Izgube, izgube
Ceprav prihajajo podatki o lanskom gospodarjenjn ljubljanskega gospodarstva s precejšnjo zamudo, je pred dnevi ljubljanska podružnica službe družbenega knjigovodstva postregla z nekate-rimi zanitnivimi (prej žalostnimi...) ugotovitvami o tem, kakn so v letu 1975 gospodarile organlzacije združencga dela v našem glavnem mestu. Tako je po podatkih SDK lani v Ljubljani poslo-valo z izgubo kar 48 temeljnih in drugih organizacij združenega dela jfbrez železnice in elektrogospodarstva), kar pomeni, da se je njihovo število v primerjavi z letom 1974 povečalo za 71 od-stotkov! Skupna izguba, ki so jo imele temeljue organizacije združenega dela pa znaša 130 milijonov dinarjev ali 28 odstotkov več kot predlanskim. Z uveljavljanjera ustavnih načel in odkar smo prešli na obračun bruto osebnih dohodkov, je možno kriti izgube v breme zakonsfcih obveziiosti iz dohodka le v izjemnili primerih. Zato so se organizaeije združenega dela posluževale predvsem »popravka« vrednosti terjatev, katerih zakonski rok je potekel, še kako dobrodošle pa so bile tudi rezerve. Vendar kljub temu vseh izgub ni bilo mogoče pokriti.
Delovruij organizacij, Ka jim primanjkljaja ni bilo mogoče pokriti je bilo na ljubljanskem območju 12, najbolj zgovoren pa je primer industrije obla-čil Tip-Top, ki je lani »prigo-spodarila« okroglih 27 milijo-nov dinarjev poslovne izgube. Gre za precej visoko vsoto, to-da, kot se »tolažijo« v tej de-lovni organizaciji, je »komaj« za nekaj več kot 39 odstotkov ¦ večja od predlanske!? Podjet-1 je se je lani ubadalo s precejš-njimi težavami, saj mu je pri-manjkovalo obratnih sredstev, zaloge so se kopičile, naročil pa je bilo vedno manj in manj... Po zatrdilu odgovor-nih v Tip-Topu mislijo letos iz-gubo pokritd z lastnimi sred-stvi in s sanacijskim kreditom banke. Na tej poti so storili že prvi korak — v Miincbnu so zaprli svojo trgovino, saj so imeli z njo kar 4 milijone dl-nairjev izgube! Prav tako so že uspeli izboljšati in paveča-ti produktivnost, uvedli so si-stem neposredne odgovornosti, izboljšali, obveščanje, namera-vajo    pa    tudi    modemizirati
opremo. S terai in drugimi sa-nacijskimi ukrepd se bodo, ta-ko vse kaže, ščasoma le rešili najhujše stiske.
še slabše se je godilp delav-cem SGP Temelj črnuče, ki je imelo konec lanskega leta 3,5 milijona dinarjev poslovne iz-gube, kar bi se še dalo neka-ko urediti, vendar so podjetje že januarja letos zavoljo sla-be perspektive uklnili. Na dru-gj strani je k visokim izgu-bam v lanskem poslovanju Iju-bljanskih delovnih organizacij bistveno pripomogla industri-ja, le za spoznanje boljše je bilo v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu. Veliko boljše pa so gospodarili v kmetijstvu in ostalih panogah. Kmebijcem je celo uspelo zmanjšati izgube iz prejšnjega leta, kar seveda niso pričakovaJi niti največji optimisti. Razmeroma dobro so lani gospodarile tudi pro-metne delovne organizacije, saj je imel izgubo edino Viator s svojo taxi službo. če pa pogle-damo položaj po posameznih ljubljanskih občinah, so lani najslabše   gospodartle   delovne
organdaacije v išiški, k celotni izgubi v mestnem merilu so namreč prispevale skoraj 40 odstotkov, kar je doslej brez dvoma izjeroen primer. Veliko bolje od šdškarjev so poslova-le organizacije združenega dela iz Centra, Most, Viča, po ana-lizi izgub pa Bežigrad nosi ne-slavno »krono«, saj je eno pod-jetje v tej občini (Tip-Top) imelo najvefijo izgubo med vsemi pod.jetji v Ijubljanskih občinah, drugo, SGP Temelj pa je šlo celo v likvadacijo!
»Bera« je torej precej žalost-na. Kar 48 temeljnih in dru-gih organizacij združenega de-la in skupno 130 milijonov di-narjev poslovne izgube! Skrat-ka, preveč in prevelike izgube. Vse kaže, da se je ljubljan-sko gospodarstvo lani znašlo v »krčih«, kako pa bo letos pa bomo lahko kmaJu videli. No-vi predpisi na področju dolžni-ško upniških razmerij v pro-metu proizvodov in blaga ter pri opravljanju storitev bodo namreč veliko bolj kot prej utrdili medsebojne obveznosta »prizadetih«, zlasti pa zavezo-vali dolžnike, ki so bili ob ohlapnosti dosedanjih predpi-sov v privilegiranem položaju. Vse to pa je ustvarjalo ugod-na tla za neplačane obvezno-sti, ki so povzročale nelikvid-nost v poslovanju delovnih or-ganizacij, o čemer dovolj zgo-vorno priča primer črnuških gradbincev (SGP Temelj). Se-veda pa bi želeli, da bi bilo ob letu takih primerov v lju-bljanskem gospodarstvu 6im manj, čeprav smo si že danes lahko na jasnem, da se bodo morala nekatera podjetja spri-čo svojega nekajletnega slabe-ga poslovanja, hočeš nofieš po-slovitt »od življenja«.         I. V.