah zmirom draži druge vlade soper Grško.
-f	J-
Novičar.
(Zaupnice slovenskim poslancem.) Politično društvo ,,Soča" je, kakor smo že povedali, imenovalo poslance g. Hermana, dr. Vošnjaka in dr. Zarnika za častue ude. Diplome je kaligraf Franjo Ferfila prav lepo izdelal. Zaupnice se glasijo: „Slava velecenjenemu gospodu N. N. Vaše neprecenljive zasluge za „Slovenijo" visoko spoštovaje, Vas je politično društvo „Soča" v Gorici v občnem zboru dnč 24. februarja 1870 enoglasno imenovalo svojega častnega uda. Čast nam je naznaniti, Vam ta sklep, kterega smo posebno veseli." — V Gorici 1. aprila 1870. Za politično društvo „Soča" predsednik: Dr. Lavrič 1. r., tajnik: E. Klavžar I. r.
CKatoliško politično društvo) se bode v kratkem napravilo v Mariboru. 22. t. m. je bil prvi shod družbenikov, kterega se je vdeležilo više 80 prihodnih udov; brala so se že napravljena pravila, od vseh nazočih odobrila in poslala do vlade za potrdbo.
(Tabor) za sežanski okraj in tržaško okolico se je odločil na 29. t. m.
(Tabor v Cirknici) je dovoljen na dan 12. junija s sledečimi točkami: 1 Zedinjenje Slovencev v jedno kronovino; 2. vpeljanje slovenskega jezika v šole in uradnije, 3. razširjenje samouprave županištev; 4. prošnja do c. k. deželue vlade, da zarad hitrejšega odtoka voda po ces. inženirih da preiskavati žrela cerkniškega jezera in v Ložu in Planini; 5. prošnja do c. k. vlade, da pripomore k znižanju vožnine za les, vino in premog po železnicah, in 6. želja, da se pospešijo dela o razvezi gozdnih služnosti (servitutov).
[Toča) je v ponedelek, t. j. 23. t. m. v slov. Gorici posebno po pesnički dolini tako strašno vse pobila , da so morali žita požeti, da še na ta način vendar nekaj baska iz njega dobijo, tudi v vinogradih je najmanj za eno leto trgatev
odnesla. Tudi od drugih krajev naše lepe slovenske dežele prihajajo enaki hudi glasi. Neki vremenski preroki pravijo, da bomo letos večkrat tako hudo vreme doživeli; Bog daj, da bi bili ti krivi preroki.
(Dr. Toman) je bil 18. t. m. v Mariboru in se je raz-govarjal z nekimi tukajšnimi rodoljubi. Iz tega razgovora se je pokazalo, da smo vsi edini kar se tiče sredstev in pot, ktere moramo rabiti in hoditi v praktični politiki, edini in složni pa tudi smo v konečnih čilih.
(Opozicijonalni črevljar.) Nekemu črevljaru v Velikem Varadinu v Ogerski, je zlo v srce segalo, da je minister pravosodja tirjal od mestnega zastopa v Peštu, da naj zboljša ječe in sploh živež jetnikom. Pisal je zato „Biharju", da g. minister naj ne skrbi ^»ko dobro samo za jetnike, temoč tudi za take uboge črevljare, kakor je pisatelj lista, ker ta mora z svojo rodovino, ki ima osem glav, živeti v jedni sobi, ki se niti prevetriti ne more, s svojimi rokami mora sam svojo veliko družino hraniti, ker žena je že več let tako bo-lena, da ne more nič storiti, in otroci so še vsi majheni; pri vsem tem velikem uboštvu mora na leto plačati 7 gold. dače, in ko je pred kratkim od sejma šel, so ga tolovaji popadli in mu vzeli 45 gold. denarja iu pet parov črevljev, ko pa pride domu, najde eksekucijo zarad neplačane dače „Bog se usmili takemu življenju, takemu blagostanju očet-njave!" viče ubogi črevljar. Če tedaj vlada tako očetovsko skrbi za potepuhe, tate in tolovaje , bi naj skrbela tudi za uboge državljane, ki plačujejo dačo.
Tržna cena pretekli teden.	i >N 2 g « a > >		>■	^Mariboru	>	s <D 0	>	| Ptuju
	fl.	k.	fl.	3.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan (drevenka	4	50	5	—	5	"20	4	90
Rži n	3	65	3	65	8	60	3	50
Ječmena „ ... .	2	45	0	00	3	65	3	30
Ovsa „ ... .	2	5	2	45	2	50	2	90
Turšice (koruze) vagan .	3	45	3	60	8	40	8	80
Ajde „	3	—	3	10	8	45	2	75
Prosa » •	2	80	2	40	8	50	2	30
Krompirja „	2	45	1	70	1	80	1	55
Govedine funt ....	_	21		26	_	24	—	25
Teletnine ....	_	22		26		24	—	25
Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	_	26	—	26	_	24	—	26
	9	—	—	-j.	8	50	11	—
» 18" „ „	_	—	5	60	0	—	—	—
„ "36" mehkih „	4	—	—	_	6	20	8	—
n ^8" n- n	_	_	4	._	_	—.	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	70
„ „ mehkega „ „ ,	—	50	—	50	—	45	—	60
Sena cent .	3	1 —	2	50	1	90	2	60
Slame cent v šopah	: 2	—	1	70	0	95	1	70
„ „ za steljo	1	60	1	30	0	85	1	25
Slanine (špeha) cent	38	—	42		38	—	40	—
Jajec šest za	—	10	—	10	—	10	—	10
Cesarski zlat velja 5 fl. 86 kr. a. v. Azijo srebra 121.25. Harodno drž. posojilo 96.50.
Loterijne »ročke.
V Gradcu 21. maja 1870 : 43 15 §4 55 69 Prihodno srečkanje je 4. junija 1870.
Hranilnica
olboine mesta Brežic.
Hranilnica občine mesta Brežic, ktera je od c. kr. na-mestnije v Gradcu 6. prosenca 1870 št. 15844 dovoljena, začne svoje opravke .
meseca junija 1870.
Od konca bode uradni dan vsak pondeljek v mestni hiši od 8. do 11. dopoldne, razun tistih pondeljkov, na ktere pade praznik ali sejem v Brežicah. Ta dan se bodo denarji sprejemali in nazaj plačevali , in tudi druga opravila dovr-ševala. Od denarjev, kteri se v hranilnico vložijo , se bode 5 od 100 obresti plačevalo, od razposojenih denarjev pa 6 od 100 obresti jemalo.
Za varnost vloženih denarjev je občina Breškega mesta za 10.000 gld. svojega nepremakljivega premoženja zastavila.
Ravnateljstvo
hranilnice občine breškega mesta.